PoStnina plačana v gotovini u.) Ljubljana, ponedeljek 17- januarja 19*8 Cena 2 Din Upravnistvo. Ljuo .,ana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. BONNET VKNIL MANDAT - SEDA J POSKUŠA BLUM je ponesrečila na odporu socialistov in ne-- Tudi Blutrni ne dajejo mnogo izgledjv Bonnetova misija se slogi radikalov Pariz, 16 jan. br. čeprav je sinoči izgledalo. da bo Bonnetu uspelo premagati vse težave in sestaviti vlado brez ekstrem-nih levičarjev p podporo zmerne desnice se je položaj danes aopoldne zopet popolnoma spremenil. Radikalni socialisti, ki so prvotno zagotovili Bonnetu vso svojo pooporo, so po nočnih konferencah voditeljev ljudske fronte precej izpi ©menili svoje stališče. Danes dopoldne se je ponovno sestal poslanski klub radikalno socialistične stranke, na katerem je Bonnet že enkrat poročal o svojih dosedanjih razgovorih tn prosil za podporo. Po obširni debati pa je klub sprejel resolucijo, v kateri sicer kritizira popolnoma odklonilno stališče socialnih demokratov napram Bonnetu, vendar pa se na koncu izreka za ohranitev ljudske fronte. Socialisti sc danes aopoldne razpravljali o pozivu Bonneta za sodelovanje v njegovi vladi. Po daljši debati so ta poziv odklonili. V pismenem odgovoru, ki eo ga pos.aii Bonnetu, naglašajo, da socialistični posianski klub spričo situacije, ki je nastaja v poslanski zbornici, ne bi mogel sodelovati v vladi, ki bi ji predsedoval Bonnet, prav tako pa tudi ne bi mogei v sedanjih razmerah podpirati njegove vlade, niti mu zajamiiti, da bi se ped gotovimi pogoji vzdrževal glasova- nja. Končno izjavlja socialistični pos^n- | slu klub da vztraja brezpogojno na ohranitvi ljudske fronte Ko je Bonnet prejel ta oderovor se ie ponovno posvetoval s Cha^tempom in Herriotom. nato pa ie odšel v EJUze^ko nalačo in vrni) predsedniki rewuHiike mandat za postavo vlade K*k>r ■'e i*-a-v'l novinarjem ie bila zam meroiajna okornost, da radika'no socialistični kbib ni enotno glasoval za resolivrjo marveč 3e je velika večina "držala asovania. Predsednik republik" ie nato pozval v aveLnenco predsednika soc'ain." -^emokrat-stranke in bKe da sorej-me mandat za sestavo vlade Po avd'ien-ci se je sestal s Chautrmo^om ter se naj-prvo pogajal z njim glede sodelovania v njegovi vladi Ponudil mu je zunanje ministrstvo ali pa mesto podpredsednika vlade. V parlamentarnih krogin tudi misijo Bluma presojajo dokaj skeptično in domnevajo, da se utegnejo njegova pogajanja razbti na odporu radikalov. ki slej ko p:ej zagovarjajo Bonnetovo načelo oDrambe franka in sanacije gospodarst. a, kar bi seveda zelo zavrlo socialistične re-fevmt Komunisti so Le mu Blumu obljubili podporo pod pogojem, da se obnovi vlada ljudske fronte. Delavstvo za ohranitev ljudske fronte Pariz, 16 januarja. Glavni tajnik delavske zveze Jouhaux je v zvezi z izjavo, ki jo je sprejela delav3«a zveza, izjavil novinarjem: Glavni odbor smatra za svojo dolžnost, da izjavi v imenu milijona delavcev, ki jih zastopa da je treba brezpogojno ohraniti dogovor med levičarskimi skupinami. Glavni odbor je mn nja. da polagaio vanj francoske ljudske množice vse svoje upanje, in da je treba ta dogovor med levičarskimi strankami ohraniti, da bo mogoče ustreči enotni želji vsega prebivalstva. Prelom odnošajev med Japonsko In Kitajsko Japonski poslanik bo te dni Odpoklican, kitajskemu pa so že izročili potne liste Tokio, 16. jan. o. Agencija Domej objavlja uradno poročilo, v katerem navaja, dat je vlada v izvajanju sklepov tajnega državnega sveta sklenila prekiniti diplomatske odnošaje s Kitajsko. Japonski poslanik v Nankingu Higeru Kavagoje bo te dni odpoklican, prav tako pa Je japonska vlada že izročila potne liste kitajskemu poslaniku v Tokiu Hsušijungu. Poročilo naglaša dalje, da je tajni državni svet v sporazumu z vsemi vodilnimi čini-telji sklenil nadaljevati kazensko ekspe-dicijo na Kitajskem Vso krivdo za krvo-prelitje na Kitajskem vali japonska vlada na osrednio kitajsko vlado s čangkajše-kom na čelu. Komunike naglaša da je Japonska prisiljena poostriti svoje ukrepe na Kitajskem, da bi mogla vzpostavi ti mir in ravnotežje na Dal nem vzhodu. Japonska vlada je potrrež'iivo čakala, da bi k;tajska vlada uvidela svoio nanako m sr»vi .ranila svo^e stališče do Japonske Ker se to ni zgodilo, ne preostaja sedaj nič drugega kakor da Japonska prizna in podpre novo kitajsko vlado v Pekingu ter da najstrožje kaznuje Cangkajška in vse njegove privržence. Incident na angleškem poslaništvu Tokio, 16. jan. w. Danes pcpoldne je prišel na angleško poslaništvo znani japonski pisate'j Vatanabe in grozil poslaniku z dolgim bodalom -ekoč. To je moja poslanica vašemu Edenu! Vatanabo so aretirali in odvedli na policijo Agencija Domej je o tem obiavila komunike, v katerem pravi, da je Vatanabe izročil angleškemu poslaniku star japonsiki meč v znak svojega priznanja za pospeševanje odnošajev med Japonsko in Kitajsko Ta uradna ohiava je izzvala v dir»'omatskih krog'h vel>ko začudenje Anglešlc poslanik bo zaradi tega protestira! pri zunanjem ministr" ^ahteval pojasnila. Seja izvršnega odbora SKJ Beograd. 16. ian. AA. V dneto 15. In 16. t. m se je v Beogradu vrSila eeja izvršnega odtora Soko'a kral evine Jugoslavije. Na tej seji so. obravnavali vse perice posle. Razen teea so razpravljali o udeležbi jugoslovenskega sokolstva na X. jubilejnem vae^o-koL-kem zletu v Praf:, kakor tudi o proslavi 20 letnice kraljev:ne Jugoslavije. Glede sodelovanja našega sokolstva na Isto V njem zletu v Pragi, kakor tudi za proslavo državnega praznika 1. decembra sta bila določena dva posebna termina, do katerih bo traba po sugestijah te seje pripraviti potrebne pogoje za plenum savezne uprave, ki se sestane v saveza'h prostorih dne 12. in 13. februarja. Po razpravi o vpeh vprašanjih-so bili na seji sprejeti soglasno ni potrebni sklepi. Volitve v Bolgariji Živahna volilna agitacija, v katero posegajo tudi ženske Potres v Kotorskem zalivu Beograd 16 lan. AA. Seizmološki zavod je snoči izdal poročilo, v katerem pravi, da ■*o njegovi aparati -^oči ob 20.52.30 zabele, žili nrifetek potresa v daljavi 280 km jugovzhodno od Beograda Miksimalno prem'-kani;* tal je bilo ob "'0.53.21 in je znašalo 10 m;kronov r valovno periodo no 2 sekundi. Aparati so nehali beležiti notre^ ob TO 54. Etrcenter po'rasa ie bil v Kotorskm zalivu. Materialne škode ni bilo. Sofija. 16. januarja, t. Zanimanje za bližnje parlamentarne vol!tve po vsej Bolgariji, posebno pa v šumenski in stare g-orsk i oblasti, zmerom bolj narašča. Dan za dnem se pristojnim oblastem prijavljajo novi kand'dati Poslanski kandidati so stalno na terenu in neneh^mi prirejajo sestanke in shode ženska 'eza v Sofip je izda'a posebno spomenico, v kateri poziva vse bolgarske žene naj pri volitvah glasujejo za one kandidate Id obeta io da se bodo zavzemali za olajšanje seda.n;:ega stanja širokih lmdskih »rojev in zlasti kmečkega prebivalstva. Zanimive je. da so tokrat nekdanji zembo-radniki vseh frakri^ in skupin končno do-se-arti sporazum, tako da nekdai mnogoštevilne zemljoradniške zveze tokrat rie r.a^toDajo samostoino Od bivš;h zemlio-radn:ških politikov bodo pri volitvah kandidirali bivši ministri Krsta Sto1a.nov Nede'iko Atanasov. Georeije Tordanov. D:mitr?ie Gičev. Vergil TVmrav, Zahariiev, Murav'ev in še mnogi drugi. Kakor vse kaže. jim je izvodtev že zagotovl jena. Od bivših predsednikov vlade kandidiralo AlekPa^de- Cankov Nikola Mušanoiv Simeon Oeorgijev in Kiek*a.nder Malinov V zvez; z bližn'im; parlamentarnimi volitvami je danes notranii minister Kras^ovski izdavil novinarjem, da bo mora' s'eherni kandidat sam zase «krbeti za svojo izvoi tev Kandidature so čisto osebne in kandidatom pri volilni pronagandi r.ihče ne sme pomagati Volilni zakon je v tem oogledu zelo strog Na vprašan ie. s" tudi svoje kandida- te. je dejal, da o tem ministrski svet še ni definitivno sklepal Oa sam ne bo kandidiral. Zanimivo je. da se je deloma v zvezi z molilno propagando včevai in danes vršil tudi potreben proces proti b'všemn ministru in šefu nekdanje radikalne stranke Izpred državnega sodišča Beograd, 16. januarja. AA. Državno sodišče za zaščito države, je 15. januarja obsodilo bančnega uradnika s Cetinja Le-tiča Rista zaradi članstva in razširjanja komunizma na dveletno ječo in dveletno izgubo častnih pravic. Tudi današnja številka ponedeljskega „Jutrau ima za prilogo ilustrirano tedensko revijo življenje In svet" z naslednjo vsebino: Življenjski tok — Andaluzija — Kuli se je zgrudil — Otonu Zupančiču za šest-desetletnico (A. Debeljak) — Blankenburžanke na prestolih — Trije mušketirji — Mlinar jeva Nanika (J. Krivec) — Sneg v vseh barvah — Mrzelov »Bog v Trbovljah« — Umetna luč v amaterjev! praksi — Filatelija — Človek in dom — Letalstvo — Praktične novote — Nagradne uganke — Za bistre glave — šah v Bolgariji Stoj mu Kosturkovu k; je razposlal svojim prijateljem in pri-tašesn protizakonit letak v katerem je k itiz!-ral sedanje stanje v Bolgariji. Kosturkov je bil obsojen na eno leto 7a-5ko-"lova$kesa loma ie bila iane« do poldnM zelo usrela konfe en-a INS za mj-pfo Rpoorad '/pmun in Panrevo Konferenci so (>r;«o.-tvoi ali člani vodstva ^trank^ ter v«i v B^orrr^dn b;vaio?i narodni oo^anH in senatorii Zbralo -»e ip '7r»dno vpliko Stevi io nf;sta5P\ ZHnrovanie ip nivor 1 nr^d sednik ?lavr>pcT3 odbora Iiposr^ais-Vp or«-ini-zacije g. Bogoljub Jevtič. ki ie požira vil navzoče Vato le oovz^l tesedo n^edsednik stranki- a Pptpr Z;vkovič. ki 'e v obširnem «rovoni razpravl al o noHt^nem položaju Za niim ie govoril zelo ob5;rno nodpred-^ednik --ena^or e Jovo Baninnm se?ar r>ni m n;»d"';no čp hid 'PTiVo d»l" 73 fili' T\s. |e ob 13 sj Jevtič zaključil zborovanje. Povratek Nj. Vis. kneza namestnika iz Aten Z njim sta prispela tudi vojvoda in vojvodinja Kentska Beograd, 16. januarja AA. Nj Vis. Knez namestnik in kneginja Olga sta se snoči ob 19.20 vrnila iz Aten v spremstvu dvornega ministra Antiča, prvega adju-tanta NJ. Vel. kralja generala Hrist;ča, dežurnega adjutanta general Dertaneve, ln dvorne dame kneginje Olge ge. Loza-ničeve. Z NJ. kr Visočans vi sta pr:spela v Beograd tudi vojvoda in vojvodinja Kentska Na topčiderski železniški postaji so bili pri sprejemu navzoč' gg. kraljeva namestnika dr Radenko Stankov'č in dr. Ivo Perovič. člani kraljevske vlade zastopnik prvega adjutanta general Maj-atorovič, dvorni maršal Colak Antič, an- gleški poslanik Campbell in njegova soproga odpravnik tukajšnjega grškega poslaništva Hiru in njegova soproga, dvorni upravnik polkovnik Leko, poveljnik kraljeve garde general Stankovič dvorna dama Nj. Vel. kraljice gdč. Grujičeva in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Oddelek kraljeve garde z zastavo in godbo je izkazal časti. Ko sta knez namestnik in vojvoda Kentski v spremstvu ministra vojske in mornarice in prvega adjutanta pregledala častno četo, sta stopila v dvorno čakalnico, kjer sta se pozdravila s prisotnimi. Nato sta se Nj. Vi-sočanstvi z vojvodo in vejvodinjo Kent-sko odpeljavi v Beli dvor. Dr. Stojadinovič v Berlinu Včeraj je bil na Goringovem posestvu, snoči pa je bila prirejena svečana predstava v državni operi Berlin, 16. januar a A A Danes je predsednik iugoslovens/ke vlade in zunanji minister dr Sto:adinovič gost ministrskega predsednika generala Gorinsa na njegovem kmečkem poses'vu Karmghallu •..nenova-nem t^ko "" <"* Kann« ^vedinji. prvi so-p-ogi generala Goringa. ki je umrla p.ed neVai leti. Dr Stojadinovič < -o- ring sta o«?t«'a ilm^ai vse dopoldne in sta si ogledala razne nanrave na "jti kmečkem posestvu, kj je bilo večji del areurHeno v na avni park. ki je pc>d zaščito države. Dr Stojadinovič se ;e po obedu podal na dališi izprehod po divnih gozdovih tega velikeg« posestva, ki leži kakšnih 60 km severno od Berlina Po čaju sta se oba premier ja iz Karimghalla vrnila nazaj v Berlin. Zvečer je bila slavnostna predstava v operi, h kateri so bili povabljeni mnogi odličniki. Nemški Usti objavljajo obširna poročila Berlin, 16. januarja. A A. Ves današnji tisk obširno poroča o prvem dnevu obiska predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviča v nerošM prestolnici Poročila listov ofesagajo po dve in tri stra- ni, in ao razvrščena pod velikimi čez celo stran segajočimi naslovi. Večina pcwočil in člankov je ilustrirana s slikami o njegovem prihodu, o prvem srečanju z ministrskim predsednikom generalom G6-ruigom v Berlinu, o polaganju vencev pred spomenikom nemških junakov iz velike svetovne vojne, itd. Vsi listi, zlasti pa ^Nachtausgabe« in »Lokal-Anzeiger« izražajo vso hvalo o osebnosti dr. Stojadinoviča in hkratu opozarjajo na ve'aki in prav posebni pomen tega prvega oto-ska jugos'oiverskega državnika v Berlinu. Na vseh državnih zgradbah so izobesili zastave in to baš v trenutku, ko je predsednik vlade dr. Stojadinovič poločil venec pred spomenik padlih nemških bojevnikov. Na hotelu »Adlonu« kakor tudi na hotelu »Kaiserhofu«, v katerem se je nastanila jugoslovanska novinarska delegacija, se vi j eta veliki jugoslovenski državni zastavi. »Lokal Anzelger« objavlja v svoji prilogi »Die weite Welt« »like Nj. Vel. kralja Petra n., predsednika vlade dr. Stojadinoviča in njegove rodbine, kakor tudi eno izmed najnovejših slik razgleda po Beograda s Kalemegdana. ter drugih slik iz Jugoslavije. »Ružičev dom« na Platkn pogorel SuSak, 16. jan. o. Snoči ob pol 10. je prispelo na Sušak poročilo, da je izbruhnil v planinskem domu na Platku požar. Ta planinski dom. ki nosi Ime »Ružičev dom« po banu savske banovine, leži v višini 1.111 m in je dosegljiv s Sušaka z avtomobilom v 45 minutah. Zaradi svoje idealne lege je bil vedno dobro obiskan in često se je dogajalo, da so se na Platku smučali, na Sušaku pa kopali. Gasilci. oddelek plan nskega polka in funkcionarji Hrvaškega planinskega društva »Velebit«, ki je lastn!k doma, so takoj odhiteli na pomoč, toda zaradi visokega snega, ki ga je zapadlo 2 metra, niso mogli prispeti do doma. Le oddelek planinskega polka in obmejne čete je pohitel do doma, toda takrat je bil že ves dom v plamenih in je bilo vsako reševanje nemogoče. Dom je popolnoma pogorel, škoda znaša nad en milijon dinarjev. Dom, ki je bil otvorjen šele lani 5. septembra, je bil prav za prav moderen hotel, z 20 sobami in tremi skupnimi spalnicami. Zavarovan je bil le za 600.000 din. Po dosedanjih ugotovitvah je nastal požar zaradi napake v dimniku. Na Angleškem besne hudi viharji London. 16. jan AA. Nad vso Anglijo Je danes divjal strašen vihar ki je zahteval večje število človeških žrtev in povzročil tudi ogromno škodo. V B'ack Yu-lu so bili morski valovi visoki do 25 m. Iz vseh pristanišč poročajo, da je ladiam z natvečio brz'no komai uspelo pr'bežati na varno. Parnik »Feriran«-, ki je vozil iz Belkasta na vzhod, je vihar vrge' na Tembiske ska1« ob Ga'ski obali Povlimk broda je utonil. Od vse posadke Je bilo rešenih le osem ljudi. Na izlivu Temze j« oceanska ladja »Rutshire« zadela v parnik »Corsea«. ki je prevažal večji tovor premoga. »Rubsh're« je bil hudo poškodovan. Parnik. s katerim se je zunanji mhvster Eden vrnil preko Rokavskega preliva v Anglijo je pri-p^l v Dover z 2 urama zamude. Pri pristajanju je ladja zadela ob kamnito obalo in se precej po-škoJ----- Nova kitajsko ruska železnica Šanghaj. 16. ian. AA Kakor Poro&jo do-bro inform rani krogi Je sastavljen nafrt za zgraditev nove železniške r»roge dolge 2 in pol tisoč km ki bo -paiala ^nnk ne novo »lavno lesto kitaiske v'ade. t Rusi'o. To železnico bodo zgradili, da bi olajšali nrevor vojaških potrebščin, ki prihaiajo iz Rusiie Ž^le7n:ška oro«a bo zsraiena ood kon* olo nekega ru«keotrfth »o »radivo za to proso nieni dohodki p« ji bodo zastavljeni ko' ;am=tvo da Ni vee n'en ;nvedar«Vih razlogov ka-kor z«rid- mfldž^rJiVp obrambe Vizum bo-j do prejele le, če bodo njihove li»tinc ve- f I ljale tudi za druge evropske države. Ce pridejo iz Rumunije ljudje s pravilnimi potnimi listinami na Madžarsko, Mh bodo tu pristojne policijske oblasti st-ogo nadzirale Madžarska zastopstva v tujini so že prejela potrebna navodila, naj odklonijo vizum vsem takim, ki niso želeni. Pospešeno oboroževanje Anglije London, 16. januarja. AA. Oboroževalni minister Inskeep je izjavil v svojem snoc-njem govoru, da je izdelovanje letalskih motorjev tako močno naraslo, da presega vsa pričakovanja. Tudi izdelava letal napreduje naglo v vseh več;ih tovarnah, katere so izpremenili v tovarne za izdelavo vojnega materiala Pospešeni tempo oborožitve mora zadovoljiti tudi najstrožje kritike. Carigrajska borza zaprta Ankara. 16. ian. o. Turška vlada je sklonila zapreti borzo v Carigradu za dobo treh let. Med tem bo otvorjena borza v Ankari. Ta ukrep je bil izdan z namenom da se osredotoči borzno poslovanje v turški prestolnici. Justifikacija kitajskih generalov Šanghaj, 16. jan. AA. Po kitajskih pero-fcilih eo obhodili na smrt ia ustrelili guvernerja Sangtunga. Ustrelili ao tudi ganerala Lituačrjena in Vangfulina Obsodili so jih na smrt zaradi slabega poveljstva. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek, IT. L 1838. Kronika od sobote do ponedeljka BADI IZREDNEGA ZANIMANJA IN POVPRAŠEVANJA ZA Ljubljana, 16. januarja. Srno že sredi predpustne sezone, zato so sobotni in nedeljski večeri precej živahni. Krizo odločno zatajujemo, razvedrila smo vsi potrebni, razen tega pa pripomore še vreme, ki nikakor ni tako mikavno, da bi vabilo na izlete. Tako smo tudi to soboto in nedeljo imeli nekaj lepih prireditev, ki so vse prav dobro uspele in o njih posebej poročamo. Mir se ni nikjer kalil, v Ljubljani sami ni kronika zabeležila kakih posebno pretresljivih nesreč ali zločinov, pač pa so morali ljubljanski reševalci na deželo. Takoj zjutraj ob devetih so bih obveščeni o naslednji nesreči: Uslužbenec Kranjskih deželnih elektrarn, 20-letn. Jože Podržaj, se je zgodaj zjutraj odpravil iz Žirovnice v Sadinjo vas pri Do-brunjah, da popravi pokvarjeni električni vod. Spletal je na neki drog in začel z delom. Ker pa je zemlja na tistem kraju zaradi odjuge precej zrahljana, se je začel drog nagibati. Preden je utegnil Podržaj splezati na tla, se je drog že nagnil in je s Podržajem vred telebnil na zemljo. Podržaj je obležal s hudimi poškodbami, ki jih je dobil od padca in povrhu še od droga. Ima zlomljeno nogo in je silno potol-čen po glavi Ljubljanski reševalci so z avtom jadrno odhiteli ponj in so ga v tri-četrt ure pripeljali v ljubljansko bolnišnico Tu so se zdravniki takoj zavzeli zanj in ga upajo ohraniti pri življenju. Sijajen uspeli Slovanskega večera na Taboru Sobotni Slovanski večer na Taboru je bil tako odlično obiskan in je uspel tako v popolno zadovoljstvo, da ga lahko postavimo med najuspelejše vseh sedemnajstih dosedanjih prireditev, ki jih je doslej pripravil mladini JNAD Jadran. Dvorana je bila po prizadevanju prireditvenega odseka izredno okusno okrašena, ob straneh so jo krasili grbi slovanskih držav, na odru so bile zastave slovanskih narodov, vzdolž vse dvorane se je bohotilo zelenje oleandrov in cipres, kar vse je dala mestna vrtnarija rade volje na razpolago. Takoj po osmi večerni uri so se začeli zbirati odlični gostje iz vseh krogov nacionalne inteligence, dotok je bil nepričakovano velik. Ko je ob 9. prispel zastopnik Nj. Vel. kralja Petra n. vsega kraljevskega dvora in kneza namestnika, pomočnik komandanta divizije general Dodič, zastopal je nenadno obolelega divizionarja g. Toniča — je dvorana nudila nenavadno lepo družabno sliko. Gospodje v frakih in smokingih, častniki v paradnih uniformah dame v izbranih toaletah. Prevladovala je seveda mladina — bila je prava revija dražestne mlade lepote. Predstavniki JNAD Jadrana so pri vhodu sprejeli generala Dodiča in gospo ter jo povedli skozi špalir do odra med zvoki triglavske koračnice. Kraljevega zastopnika je prisrčno pozdravil predsednik prireditvene sekcije cand. jur. Rajič, ki ga je naprosil, aa sporoči najvišjemu pokrovitelju kralju, knezu namestniku in vsemu kraljevskemu dvoru izraze prisrčne udanosti naših nacionalnih akademikov. Med navdušenimi vzkliki občinstva je godba zaigrala himno, nakar se je zastopnik kralja toplo zahvalil za pozdrav. Slavnostni govor je imel predsednik JNAD Jadrana cand. phil. Mlakar, katerega besede so izzvenele v prisego zvestobe nacionalni ideji, še enkrat je pozdravil generala Dodiča, posebej rektorja univerze prof. dr. Kušeja, ki je bil prisoten z mnogimi dekani in profesorji, zastopnike konzulatov tujih držav, raznih uradov, ustanov in organizacij ter ves sijajni zbor navzočih, med katerimi je bilo izredno veliko število starešin naših naprednih nacionalnih akad. društev. Nato se je pričel slavnostni spored. Mladi baritonist Lupša je ob spremlje-vanju Bojana Adamiča zapel dve pesmi in takoj ustvaril najlepše razpoloženje, žel je toplo odobravanje, ki se je le še stopnjevalo, ko je prof. Marjan Lipovšek odigral dve Chopinovi skladbi. Gospa Al-da Nollijeva je naposled zapela arijo iz s-Sneguročkec in iz »Poljuba«. Spremljal jo je komponist žebre. 2ela je mnogo iskrenega priznanja, akademiki so ji poklonili krasen šopek. Čim je bil umetniški spored zaključen, se je izpraznila glavna dvorana za ples. Nabito polni so bih med tem stranski prostori, zlasti lože. Slavnostno polcnezo je otvoril kraljev zastopnik general Dodič z gospo senatorjevo Kramerjevo. Sledile so ostale dame iz častnega odbora ob roki funkcionarjev Jadrana in odličnih gostov. Prvi ples je bil kraljevo kolo. Potem so se vrstili valčki in moderni plesi. Godba — Adamičev jazz — je igrala takorrkoč neprekinjeno in si je prislužila splošno pohvalo in priznanje. Opolnoči je bila cvetlična četvorka. Po odmoru se je mlad? svet znova zavrtel in v sijajnem razpoloženju je potekala zabava do zgodnjih jutranjih ur. XVII. Slovanski večer je v vsakem oziru o"ta! zvest svoii lepi tradiciji ene najreprezentativnejših družabnih prireditev slovenske prestolnice. ljila trojica igralcev, Id so predstavljali vlomilca, advokata in njegovo žeaio v Sinclair j evi enodejanski socialni drami »Vlomilec«. Nedvomno prodorna enodejanka, ki bi zahtevala močnih, izgrajenih oblikovalcev oderskih značajev, je bila gotovo pretrd oreh za amaterske igralce, ki se posvečajo Talijinemu svetišču le v svojem skromno odmerjenem prostem času. Vsekakor pa je bila pozitivnost tega večera tudi v tem. da je jasno pokazal, kako se more preprosti človek v svojem prostem času zabavati, istočasno pa čudi prosvetljevati in vežbati svoje kulturno-umetniška nagnjenja. Drugo pot zabave M je izbralo delavsko prosvetno ia podporno društvo »Tabor«. V veliki dvorani restavracije *Pri Levu« se je udeležilo veliko število njegovega članstva pa tudi članov tn predstavnikov bratskih društev, predvsem »Soče Matice«, prostega zabavnega večera. Zabava je bila neprisiljena in soglasno mnenje obiskovalcev je bilo, da so se dobro počutili ob zvokih malega društvenega orkestra, ob prijetnih, dobro odpetih primorskih narodnih pesmih mei^"" ?-ra, ki ga je vodil novi pevovo i-vatorist Stanko Bohinjc. Nem?. .-ij ob šegavih koaerijah članov cV. -.ra -kega orkestra in družabnih igricah, katerim je postavila krono pravcata hudomušna dinarska bitka pri licitaciji sladke potice. Svoje je seveda doprinesla k razpoloženju tudi odlična postrežba za dober grižljaj im požirek, tako da so se Taborjani in njih prijatelji nekam težko poslavljali in odhajali, ko je odbila stroga policijska ura. Pri obrtnikih t Kazini jI JJ E L I JORGO VAN" A ___x:i _ J_______V I ^H a 9 V soboto zvečer ee i« vršil v dvoranah Kazine tradicionalni obrtniški ples ob sijajni udeležbi ljubljanskega obrtništva in njegovih prijateljev. Predsednik g. Rebek s svojimi sodelavci je mogel v krasno okrašeni grla vini dvorani pozdraviti mnoce odlične sro6te. zastopnike uradov in ustanov. Prireditev se je vršila tudi v znamenju prosla- . _. , _ . . ve 40Ietne-a javnega dela zaslužnega obrt- , r*a ne Predati, toda ti, ki si ni skesa voditelja g. Zadravca iz Središča. globoko poznal človeško dušo, bi gledal ki je bil predmet iskrene simpatije. Ob zvo- i srce na dlani. DRUGIČ PODALJŠANO! FILM ZASLUŽI, DA GA VIDI VSA LJUBLJANA! Danes ob 16., 19. in 2U$ uri m«-* ELITNI KINO MATICA M«.« kih izvrstne godbe se ie razvil pester plesni spored in zabava je trajala do zcodnih ur v najlepšem razpoloženju. Zbor banovinskih zdravnikov Dopoldne je bil v salonu restavracije pri Dr. Alfred Serko, tvoje oči se ne bodo več odprle, nikoli več ne boš z ljubeznijo pogledal na nas. Toda tvoja podoba, tvoj duh ostaneta živa v nas, nerazdriino smo zvezani s tabo. Mi vemo, da se nisi nikoli ustavljal ob žalosti, pretrda je bila tvo- _______________ ^ ___________________ja hoja v življenju, čutimo, da nam tudi Štruklju redni letni občni zbor organizadje I ^aTlcs 2 zaprtimi očmi svetuješ, pozabite, banovinskih zdravnikov. Udeležba članov r8 .seTn umrl. Ne mislite na to! Prebridka je bila še kolikor toliko zadovoljiva, raz- I fe 'zguba, da bi te mogli danes ubogati, pravljanje pa je moralo biti — sodeč po Dovoli, da ti vsaj danes potožimo o svoji bežnem vpogledu v potek zborovanja — I bolesti, jutri pa bomo že v tvojem duhu razgibano. Verjetno so banovinski zdrav- I mislili na delo, ki si ga započei in ki si niki razpravljali o kakih važnih in nujnih stanovskih vprašanjih, morda tudi o sanaciji naše vasi. higienskem napredku podeželja, o zdravstveni in prevencijski zaščiti najmanjših Zemljanov našega naroda, zaščiti mater in materinstva, pobijanju alkoholizma, in kar je še podobnega v svetu perečih problemov našega ljudskega zdravstva. To so ugibanja o vprašanjih, ki so bila predmet razpravljanja — več kakor toliko pa ne moremo poročati, ker so bili zborovalci mnenja, da se razprav-Ijane zadeve naše javnosti ne tičejo . Praktični tehniki v jubilejnem letu našega obrtnega šolstva Včeraj so imeli v Filharmoniji občni zbor Ljubljana, 16. januarja V mali filharmonični dvorani so se dopoldne zbrali praktični tehniki k občnemu zboru svoje strokovne organizacije. Zbor je nudil nazorno sliko o naraščanju stanovske zavesti v eni naših najvažnejših pridobitnih panog. Poleg velikega števila članov so zborovanju prisostvovali ban-ski svetnik dr. Borštner, mestni svetnik inž. škof, Traven za Zbornico za TOI, inž. Premelč za tehnično srednjo šolo in za komitč tehničnega dela, predsednik Zveze društev zasebnih nameščencev Zemljič in zastopniki posameznih obrtnih združenj. Predsednik Ivan Mihelčič je v izčrpnih izvajanjih orisal pomen Organizacije praktičnih tehnikov, ki zaznamuje letos že trinajsto leto svojega plodnega delovanja. Krivice, ki so se pričele goditi absolventom delovodskih šol v povojni dobi, so strnile njihove vrste, dobra organizacija pa jim je nujno potrebna tudi danes, ko se morajo boriti za izboljšanje obrtnega in uradn ž»kega zakona, za izboljšanje raznih pravilnikov in uredb, pa tudi za izboljšanje novega zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah. Velika pogreška je bila, da pri stilizaciji tega zakona niso bili zaslišani absolventje delovodskih in drugi! teniških šol, Ki jih zakon najbolj v živo zadeva. Zdaj, ko se pripravljajo slovesne prireditve za 501etnico slovenskega obrtnega šolstva, morajo praktični tehniki še posebno izkazati svojo zavednost in delavnost, da bodo pri tej priliki tudi pred Širšo javnostjo uveljavili svoje težnje. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal Edvard šorn, povzemamo, da je imel upravni odbor v preteklem letu izredno mnogo dela. V letih 1911. do 1937. Je tehniško srednjo šolo v Ljubljani dovršilo okrog 1500 absolventov in organizacija upravičeno pričakuje, da bo v doglednem času tudi stante meneea članstva v raz-meriu do te številke. Lani je bil nanovo oživljen odsek OPT v Celiu. na novo pa sta bila ustanovljena odseka v Mariboru in na Jesenicah. Podrobno je tajnik poroča r. sodelovanju z Zvezo društev privatnih nameščencev in Komitejem tehničnega dela, ki je vrhovna strokovna tehnična organizacija v naši ožji domovini. Največ pa je imel upravni odbor tudi v preteklem letu posla z vprašanjem o namestitvah brezposelnih absolventov. Posebno poglavje predstavljajo v tem pogledu inozemci, ki uživajo vse prednosti in tu**' tc'iš' gmotni položaj zlasti še v tehničnih panogah. Tako je v Sloveniji še zmercni par sto takozvanih nenadomestljivih tehn enih strokovnjakov iz tujine. Poleg tega pa delodajalci pogostokrat rajši jemljejo v službo manj kvalificirane, cenejše delovne moči, čeprav je takšno početje v navzkrižju z zakonskimi predpisi. Tudi v bodoče bo morala OPT energično zahtevati zaposlitev svojega članstva v državnih in samoupravnih službah. Vprašanje o zaposlitvi kvalificiranih poslovodij in obratovodij v elektrarnah obeta biti v kntkem ugodno rešeno, kar bo tud4 tehničnim ustanovam samo v prid. Med ekskurz!;smi, ki jih Je OPT lani priredila. je najbolj uspel izlet v Italijo, v Milan, Genovo, Turin, Benetke in Trst. Denarno gospodarstvo Je, kakor kaže poročilo blagajnika Janeza Marklja, skrbno in v najlepšem redu lepo pa napreduje tudi strokovna knjižnica, o kateri je poročal njen vodja Rajko Wernig in ki se je lani obogatila za lepo vrsto novosti iz gradbene, strojne in elektrotehnične stroke. Pri volitvah je bil z živahnim odobravanjem izvoljen v glavnem stari odbor s predsednikom Mihelčičem na čelu, nato t>a ie bilo še sklenjeno, da se v zvezi s COletnico slovenskega obrtnega šolstva priredi v Ljubljani kongres absolventov delovodskih šot iz vse kraljevine. Za novo leto so v načrtu poučne ekskurzije v Lipsko in v Bolgarijo ali Madžarsko. V celem pomeni današnji občni zbor važen mejnik v razvoiu organizacije in v borbi za napredek tehničnih strok. zanj zastavil vse »voje sile: na kliniko m popolno medicinsko fakulteto, na temelje narodovega zdravja in na rasi njegove znanosti. Dr. Alfred Šerko, preživ si bvi in preživ še danes, da bi se mogli ločiti od tebe. Ti si nas in ostanek z nami m vsemi, ki pridejo za nami. Danes smo te samo spremili do kraja, kjer se boš po borbenem življenju odpočil. Sklad dr. Alfreda Šerka ustanovljen Dopoldne ob 10. je bila v predavalnici histološkega instituta žalna seja Društva medicincev za blagopokojnim profesorjem dr. Alfredom Šerkom. ob navzočnosti gg. profesorjev medicinske fakultete. Predsednik društva je na kratko orisal pomembnost velikega pokojnika. Po enomi-nutnem molku je bil na predlog slušateljev ustanovljen »Sklad doktorja Alfreda Šerkam za pomoč bednim medicincem. Ta sklad bodo upravljali profesorji srkupno s slušatelji medicinske fakultete. V skiad je položilo Društvo medicincev prvih tisoč din, nato pa J. M 100 din. Darovi za sklad naj se pošiljajo na naslov Društva medicincev v Ljubljani z oznako: Za sklad dr. Alfreda Seika. Nobene žene več • • • Na odru šentjakobskega gledališča so snoči in danes popoldne ponovili zabavno nemško veseloigro »Nobene žene več!« v režiji ge. Metke Bučarjeve. Igra, ki se ukvarja z zapletljaji, nastalimi po nekem nesporazumu v hiši gospoda ravnatelja in v ljubezni natakarja iz nočnega lokala, je lahkotno delo, dovolj pripravno za malo oddiha, ki ga človek iz preprostega občinstva pričakuje od gledališke predstave. Komedija prav živahno, veselo steče preko odra, mnogo je zdražbe in žalosti vmes, nazadnje se pa vsi vozli razmo-tajo na radost vseh ljudi. Predstava je po zaslugi režiserke in vneme igralcev dosegla pri občinstvu prav lep uspeh. Oba nesrečnika, ki sta bila samo na videz varana, a sta tudi sama varala samo na videz, sta prijetno predstavila gg. Vizjak in Novak, njegovi partnerici sta bili ga, Mlekuževa in gdč. Cafutova. Prva tenkočutna, kultivirana, svojeglava sodobna žena, druga vihravo, zdravo, naturno dekle. Z ljubeznijo sta podala svoji vlogi tudi gdč. Grgurevičeva (novinarka) in g. Jamar (odvetnik). Praznik naših malih V drami je bil danes popoldne praznik drobnega občinstva. Starodavno pravljico o Snegulčici je ravnatelj Pavel Golia napisal v novih stihih in v režiji Cirila De-bevca je igra pred malimi gledalci doživela lep, kar hrupen sprejem. Parter je bil premajhen, da bi lahko nudil dovolj sedežev, pa so morah še ob straneh — kakor je žc navada ob krstnih predstavah mladinskih iger — postaviti dve vrsti stolov, a iz lož so zrli celi grozdi drobnih obrazkov. da se je človek bal, ali se ne bo morda vse skupaj zrušilo na kup. Snegulčico je prisrčno podala Vida Juvanova, mačeha-kraljica je bila Mira Danilova, rešilni kraljevič Jan. Največ navdušenja pri malih gledalcih pa sta bila deležna napol razbojnika Frice in Frače (Sancin in Po-tokar) in pa škratje, ki sta jih vodila Starič in Juga Boltarjeva. Čevljarji so imeli v Celju kongres Nadaljevan bodo borbo za zaščito obrti Dva delavska večera V dvorani Delavske zbornice je bal sinoči n. delavski prosvetni večer »Vza-jetmnosti« in -Zarje« na katerem sta gostovali s pestrim sporedom istoimeni društvi iz Dobrunj. »Za mal denar, veliko užitka«, kaže, da je deviza teb večerov in obiskovalci bi se res ne mogli pritožiti nad izbero recita-cijskega, pevskega, dramatskega in god-benega sporeda. Večer je v imenu ljubljanske »Zarje« otvoril knjižničar g štu-kelj z zahvalo številnemu občnstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Obžaloval je, da je moralo zaradi zadržanosti predavatelja prof. Boga Tepli ja iz Maribora odipasti predavanje o delavski kulturi, za katerega je vladalo vtliko zanimanje in se je marsikateri obiskovalec prav zaradi njega udeležil večera. Toda pod spretno roko pevovodje Krista Perka in taktirko dirigenta Antona Koro&ca je občinstvo kmalu pozabilo na to svečanost. Perkov pevski zbor se je tako dobro obnesel. da je obč-nstvo venomer s temperamentnim ploskanjem zahtevalo ponavljave ah novih pesmi. Prav tako prisrčnega priznanja pa je bil deležen tudi Korožčev orkester na Dihala Oba sta odnesla obenem z zadovoljstvom poslušalstva levji del zaslug gostujočega Zadnja pot dr. Alfreda šerka Velika množica se Je poslovila pred univerzo in na Viču Ljubljana, 16. januarja telji z Otonom Župančičem in Pavlom Go-Oba zadnja dneva, kar je vseučiiišld pro- lijo na čelu, predstavniki zdravniške in fesor dr Alfred Serko spokojen počival na lekarnarske zbornice, zdravniškega dru-mrtvaškem odru, ga je hodila kropit ve- štva in še raznih stanovskih organizacij, lika množica njegovih prijateljev in aka- izmed ostalih predstavnikov pa narodni poslanec Raiko Turk in bivši podban dr. Pirkmajer. Častno spremstvo so tvorili medicinci, ki jih je stopalo osem na vsaki strani mrtvaškega voza. Na viškem pokopališču so medicinci ponesli svojega dragega učitelja v kapelico kjer se je Akademski pevski zbor spet do-s'ovil 7. ?aTo«tinko *Beati mortui« Nato so medicinci ponesli pokoinika tudi do groba. Nobena beseda ni bila tu izgovorjena za slovo, nemo poerebei v zevaiočo ia- mo. ko ie zemlja sprejela enega svojih naizvest^š?h. Vse ie ganila rofnn ubrana pesem- »Srce ie žalostno«, nailinbša pokojnikova. s katero cp m,, ,e Akademski pevski zbor pa? nailenše oddolžil za veliko demikov In ko je danes ob 14. uri nastopil svojo zadnjo pot. se je zbrala v Gregorčičevi ulici in pred univerzo gosta črna množica, ki je pietetno spremljala skromno. a vendar dostojanstveno poslednje slovo. Na črni krsti, ki je čakala blagoslova, sta počivala samo venec pokojnikove gospe vdove in sinov šopek, mrtvaški voz je bil preprost, brez vsakega okrasja Edini p. Aljančič je opravil pogrebne molitve. Nato so akademiki pevci pod vodstvom Julija Savellija krasno ubrano zapeli Gallusovo žatostinko: »Glej, kako umira pravični...« Žalni sprevod se je nato raz-v" skozi Gradišče na Kongresni trg. Alma mater A!exandrina je svoiega zna- j ln'b«7»»n tn nokroviMistvo Grud« so trdo meniteca =inu pričakovala v žalnem okra- »"dale na krsto in množica se je le po- I rnfe=or-skim rborom 'e cpreiel Dokoin°nr«»Povnril rektor dr Pado K'tšej v slovo V datiS^m envorii -ie noveličeval pokoinlVnvo Tppn^tvonn delo ni«*<»ov tnid za i7prpd;+pv AloVtnn^-nve univerze, nje-gO"«> Ione ^lov^kp vrtine . Akademski pevski zbor, zbran pod balkonom ie nato zapel zalostinko »Umrl je mo«. Cim ie izzvenel poslednji krepki akord je pogrebni sprevod zavil na Vegovo ulico in dalje proti Viču Sprevod je naraščal da od poereba profesoria dr Pri-iatelja nismo videli enakega. Za žaluiočo gospo vdovo in sinom, za brati in ostaHm sorodstvom. 7a najožjimi rojaki, ki so prihiteli iz Cerknice, so =•<> r-sTirrctOi številni predstavniki Razpn predstavn«Vov naše univerze in akad^mlie so prišli izkazat poslednio čast- zastonnfk beograiskega rektorja in medicin-ke fakultete nniv prof Kosti? 7 •moTpb.SV univerze imiv prof dr Zamik in dr Kofol ban dr Napačen r. iruštva za uspeh večera. Manj je zadovo- i županom dr. Adlešičem, mnogi ožji prija časi vračal nroti mestu, močno prevzeta od pretresljivega slovesa ¥ Ker v smiofu pont rnefnp- iik med'c'neev Aleksandrmre ••n!ver7f> nk swž"m grobu na Viču. so nas medicinci nanrosili, da obipvimo naslednjo njihovo po-smrtnico: Ali se res poslavljamo od svojega dragega profesorja, od prvega dekana medicinske fakultete, od svojega vodnika in prijatelja. Dr. Alfred Serko i Njegovo ime je imelo med nami poseben zvok. kajti dr. Alfred Serko je bil strog in pravičen, iskren svetovalec v življenju m nepopustljiv v borbi Vsi smo vedeli in čutili- v teh prsih bije srce za nas in naše težave njegovo življenje utripa le za nas slušatelje, za ljubi teno medicinsko fakulteto in slovenski narod. Bil je naš ponos in naša opora. Z njim se je začela zgodovin« naše fakultete. Jesenice, 16. januarja Sokolska žup* Kraaj je priredila včeraj in danes v Mojstrani svoje letošnje smučarske tekme. Udeležilo se jih je 96 tekmovalcev ter so odlično uspele. Organizacija je bila v rokah župnega podnačelnika Toneta Puha in tehaičnaga vodje Borisa Šege. Rezultati tekmovanja so odlični Ln kažejo kako visoko stopnjo je že doseglo sokoisko smuča rstvo. Tek na 18 km: Proga je vodila iz Mojstrana ob vznožju Črne gore do gor ijega konca vasi Radovae, od tam nazaj na levo stran v dolino Kot ter po kolovozu proti Mojstrani, kjer ja nad vasjo zavila do mostu čez Savo in po ostrem ovmku nazaj na cilj v Mo>tra-ni. ki je bil na Novakovi njivi- Višinska razlika S30 m. Tret ji aa proge je bila ravna, tretjina vzpon, tretjina pa padec. Snežne razmere niso bile najboljše. Bil je tsžak pršič. Rezultati eo biii naslednji: 1. Klančnik Alojzij (Mofcrtraaa) 1:15.43. 2. žemva Lovro (Gorje) 1:16.05. 3. Klančnik Gregor (Mojstrana) 1:18.30, 4. Keršiajn Andrej (Rateče—Planica) 1:23.17, 5. Miklavčič Maks (Mojstrana) 1:24.35, 6. Knifič Jože (Ja-voroik) 1:29.18, 7. Švigelj Joža (Škofja Loka) 1:30.14. 8. Selaa Jože (Kranj) 1:33.34, 9. Cebašek Jože (Mojstrana) 1:34.26, 10. Crnobori Drago (Bled) 1:34.43. Skupno je nastopilo 26 tekmovalcev. Tek na 10 km: Proga je šla do Kota po isti progi kakor na 18 km, pri Kolu pa je zavila v Gornjo Radovno rn nazaj pod Repi-kovcem v Mojstrano. Rezultati so bili aa-sl?-dnji: 1. Kapus Jože (Bled) 1:12.37, 2. Jemee Ciril (Bled) 1:15.15, 3. Hudovernik Fran (Bled) 1:16.13, 4. Kokalj Stanko (Bled) 1:16.17, 5. Zupančič Ciril (Blejska Dobrava) 1:16.20, 6. Štrumbelj Tone (Jesenice) 1-20.18. Skupno je tekmovalo 14 članov. Iz-vdn koikurence ie nastopil Razmger Tone (Jesenice) 1:03.25. članice, tek na 6 km: 1. Vlaškovič Albina (Moietrana) 32.27 2. Čeme Jožica (Stranska gora) T502. 3. Klančnik Miroslava (Mojstrana) 45:02. Smuk: Najhujša borba se je razvila v tej disciplini. Nastopilo je 36 tekmovalcev. Proga je bila izredno težka, dolga 3 km. 1 višinsko razliko 500 m. Start ja bil v višini 1 200, cilf pa v vižini 641 m. Snežne prilike so bile razmeroma ugodne, vendar pa je bilo veliko naravaib ovir. Rezultati eo naslednji: Člani: 1. Urbar Slavko (Jesenice) 3:41.01, 2. Cvišenbergar Adolf (Medvode) 3:58. 3. Knifio Jože (Jesenice) 414.2 4. Rus Janko Bled* 4:23.2. 5 Koz jok Vinko (Jesenice) 4.^4.2. 6. Levstik Alojzij (Jesenice) 4:27. Člaaice (proga za polovico krajša): 1. Dr Alf ed Serko. če bi mogel danes IK>WII 1 odpreti oči. bi videl, kake Hcltea« (Smaragdno srce) bo v četrtek, 20. t. m. za premierski abonma. Operata je po svoji vsebini jako zanimiva, ker 6lika nam doslej še malo znano mehiško okolje, z vso eksoti-ko. Libreto in muzikalni osnutek operete je napravil inž. Petar Golovin, glasbeno ia instrumentalno pa jo je izdelal g. Bogomir Leskovic. Opereto dirigira dr. gvara, režij« je prof. Šestova. Lep dars Zgodbe brez groze »JUTRO«, ponedeljska izdaja Ponedeljek, 17. L 199». za zimsfei poteal Hud poraz Ljubljane, ki je razočaral ljubitelje nogometa — BSK v zelo dobri formi Zagrebčani pot preko črte; sicer bi bil rezultat dvo-številčen. Potek igre Tekmovanje za zimski pokal Je prispelo do drugega ko a Na^a Ljubljana Je nastopila takoj v tem kolu, ker je, kakor znano, Hašk odstopil od tekmovanj žal nam ie bilo da nismo v Ljubljani videli zagrebških akademikov, vendar pa smo tudi Grad-iLskegfpSovaU z vSko napetostjo. Toda rezultat, ki ga Je dosegla LJubljana, je SSK S s : 8 je velik ln seveda LJubljana nima prav nobenih izgledov, S bl v^^ SnS popravila svoj položaj. Izpadla bo pač iz nadaljnjega tekmo- VanjTudi v Beogradu Je favorit BSK precej visoko premagal svojega lokalnega rivala vam v Beograau j*? L}ubliano, velja vsaj v manjši meri tudi za Jugoslavijo, ŽSt^^ST d?bo^ v^Sb^njem kL nastopila Gradjanskilin BSK. Vse- tokor bo to zelo zanimiva tekma, na kateri bosta merila svoje moči sedanji in bivši Svni pAak, ki se tudi letos potegujeta za ta častni naslov. Gradjanski - Ljubljana 8:3 (4:1) Ljubljana, 16 januarja. Človek bi skoro ne verjel, da je tudi sredi trde zime toliko zanimanja za igro z okroglim usnjem. Za bitko med našimi belo-zelenimi in zagrebškimi plavimi je bilo igrišče v tem času izredno dobro zasedeno. Gotovo je bilo preko 1200 ljudi, ki so prišli gledat orvi nastop ljubljanskega moštva. Rezultat najbrže nikogar ni razveselil. Potek igre že bolj, ker Ljubljana goto<-o ni igrala tako podrejene vloge, kot bi se dalo sklepati iz suhe številke. Toda v anaie gre sama številka brez komentarja in ta bo daia še nekaj časa dobrodošlo snov ?.a pogovore o veseli zimski ekskurziji Gra* djanskega v Ljubljano anno Domini 1933. Gradjanski: Urh ~ Hiigl, Cesarec — Ci-mermančič, Jazbinšek, Jutt — Brozovič, Antolkovič, Wolfl, Zupančič, Pleše. Ljubljana: Pogačnik — Hassl, Jug — —Boncelj, Vovk, Sercer — Janežič, Pupo, Lah, Slapar, Erber. Toliko golov se nemara ni nihče nadejal, tem manj! ker sta igrala vendar dva ligaša kolikor toliko zenačenih moči, vsaj če se spomnimo na njuno jesensko prvenstveno bitko, ki je s pičlim rezultatom ostala v korist belo-zelenih. Ce so »purgerji« prišli po revanšo za zgubljene točke, jim je v vsej izdatnosti izborno uspela. Sicer dobro pripravljeno igrišče je trajna temperatura nad ničlo spremenila v snežno kašo, na kateri so se gostje vidno boljše znašli. Domači tja do konca igre niso doumeli umetnosti točnega podajanja po takem snežišču in ta nedostatek jih je spravil cb vse prednosti, ki so si jih tekom borbe utegnili pripraviti. I V ostalem je bila igra, dasi borbena, zelo fair. 2e takoj v začetku izkoristi Wolfl priliko, ko Jug prekratko poda Pogačniku in pošlje v mrežo. Gradjanski je stalno v napadu in se igra večinoma na ljubljanski polovici. V 16. min pošlje Sercer iz prostega strela lepo pred gol, par naglih kombinacij razbije plavo obrambo in Erber je uspešno na strelu: razantne žoge Urh ne more ubraniti. Pupo ima priliko, da takoj zatem poviša na 2 : 1, ali pošlje nemarno žogo Urhu v naročje. V 20. min. je Pleše sam, povzame pas in lepo potegne, center pred gol pobere Antolkovič iz bližine in že je 2 : 1 za Gradjanski. Zopet je prilika za povišanje, toda Janežič na čistem udari mimo. Sledi četrt ure odprte igre, v kateri Ljubljana močno napada, toda brez uspeha. V 38. min. nenevaren napad Gradjanskega, visoko žogo prestreže Wolfl z glavo, a Pogačnik se niti ne zgane, torej 3 : 1. Potem opali v 41. min. Zupančič ostro v podboj in Pogačnik zopet ne reagira, pa mu Brozovič pobere ored nosom in pošlje v mrežo, 4 : 1. Pa polčas. V reprizi kaže spočetka, da bo Ljubljana rezultat odločno zboljšala. Do 8. min., ko Pupo hladnokrvno spremeni lep Lahov predložek v drugi gol za Ljubljano se sploh ni igralo na ljubljanski polovici. Ze ima v 10 min. Pupo krasno priliko za tretji gol, vendar odbije Hiigl njegovo ostro žogo v krasnem poletu. Potem iznenaden prodor Gradjanskega po desnem krilu, par kombinacij spravi obupna branilca Ljubljane v še težji obup in Antolkovič zabije prvi res lepi gol za Gradjanski, 5 : 2. Odslej ima Pogačnik mnogo in težkega dela in deloma popravi svojo zanikrnost iz prvega dela igra V 31. min. težak napad Gradjanskega, Hassl sicer odbije, toda Plešetu naravnost na nogo in oster strel obsedi, 6 : 2. V 33 min. se prebije Brozovič mimo Sercerja 'n slabo centrira; Hassl da elegantno nazaj mimo Pogačnika — oči viden nesporazum — toda žoga se na to ne ozira in gre preko črte, 7 : 2! Par minut zatem Erber lepo bije s krila, Pupo ovira Urha in žoga pa-sira črto, 7 : 3 Piko na i postavi W51fl v 39 min., ko iz velike razdalje plasira precizno tik ob podboju. Tako je prišlo do 8 : 3, prav po nepotrebnem. Mesto Rosenfelda je sodil g. Podupski prav dobro. BSK : Jugoslavija 4:1 (2:0) Beograd, 16. januarja. Kljub dokaj hladnemu vremenu je vladalo za tekmo med BSK in Jugoslavijo za zimski pokal veliko zanimanje ter je tekmi prisostvovalo okoli 6000 gledalcev. BSK je bil v izvrstni formi ter v sijajni fizični kondiciji, vendar je treba reči, da je nesrečno Jugoslavijo porazil nekoliko previsoko. V napadalni vrsti sta bila Mar-janovič in Valjarevič posebno dobra, obe krili Podgradski in Glišovič pa nista zadovoljili popolnoma, čeprav je Podgradski zabil prvi gol. Krilska vrsta je bila dobra, v ožji obrambi pa sta oba branilca dala zelo lepo in uspešno igro. Pri Jugoslaviji sta bila v napadu dobra samo Savič in Zečevič. Krilska vrsta ni zadovoljila, ožja obramba pa je bila najboljši del moštva. Prvi gol za BSK je zabil v 24. min. Podgradski. Samo minuto kasneje postavi Valjarevič rezultat prvega polčasa 2 : 0. V drugem polčasu je v 13. min. Valjarevič povišal na 3 : 0, v 22. min. je Savič zabil častni gol za Jugoslavijo, v 36. min. pa je Marianovič postavil končni rezultat. Sodil je g. Stefanovič. Gradjanski se je pokazal kot res dobro moštvo, ki zna tudi terenske neprijetnosti in težkoče obrniti v svoj prid. Kmalu je zapazil, da v obrambi belo-zelenih ni nič v redu in je to slabost brezobzirno izkoristil. Seveda je treba pripomniti, da je »purgerjem« uspelo skoraj vse: če so le imeli priliko, so jo gotovo izkoristili; in kolikor niso sami pripravili ugodnih šans, jim je šla obramba belo-zelenih izredno in pretirano dobrohotno na roko. Ali so mogli od Hassla n. pr. zahtevati več, kot da jim je postregel s prekrasnim avtogolom prvo-Wstne kvalitete made in Ljubljana? Nasprotno pa je ljubljanski napad obtičal dva trikrat tik pred golom v snegu in prepustil ugodne prilike večnosti. Ce bi bilo š!" tudi ljubljanskemu napadu vse tako kot po loju, bi se bil izcimil prav nenavaden rezultat, ki bi pa vsaj pravično ustrezal poteku in borbi. Ne glede na to pa so bili »purgerji« vsaj toliko boljši, da so zmago z dvema goloma razlike pošteno zaslužili. Kar je preko tega rezultaa, gre na račun izredno slabotne ljubljanske obrambe. Gradjansld ja postavil v svojo enajstorico ljudi, Ki zadrge čase niso nastopali. Ne more se ■fči, da sc prvovrsten nadomestek za ■-•dsotna. Toda v' celoti je moštvo napravilo s svjjo borben .stjo in odločnostjo najboljši v*:s. Gostje so bili domačim v vseh delih premočni. Odločilna pa je bila okolnost, da je poleg kolikor toliko zanesljive obrambe delala razpoložena srednja vrsta, ki je vzemo povezala moštvo v celoto. V tem delu moštva se jc najbolj izkazal Jazbinšek na mestu srednjega krilca, ki se je zna! postaviti vedno na pravo mesto in vračati svojemu napadu vedno na najpripravnejše mesto uporabne žoge. V obrambi je Cesarec vsaj v prvem polčasu precej zaostajal za svojim kolegom. Zato pa je bil Hugl ves čas branilec zelo dobre kakovosti, siguren v startu, krepek v odboju. Parkrat je pokvaril ljubljanskemu napadu s svojim silnim startom odlične pozicije in s tem obvaroval svoja vrata Urh je branil, kolikor je branil, dobro V napadu ie Lešnika zamenjal znani Wolf! in pokazal, da ima za kombinatorno igro dober smisel Poleg njega se je odražal Antolkovič. tokrat gotovo najboljši napadalec na terenu. Dober je bil tudi prodorni Pleše na levem krilu, ki ga je Boncelj nekoliko preveč zanemarjal. Levo spojko je igral Zupančič, ki se je v prvem polčasu produciral s par lepimi streli na gol. Brozoviča je Šercer pridno čuval, da se ni mo?el razviti. Ljubljančani A Ljubljana? Ne more se trditi, da je igrala zelo slabo. Toda v celoti se je res slabo odrezala. Slabo se je igralo vsepovsod. Napad je delal po nekaki šabloni, in čim je nasprotnik to šablono raztrgal, ni bilo nikogar, da bi razcefrane niti zopet povezal. Nogomet se igra bolj z glavo kot z nogami! To je že trajni refren o nedo-statku belo-zelenega napada. Teren je diktiral igro po krilih, toda venomer so silili žogo v sredo, kjer je obtičala v mlakužah, če so jo dirigirali polvisoko, je bil že Jazbinšek promptno na mestu, da jo prestreže. In vendar je bil Janežič prodoren, a mladi Erber nevaren! Krilci še dolgo niso bili kos svoji nalogi. Večji del ni^hove igre je bil usmerjen v defenzivo. Nekaj smiselnih potez jp pokazal Vovk. vendar je bil za tako težak teren fizično preslaboten, da bi se močnejše uveljavil. Podajanje napadu je bilo pod vsako rritiko N-^boi: iadno igro pa je dala ožja obramba Branilca ne samo da nista bila skoro nikaka ovira nasprotnikove-nu napadu še sama sta mu ustvarjala t--r čedne prilike. in to usn«?no' Pogačnik ie bil do odmora lnsen In kakor prikovan, a se je v drueem delu igre toliko zbeliSal da ie preprečil nekaterim žogam Pokalne tekme tudi v Maribora Visoka zmaga železničarjev — Maribor, 16. januarja. Po vzgledu drugih klubov v državi hočejo tudi mariborska moštva izkoristiti zimske termine za treninge kot pripravo za spomladansko prvenstveno tekmovanje. Vodstvom klubov pridejo tekmovanja v zimski sezoni tudi prav, saj morajo že sedaj preizkusiti svoje moči in si zato zagotoviti stalna in solidna moštva za pred-stoječa spomladanska tekmovanja V tem namenu so se mariborski klubi sporazumeli, da bodo odigrali med seboj pokalno tekmovanje. Krasen pokal je daroval predsednik tukajšnjega okrožnega odbora LNP g. magister Ciril Maver. Pokal je prehoden in preide v trajno last moštva, ki si ga bo priborilo trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Ta tekmovanja se bodo odigrala le pozimi in so torej zagotovljena za več zimskih sezon. Za današnje prvo tekmovanje so bili iz-žiebani Železničar in Slavija ter Maribor in Rapid. Železničar : Slavija 11:1 (3:1) Železničar, ki je nastopil s kopico juniorjev, je imel danes slabega nasprotnika, ki ga je odpravil z uprav katastrofalnim rezultatom. Slavijaši so se vidno potrudili v prvem polčasu, v drugi polovici pa so zaradi izčrpanosti klonili. Železničar je po današnji tekmi sodeč v dobri kondiciji ter je njegova zmaga popolnoma zaslužena. Sodil je g. Bizjak. Rapid : Maribor 2 : 2 (1 s O) Oba nasprotnika sta vzela zadevo z naj-resnejše strani. Zalibog je bilo srečanje med starima rivaloma prepleteno z raznimi neprijaznostmi in incidenti ter je imel sodnik zlasti v drugem polčasu obilo dela, da je pomiril razburjene duhove. Obe moštvi sta imeli najboljše moči v napadalni vrsti, ki pa spričo slabega terena ni mogla predvajati efektne igre. Krilci na eni in drugi strani so le deloma zadovoljili, kar gre najbrže na rovaš začetka nogometne sezone Druga tekma je ostala neodločena Maribor je imel nekoliko boljše orožje v obrambi, dočim je zasluga Rapidovega vratarja, da je ostala tekma neodločena. Sodil je g. Klanjšček. Za današnji tekmi je bilo.še dovolj zanimanja in ker so bile tudi vremenske razmere dobre, se je zbralo na stadionu Železničarja okoli 700 gledalcev. Terenske prilike so bile skrajno slabe, tako da je bila vsaka preračun j ena igra nemogoča. Na igrišču je bila do 10 cm visoka brozga, vmes pa so bili pravcati ribniki. Razumljivo je, da so se morah igralci prav pošteno potruditi in napeti vse sile, da so sploh spravili žogo z mesta. V splošnem sta bili današnji tekmi dober in izdaten trening, ki ga bo marsikateri igralec čutil še ves teden. Ostale nogometne tekme SUŠAK: Sušak : Karlovac 5:2 (3:2). PRAGA: Sparta : Wacker (Dunaj) 5:5 (5:2), Slavija : Austria (Dunaj) 5:2 (1:0). RIM: Prvenstvo: Liguria : Milano 1 :1, Ambrosiana : Lucchese 4 :0, Bari : Torino 4 :2, Napoli : Bologna 1 :1, Juventus : Li-vorno 1 :0, Genova : Atalanta 4 :3, Lazio : Triestina 2 :1, Roma : Fiorentina 4 : L LUKSEMBURG: Madžarska : Luksem-burg 6:0 (1:0). ★ Tekmovanje za srednjeevropski pokal. Komite za srednjevropski pokal, ki je v soboto zasedal v Beogradu, je z devetimi proti trem glasovom odklonil madžarski predlog, naj se mesta, ki so bila izpraznjena zaradi izstopa Švice, izpopolnijo s klubi onih držav, ki so se lani kvalificirali za finale. Za ta predlog so torej glasovali samo Madžari. Nato je bil soglasno sprejet jugoslovenski predlog, da bosta prihodnje leto Igrala v tekmovanju za srednjeevropski pokal po dva kluba Jugoslavije in Rumunije. Jugoslavija : Italija. Mednarodni tajnik JNS dr. Andrejevič je z zastopniki italijanskega nogometnega saveza zaključil tekmo med Italijo in Jugoslavijo, ki se bo vršila 18. maja v Beogradu. Uspešen nastop Ilirije v Beljaku Solidno hokejsko moštvo Ilirije je na prvi tekmi igralo neodločeno, na drugi pa je zmagalo Beljak, 16. januarja. Hokejsko moštvo ljubljanske Ilirije je včeraj prispelo semkaj, da odigra dve re« vanžni teteird v hokeju na ledu s tukajšnjim Villacher SV. Moštvu Ilirije je bilo sestavljeno takole: Rihar, Pogačnik, Ka-čič, Aljančič. Pavleti č, Gogala, Mohrba-cher. Lombar, Eržen. Za obe tekmi je vladalo precejšnje zanimanje med občinstvom ter je vsaki igri prisostvovalo po 300 gledalcev. Prva tekma se je vršila kot nočna v soboto zvečer. Razsvetljava na drsališču je bila precej pomanjkljiva. Sploh Je treba reči, da je razsvetljava na drsališču v Ljubljani najboljša, kar so jih do sedaj videli naši igralci. Vreme se je v- soboto sprevrglo tik pred tekmo, vendar je led ostal trd, samo ob robovih drsališča so bile luže. tako da je bila gladka igTa moeroča «amo po sredini, dočim ob straneh skorai ni bilo mogoče igrati. Ilirija : Villacher SV 1: 1 (O s 1,1 s o, o: o) Kakor je razvidno iz postave, je Ilirija nastopila z dvema rezervama za Gregori-ča in žitnika. Od teh rezerv se je Mohr-bacher bolj obnesel kot Eržen. Letos je bila obramba prvič lepo uigrana in na mestu, in to pri obeh tekmah. Kot nosilca vseh akcij je treba pohvaliti oba srednja napadalca Pavletiča in Lombarja. Zlasti zadnji je dal preko pričakovanja dobro igro. Gol za Ilirijo je po lepi kombinaciji dal Gogala, vendar je treba poudarjati, da gol ni bdi regularen, ker žoga ni bila v mreži, vendar je sodnik na golu naikazal z godit ek. Kljub temu pa je treba reči. da je bila Ilirija boljša. Ilirija : Villacher SV 1 s O (O s o, 1 s O, o t o) Druga tekma se Je vrMla podnevi in bil led za spoznanje mehkejši kot včeraj, pa dovolj trd a* ngdtnn potek igre. Mnogo bolj kot vCeraJ pa 00 luže ob robovih ovirale Igro, tako da Je bila hitra igra mogoča edino le po sredini. Vsaka akcija ob straneh je bila onemogočena. Zmagovit gol Je reauttlral iz aoio-akci-je Pavletiča, ki je preigral vse igralce do gola ln celo gohnana ter postavil rezultat Sirija Je trfta na obeb ftikmttfi, sflasttpa t nedeljo, v absolutni terenski premoči in so bili domačini zadovoljni, da so tako poceni odnesli kožo. Rezultata obeh tekem, ako jih primerjamo z doseženimi rezultati Ilirije v Ljubljani, kažejo na zelo solidno farmo našega moštva, Id bxbl tudi v tujini doseči iste rezultate, kot doma. Tekmi je sodil g. Wimberger dobro ia strogo objektivno. Smučarski tek spet na pohodu Lepo uspela medklubska smučarska prireditev Ilirije v Planici z rekordno udeležbo tekmovalcev Rateče - Planica, 16. januarja. Prva večja smučarska tekma letošnje sezone je bila izvedena danes v Planici v prireditvi SK Ilirije. Raspisan je bil tek na 15 km za seniorje in np 5 km za juniorje. Udeležba je presegla vsa pričakovanja in je skupno nastopilo 58 tekmovalcev, število. ki ga na sličnih prireditvah že dolgo nismo zabeležili in obenem uvaževanja vreden dokaz, da je ta, v poslednjih letih močno zanemarjena smučarska panoga, spet pridobila na pristaših. Najbolj razveseljivo pa je, da so doseženi časi prvovrstni tako pri seniorjih kot pri juniorjih. Sicer pa so dober rezultat pričakovali, kajti na startu je bila zbrana z malimi izjemami skoraj polnoštevilna jugoslovenska tekmovalna elita. Na predvečer tekme Je grozil vremenski preobrat. Temni oblaki so se podili okoli vršacev in zavili dolino v polmrak. Nič dobrega niso obetali, dišalo je po snegu, Mrak je naglo naraščal, že je bila skoraj popolna tema. Ko so se oblaki strnili v nepredirno steno, so začeli okoli 20. naletavati gosti kosmi. Gostejši in gostejši so postajali, dokler ni nastal pravi snežni metež. Snežilo je do 2. zjutraj, nato pa so se od nekod pripodile meglice in se ob obronkih pomikale od Jalovca proti vasi. Lahen veter je pregnal sivo kopreno. že so se prikazovale posamezne zvezde, končno se je popolnoma zjasnilo. Posijala je luna, ki je razlila svojo srebrno svetlobo čez pokrajino — čarobni prizor, ki ga je mogoče videti le v planinah. Obetal se je najlepši sclnčni dan. In zares. 2e zgodaj zjutraj so za žareli vrhovi in kmalu ie solnce pozdravilo najbolj zgodne smučarje: teptače in traserie, ki so že ob 6. zjutraj odšli na delo, da ponovno trasi rajo progo, ki jo je na mnogih mestih pokril novozapadli sneg. Cim bolj se je bližal čas starta, tem topleje je postajalo. Z drevja se je usipal moker sneg in tudi skorja, ki je prej pokrivala snežino, se je razmehčala in zlasti na osolnih straneh povsem ojužila. Nastal je lepljiv sneg, največji neprijatelj tekmovalcev. Zdaj ni več odločala edino boljša kondicila. temveč v Se večji meri »norveška kuhinja« — umetnost pravilnega mazanja. Silno težko je bilo zadeti pravilno mažo. Osojna mesta so se neprestano menjavala z osrenico in ie bila edina sreča, da ie ves prvi del proge z najhujšimi vzponi ležal v senci, drugi ravninski z meniajo-čim se snegom pa večinoma na solncu. Senforska proga se je začela nred domom Tliriie, odkoder 1e vodHa čez Slatno v smeri Kraniske gore. Zavila Je boli proti Ju en m hudim vOTonom ki ie novele! tekmovalce 100 m vlšie. Vzoonl so se z režimi »>fr'-a«*IJami trikrat ponovili in se Izmenjav ili z ostrimi smuki. Ta del proge je zahteval popolno tehnično izvežbanost posameznika. Zatem je proga vodila položno 00 železniški progi proti Podkorenu, kjer je prego prekoračila in se povzpela proti Korenskemu sedlu. Nato 3e je nadaljevala v rahlem smuku skozi gornji del vasi Podkoren do glavne ceste v Rateče. Tam je zavila proti Savi Dolinki, kjer je polno divjih rac, za katere pa tekmovalci niso imeli preveč smisla. Zaključek prege Ji vodil pod 60 metrsko skakalnico nazaj zA start, kjer je bil ooenem cilj. Junlorska proga je bila do prvega smuka istovetna s se-niorsko, je pa tam zavila k železniški progi in vodila ob nji po valovitem gozdnatem svetu nazaj na cilj. Start je bil določen prvotno za 9. uro, ker pa so morali tekmovalci smuči pre-mazati, je bil start šele ob 10.15. Star-ter je najprej v polminutnih presledkih odpustil juniorje, takoj za njimi pa seniorje. Skupno je nastopilo 58 tekmovalcev, in sicer 24 seniorjev in 34 juniorjev. Proga, ki jo je trasiral inž. Koudelka, je bila zelo dobro markirana. Seniorji 1. .Jakopič Gustl (Srn. K. Ljubljana) 1:04.52, 2. Petrič Anton (Iliri ja-Rateoe) 1:05:42, 3. Klančnik Lojze (Dovje-Mojstrana) 1:07:18. 4. Kerštajn Andrej (Ilirija) 1:08:12, 5. Klančnik Gregor (Dov. Moj.) 1:09:30- 6. Istinič Rado (I) 1:09:30, 7. Primožič Ludvik (I) 1:09:34. 8. Crnobori Drago (Sm. K. L.) 1:09:45, 9. Mrak Franc (I) 1:10:22, 10. Pogačnik Tone (Bratstvo) 1:10:39 Pri seniorjih sta dva izstopila na progi Juniorji l. Razinger Tone (Bratstvo) 29:20. 2. Rožič Andrej (I) 30:54, 3. Kajžar Franc (I) 31:56, 4. Rekar Franc (D. M.) 32:02, 5. Ker-čič Albin (Raka) 33:25, 6. Korenin Frane (R) 34:20, 7. Janežič Rudi (R) 35:10, 8. Ga-le Vilko (R) 35:36, 9. Ciuha Albin (R) 35:39. 10. Šuštar Milan (I) 36:0S. Od juniorjev so 4 odstopili na progi. Po končanih tekmah je načelnik smučarske sekcije SK Ilirije inž. Koudelka ob 15. razglasil v domu rezultate in razdelil darila. V svojem govoru je Zlasti poudaril pomen rehabilitacije smuškega teka, kS so ga začeli pri nas po krivici zanemarjati. Tekmovalci so prejeli prav lepa praktična darila, tako n. pr. zmagovalec pri seniorjih finske tekmovalne smuči, juni-orskl prvak pa tekmovalne jesenove smuči. Nagrajenih je bilo po 7 seniorjev in juniorjev s plaketami, mažami in stremeni. H koncu je treba še omeniti, da je bila prireditev sijajno organizirana in se je končala brez najmanjšega nesoglasja Maribor preko nedelje Maribor, 16. januarja Toplejša- sončna, za januar idealna nedelja. Mariborska promenada ja danes zaživela v pravem spomladanskem dirindaju. Oživela pa ie tudi okolica, po dolgem presledku so Mariborčani zapustili svoja stanovanja in notranjost mesta ter 6i privoščili svežega zraka in razvedrila v pri rodi. Na da a eo prišli lažji plašči, periferne gostilna, ki so imele ob mrzlih nedeljah precej elabo konjimklu ro, so tudi zaživele. Na današnjo nedeljo pa jc zaživelo tudi kulturno ia drjciveno življenja, saj se z današnjim dnem otvarja nova sezona društvenih zborovanj in občnih zborov. Na čelu korakata letos neutrudno delavni Sokol Maribor L in pa Zgodovinsko društvo t Mariboru. Tatinska afera, racija, in kol nož Mariborska policija se bavi s prijavo prevoznika Jereba, v smislu katere so navedenemu prevozniku izginile v zadnjem času med vožnjo na progi Maribor - Zagreb večje količine raznega blaga. Policija je v teku preiskave aretirala spremljevalca tovornega avtomobila, nekega 42-letnega Josipa F., ki je priznal manjše tatvine usnja, svile in drugih predmetov, nakar je policija aretirala še dva druga delavca, ki sta izpovedala, da sta razne zaboje in bale oddajala raznim trgovcem in gostilničarjem na omenjeni progi in sicer po nalogu omenjenega Josipa F. Prevoznik Jereb zatrjuje, da je oškodovan za najmanj 40.000 dinarjev, policija pa nadaljuje s poizvedbami, da bi krog prizadetih čim temeljiteje zajela. V noči na nedeljo so organi tukajšnje policije izvršili temeljito racijo na periferiji mesta. Pri tem so zajeli 14 oseb, ki se niso mogle izkazati, s čim se preživljajo. Ob perlustraciji so 5 sumljivežev izpustili, 9 pa pridržali. Med pridržanci je precej dolgo iskanih sumljivih elementov. Na vpokojenega železničarja Adolfa Steinbacha, stanujočega v Langusovi ulici 5, so navalili v temni veži, ko se je vrnil domov, skrivnostni ter še neugotovljeni napadalci, ki so ga s koli pobili na tla in ga do krvi in nezavesti zmikastili. Občutno poškodovanega Steinbacha so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu s takojšno intervencijo rešili življenje. V Hotinji vasi pa so neznani napadalci noremu z nožem po brazu in desni prsni strani 30-letnega železničaria Jerneja Dolenca. uslužbenega pri tukajšnjem glavnem •'o1 odboru. Vsega krvavega so ga mariborski reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Nova »riev poledic 1e posta! M-letnt kntlp- A'Hw»n06lali domov. Na Aleksandrovi cesti na Pobrežju je dane« popoldne f-pila 32-letna delavka Fanka Inkretova v samomorilnem namenu večjo količino ocetne kisli a a. Poklicani reševalci so io prepeljali v bolnišnico kjer eo ji zdravniki rešili življenje. Kriva je zopet nesrečna ljubezen. Izboljšanje železniških zvez z Jugoslavijo Sofija, 16. jan. t. V proračunu prometnega ministrstva je tudi posebna postavka za 320 milijonov levov za gradnjo železniških prog, ki bodo spajale bolgarsko želozaisko omrežje z jugostovens-kl m ifi grSkim. Pred spremembami v diplomatski službi Sofija, 16. januarja, b. Kakor se dozna-va, bodo še v tem mesecu izvršena v bolgarski diplomatski službi važne spremembe. sedanji bolgarsfci delegat pri DN in poslanik pri Švicarski vladi Momčilov bo imenovan za poslanika v Londonu, londonski poslanik Radev pa bo premeščen v Bruselj, kjer je bolgarsko poslaništvo zaradi smrti dosedanjega poslanika brez titularja. Rimski poslanik Pomenov bo pozvan v Sofijo, kjer bo prevzel obnovljeni urad glevnega tajnika zunanjega ministrstva. Sedanji predsednik tiskovnega oddelka pri zunanjem ministrstvu Balabanov pa bo odposlan ali v Rim ali v ženevo. Na novo bo imenovanih tudi Sest tiskovnih atašejev. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 4 Ponedeljek, 17. L 1935. I Prebivalstvo Jugoslavije stalno narašča Zdaj nas je ie 15 In pol milijona Beograd, 16 januarja. Najnovejša statistika navaja, da je prebivalstvo Jugoslavije naraslo od leta 1921. do konca 1937. skoro za tri in pol milijona duš. Prvič je bilo prebivalstvo naše kraljevine prešteto dobri dve leti po uedirrenju. Leta 1921. Je naša država štela 11,984 911 prebivalcev. Poslednje ljudsko štetje pa ie bilo leta 1931. Odtlej se številčno naraščanje ugotavlja do dojenem nd«totWii Dri-rodnega prirastka. Tako so v Beogr du ugotovili, da se v Jugoslaviji rodi vsako leto med 1000 prebivalci do malega 32 otrok. Umre pa letno 17 od tisoč oseb Tako torej iznaša letni prirastek prebivalstva nekaj nad 14 ali 15 duš med 1000 preb'valci. V petnajstih letih ie prebivalstvo Jugoslavije zraslo za 3,188.697 duš in danes šteje Jugoslavija okrog 15.400.000 prebivalcev. Razume se, da je po vojni izmed vseh mest najbolj zrasel Beograd Pred dobrimi petnajstimi leti je imel komaj 152.688 prebivalcev, danes pa jih šteje že mnogo nad 375 000. V pogledu prirodnega naraščanja števila prebivalstva zavzema prvo mesto drinska banovina s 45 6 na tisoč prebivalcev, sledi vrbaska banovina s 36.5. morav-ska s 32.3. najmanjši pa je prirastek v dravski banovini, k jer iznaša samo 12 4. Najgosteje pa je naseljena dunavska banovina. kjer prebiva po 81 prebivalcev na kvadratnem kilometru, sled' dravska bano-v;na (75), savska (70). drin=ka (63). morav-ska (62), vrbaska (61). primorska (49). var-darska (47) in zetcka (33* Naraščanje števila prebivalstva nas l^hko navda ia z za-dovolistvom. kaiti veliko posestvo potrebuje tudi mnogo rok za delo in obrambo. Slaboumna je zavedla otroka v smrt Pustila je samega na sarajevskem polju Marika Kokkova se čedalje bolj uveljavlja Nova zvezda Ufe: Švedinja Ingrid Bergmanova Ideja miru, oživljena v filmu Sarajevo, 16 januarja V Sarajevu je doma slaboumni muslimanka Azra Barekovičeva. Njena mati ae je nedavno po ločitvi drugič poročila in sicer je vzela nekega Hasana Puča. Hčerka Azra je trpela od fiksne ideje, da mora pobegniti k svoiemu pravemu očetu ker je očim Hasan Puč ntaplja?a privlekli na vrh Odnrl. so njegovo čelado, potanljač na e bil že nezavesten, kri mu je silila iz u^es in nosa Ladje niso mogli hitro spravit: domov, ker je bi'a zračna cev še vedno zap^ena v vijak, morali so po drugo ladjo, s katero so potapljača prepe- vali na kopno. Posadka se je med tem tru-d;!a. da ga oživi, p* ni dobro poznala potrebnih ukrepov. Zdravnik je prišel dvajset minut po nezgodi in mož je bil tedaj že mrtev. Policijska preiskava je dognala, da je skušal potapl ač, čim je opazil, da se je dovodna cev zaplela zapreti zaklopko čelade. s čimer b bi' lahko diha' 90 sekund dalje. Ventil pa ni deloval in potapliač je izgubil zavest Bilo mu je komaj 26 let. Pred dvema letoma ie delal pod nekim ribičem. ki je izgubi! življenje na istem mestu in v isti potaollaški opravi. To opravo si je mladi mož kunil iz zapuščine svojega mrtvega delodajalca. PRED EVINIM ROJSTVOM »Mirno spi. sinko moj!« je dejal bog Adamu, preden mu je vzel rebro, »ker je to zadnjič, da lahko mirno spiš!« IZGUBA »Z ženo sem izgubil svojega najboljšega prijatelja.« »To ti verujem.« »Da... ker je on pobegnil z njo.« TOČEN OPIS »Oče, kai je šef?« »šef je človek, ki zmerom sedi na svojem j prostoru, kadar jaz zamudim, in ki zmerom > zamudi službo, kadar jaz pridem ob pravem času.« VZROK »Ali si slišal, da je Jože v bolnišnici?« »Kaj praviš! Saj sem ga včeraj videl v baru z gospo Muhovo.« »Da, pa ga je videl tudi gospod Muha!« MODERNO K nekemu zdravniku za ženske bolezni je prišla moderno oblečena dama. »Ali ste omoženi?« jo je vprašal doktor. »Da.« »Koliko časa že?« »Tn leta.« »In bog je blagoslovil vaš zakon?« »O. da. gospod doktor: doslej še nisem imela otroka « »Nu, koliko mu bomo zaračunali po-prarvilo avtomobila?« »Račun znaša 420 Din, toda ga zaokrožimo na rD Din, a da ne bo mislil, da nmo ga zaokrožili, mu bomo zaračunaJl 520«. (»Tidens Tegn«) Med mestom in deželo losrfrtajf »Jutro* i-m*H nHnantfc Brezplačno zavojček Uostaiuvega toaletnega otsorjs na p<>8Kušn»o. n-pnb po prvi uporaM. Mozolji ogrel nečisto*« obraza izginejo Pošljite 2sa stroške din 3 v snara fcah Kemikalija Nrr! Sad 144 V apotefean dro-eeriiah originalni karton 30 din. ; ,. -i-'.„-.3*t*, 25« m . - . <:rV i. . ■< "«. fk/ K. • • , : " A- ir v ■ •■.' P 7 V- ■ , ' ' ' '. '' y» • -, ^ ■ i ^ «c ? A.«,? - < -- UPOKOJENI NADGOZDAR KNEZA WINDISCHGRATZA IN POSESTNIK Pogreb pokojnika bo dne 18. januarja ob 9. url dopoldne Iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Ani v Konjicah. Zaslužnemu pokojniku bomo ohranili trajen in hvaležen spomin. SLOVENSKE KONJICE, dne 16. januarja 1938. Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja ta ttoazorcii »Jutra« Adoii Kibnikai - 2a Narodne tiskarne d d kol uakaruarja (Trati Jeran - Za inaeratni de) ft odgovoren AloJ* Novak. — Val v Ljubljani