PoiiiiuexiiM ilfiilkti »tune $$ ìlviarjei.
Naročnina listu:
Celo leto . . K 50*— Poi leta . . . a 26— Četrt leta . .	,	13*—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . n 66—
Posamezne številke
na Štirih straneh 60 v.
Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica žt. 5. — Telefon št. 220.
Inserati ali oznanila
ee računajo po K 1.80 od enoredne petitvrstei pri večkratnih oznanjfih — popust —*
„Straža“ izhaja v pon* deijek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo.
leodTlsen poltfièeia list »a slovensko ljudstva.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
51. Številka.
Maribor* dne 14 maja 1920.
Letnik
Še nekaj o slom
„Mariborski Delavec“ je odgovoril na naš Članek 2 obširnim in stvarnim člankom. Hvala Bogu! Prišli smo torej v našem časnikarstvu vendar enkrat Bo skromnega poizkusa dialoga. Doslej smo namreč vedno nastopali v monologih. Eden list je zatroben -tal, drugi je zakričal, vsak sam zase in za svoje ob-ißlnstvo, a do pravega razgovora ni prišlo nikdar , (fri vendar mora slednjič priti tudi do tega, da bomo ammogli razpravljati med sabo v stvarnih ugovorih in p roti govorih.
Popolnoma prav ima, „Mariborski Delavec“ s trditvijo, da bo odslej „jadransko vprašanje kompas naše nove orientacije.“ Dodam, da bo tudi slovanska orientacija bodočnosti morala stati v službi jadranskega vprašanja-
Netočen je „Mariborski Delavec“ s trditvijo, da se „na svetovnopolitičnem nebu že danes kažejo konture dveh velikih blokov, ki bosta prej ali slej trčila eden ob drugega.“ K prvemu bloku prišteva Manicar: Anglijo, Francijo, Jtalijo, Japonsko ter njihove „..satrape“ (menda je hotel zapisati: „satelite“) Rumu-nijo, Madžarsko, Belgijo itd. K drugemu: Ameriko, Rusijo, Kitajsko, Nemčijo, Grško itd. — V resnici i-mamo sedaj samo eden blok, namreč takozvano ea ten to, v kateri pa seveda tudi ni prave enotnosti. Z 'druge strani imamo premagane narode: Madžarska, Nemčija, Bolgarska, Turška. Posebej stoji komuni -stična Rusija. Jaz ne vidim v tem položaju prav nobenih kontur bloka Amerike z Nemčijo, Rusijo, Ki -tajske itd., in tudi ne verjamem, da se kedaj izvrši, Iker manjka za to vsake idejne podlage. Sovjetska Rusija se ne more družiti s kapitalistično Ameriko . A ko bi pa računali, da nastane na Ruskem kontrarevolucija in padejo sovjeti, ne moremo Se iz tega sklepati, da se bo nova Rusija družila z Nemčijo in Ameriko. Po mojem mnenju se zamore Rusija, kakor bolnik po malariji ali hudem tifusu, ozdraviti in se okrepiti šele potom dolgotrajnega razvoja. Za to pa potrebuje miru. Poljska mora biti oni zid, za kate rim se Rusija lahko krepi in zbira. Ruska, bolezen tiči prav v mozgu in v krvi človeka in za ozdravi je-
nski orientaciji.
nje je treba velikega prerojenja. Od Rusov ne pričakajmo niti boljševiškega prerojenja sveta, a tudi ne, da se bodo čez noč vrnili k staremu redu. Boljševizem naj se razvija, preraja in ozdravlja, dokler ne izgubi organizem vseh simptomov bolezni. To zdravljenje naj olajšuje Poljska s tem, da izvršuje nad Rusijo blagodejni eivilizatorični vpliv, širi kulturne ideje' zapada,, a tudi zdrava gospodarska in moralna načela. Od sedanje Rusije nimamo pričakovati ničesar, pa naj bo to vlada sovjetov ali pa samodržnega carja, buržoazijna republika ali ustavna monarhija , nova Rusija pa ne vemo kedaj in kako nastane. Pri tem prerojenja bi pa. na vsak način morala Poljska igrati znatno vlogo.
Cisto nič se torej ne strinjam z „Delavcem“ v mnenju, da se bo v Ruskem „Že v najbližji bodočnosti spremenilo, ker vsa znamenja kažejo tako.“ Spremeniti bi se morala ne toliko vladavina, kolikor notranjost človeka, a to ne gre teko hitro. Dalje meni Člankar, da se Rusi in Poljaki ne bodo sprijaznili, kakor tudi ne Poljaki in Cehi, ter da trn prerojena Rusija kmalu prišla v prepir z zapadno zvezo radi Črnega morja in Bospora: V tem oziru jaz nisem tak pesimist. Podlaga za sporazum med Rusi in Poljaki je dana. Rusi se odrekajo želji vladati nad Poljsko. O tem sedaj ni več govora. Poljaki se morajo odreči želji vladati nad ruskimi kraji — Belo Rusijo, Ukrajino, Rdečo Rusijo. Tudi s tem se strinja vedno večje število Poljakov. Zgodovinsko Poljsko zahtevajo same še pravoverni narodni demokratje in plemstvo, a poslednje je že izgubilo svoj politični vpliv, narodni demokratje pa tudi ne zastopajo niti od daleč večine naroda. Velika večina je za Poljsko v narodnih mejah in za sporazum z Rusi, namreč: vse socialistične in kmetske stranke. Tudi sporazum s Cehi mora biti mogoč, ker radi majhnega Tešinjskega ne more vladati večno sovraštvo, med tem, ko imata oba naroda toliko skupnih interesov. Res je, da vladajo med Poljaki deloma še simpatije do Madžarov. Nekoliko je to tudi treba razumeti.- Poljaki in Madžari so se skupa j borili ža svobodo takrat, ko smo se mi bo-
rili za sužnjosi A te simpatije izginevajo in naša nese* toga bi bila, da jih iztrebimo in nadomestimo z drugimi.
Ne zagovarjam in nisem zagovarjal delne slovanske orientacije, poroditi se mora splošna slovanska orientacija, in Poljaki, kot najmočnejši slovanski politični narod, morajo igrati v nji prvovrstno vlogo in težišče se mora od Rusov prenesti k Poljakom * Stara in obrabljena fraza je, katero je zapisal „Delavec", da izmed: vseh slovanskih narodov so Poljaki bili najmanj slovanski. Jaz bi rekel, da najmaii slovanski so bili Bolgari in Rusi. Na Ruskem sploh ni bilo slovanskega mišljenja in vdejstvovanja. Imeli smo vladarsko rodbino, v kateri najbrže ni bilo niti trohice slovanske krvi, nemško generalitete, zunanjo politiko, tudi višja mesta notranje politike večinoma v rokah Nemcev, Inteligenca kosmopolitična, delavstvo internacionalno, kmetsko 'ljudstvo anaeijonalno. Poglavje, kdo je kriv rusko-poljskega sovraštva, jo jako težko. Srednjeveški boji ne morejo priti mnogo poštev, fevdalno stanje, ko je poljski graščak zatiral ruskega kmete, je sedaj premagano stališče, živi so pa še spomini, kako je vladala, ruska birokracija na Poljskem. Seveda je vsaka naša simpatija do Poljakov odvisna od nekih pogojev: odreči se morajo vsakega pajdašenja z Madžari, odreči se morajo vsakemu hrepenenju, da vladajo v mejah zgodovinske Poljske nad Rusi ali da ustvarijo samostojen ukrajinski narod, kar je samo na sebi budalost in jim bo povzročalo samo sovraštvo Rusov. Zadovoljiti se morajo, da izvršujejo nad Rusijo blagodejni kulturni in. gospodarski vpliv v prospeh obema,.
Napačno je, kar piše „Delavec“, da Poljaki niso imeli za naše interese nikoli niti najmanjšega interesa in umevno je, da ga tudi poslej ne bodo ime-* li “ Ko je stala Poljska na višku svoje moči, je in* auguriral veliki državni kancelar Jan Zamojski poljsko jugoslovansko orientacijo, ki se je vlekla potem skozi celo poljsko zgodovino kot rdeča nit. Ko je pa Poljska razpadla in se je pričelo delo za novi preporod države in naroda, niso Poljaki nikdar pustili“ iz oči jugoslovanske orientacije. Iskali so stikov; s Crnim Jurjem, dedom sedanjega našega vladarja, ko je dvignil vstajo proti Turkom in so tudi še pozneje
LISTEK.
■Dr. Leop. Lénard.
Kako Je Nika Dragoš postal postanec l
Dalje.
Vzrokov dovoli da po možnosti pospešim vožnjo. Pot je bila siaba, pravzaprav samo mehka p «ka pot in obdajalo »o je, kolikor sem mogel videti, večinoma gozdovje. Drvim kolikor morem, zmračilo se je popolnoma, samo, kjer so bile na poti večje m-že, sem videl nekaj svetlega pred sabd An vsled tega tudi zabredel v vsako lužo, da je škropilo na vse strani in meni čez glavo. Pot sem čutil samo toliko, kolikor sem jo tipal s kolesom. Ako zadenem' ob ko -renino ati kamen, se prevrnem, da nevem, kako bi pobral raztresene ude. Pot mi je neznana pope.noma, jadram samo na slepo srečo Imel sem v resnici srečo.. Prikazujejo se znamenja, da se bližam večji naselbini, srečam nekaj moških postav, menda fantie, ki se odpravljajo vasovat, ter jih vprašam, če je še daleč Črnomelj. Odgovore mi, da sem že.pred Črnomljem. Spustim se doli, zagledam obrise cerkve, v bližini zagledam hišo, ki mora biti župnišče, a iz nje mi prihaja nasproti'luč in človeški-glasovi.
Skočim s kolesa,, stopim v vežo, pred mano stoji starejša ženska obsežnega telesa in dobrodušnega obraza ■—■ mati gospoda župnika Kubineka, prijazna dobrosrčna Čehinja. Moj Bog, kako me je pomilovala, ko sem povedal, kdo sem. Urno sukno doli, prinese mi takoj obsežno suknjo svojega sina, ki je bila za -me tako prostorna, da bi lahko vzel pod njo k sebi na stanovanje še dva taka,, kakor sem jaz , . . in tako oblečenega me pelje v obednico, kjer so ravno sedeli pri večerji domači gospodje in neki gostje. To so bili pozdravi, izpraševanja in vsklici. Slednjič se je pa vse, razvozi]alo v presrčen smeh. A tudi za to
ni bilo časa. Povedo mi, da čakajo ljudje v dvorani izobraževalnega društva. Urno zavžijem nekaj, se oddahnem, zavijem v suknjo in oddidern.
Bilo mii je popolnoma neznano, kaj je moja na -loga. Reklo se ml je v Ljubljani santo* naj odpotujemo v soboto zjutraj iz Ljubljane v Črnomelj, tam.se pa oglasim v Župnišču, kjer mi bodo povedali, kaj imam delati. Vedel nisem, kakšno bo občinstvi) in vsled tega sem bil nepripravljen na. govor. Med kratko potjo iz župnišča proti društveni hišf popravljam neprestano obsežno župnikovo suknjo. Spomnil sem se na tisto belokranjsko pesem:
„Začela sem, začela sem, šteklinko premikati,
Spred Je kratka,, spred je kratka, zad je primanjkuje .. .
A jaz promičem in promičem suknjo od enega kraja do drugega, a kakor,jo' premičen), vedno je na vseh krajih dvakrat preveč. Vendar se odločim, če tudi nekoliko težkega srea, (fa vsjtopim. V svojo tolažbo se spomnim, kar je pisal pred mnogo, mnogo leti tržaški šaljivi list „Juri s Pttšo“, namreč, da je Črnomelj tako mesto, kjer luiT; prižgo samo, kadar Inna mrkne. Tora] tuđi ne bođoi mene pogledali tako natančno! Predstavljal sem si, da bomo imeli pred sabo nekaj hrvaških dedov v velikanskih belih bre-gešah m z 'močnimi jugoslovanskimi brkato!
Iz dvorane mi zveni,nasproti smeh in petje neštetih svežih, dekliških glasov, žarka luč siti skozi vsako špranjo. Vrata se odpro, v mene se upre ne -šteto širokih, svežih pogledov, cvetnih, živih lic, zganejo se mlada telesca, po celi dvorani gre šepet . . Obstanem, ne vem, če naprej alf, nazaj, toda ni pota nazaj, plavati moram, kamor me ženo val. Moj spremljevalec me vpelje, predstavi, razloži^ na kratko težave mojega potovanja. Mlade belokranjske glavice — bila so večinoma dekleta oblečena mostno ali malomestno, tipov največ brunetnih, postav vitkih, čisto nič, kakor sem si predstavljal na podlagi starega članka „Jurija s Pušo“ in svoje lastne domišljije —! so imelie očividno razumevanje za tragedijo mojega potovanja. To me je osokolilo, nastopim, govorim, kaj sem govoril ne vem, a občinstvo jo po mojem utisku poslušalo z zanimanjem,
Po predavanju razgovor, izpraševanje, pripovedovanje. Iskre žare, kri kipi. Koliko! življenja Je r. tern pozabljenem kotu Dolenjskp, živahnost značaj» se izraža iz vsake kretnje, duhovitost misli iz vsake opazke in vprašanja. Ali ni bil velik naroden greli, da smo se nekoč takorekoč zaprli v tesno lupinjo, ’da je mnogi ra slovenskim prvakom »veljal za Slovenilo“ samo tesni kot od Vi šmarne v do Raddjiee in kar je bile čez, je bil samo privesek na katerega skoraj ni. vredno misliti! A najbolj pozabljen je bil ravno lepi svet, ki leži onstran Gorjancev. Res čudnog da jo vkljub temu, da se ni iz Ljubljane storilo v prejšnjih časih skoraj čisto n,č, v te kroje prodrlo toliko za* vednosti in duhovitosti 1
Mlada usta se takorekoč sama. od sebe krožijo na spev. hočejo nekaj zapeti, zabrenči tu, zabrenčr tam, opazim in rečem, naj mi zapo jo nekaj domačega-belokronjskega . Ni treba pozivati in prositi* zbor šlo* vito ih dekliških glasov zapojena ' moje uho udari stara, pristno belokranjska narodna pesem:
V, ovoj černoj gori žarki ogenj gori.
Mimo ujega jaše trideset junakov, trideset junakov,
»a izbor Soldatov,
:	.leden je med njimi
grozovito ranjen.
55a Boga vas prosim,
; , drago brat jo moja!
Ne puščajte mene v ovoj černoj gori, nego me peliate v ovo ravno polje. :
'Jamo mi kopajte *	v	pri svetem Ivanu,
na puško globoko, v	’	na sabljo široko.
Noter pogrnite <	mojo kabanico,
noter položite mqjè grešno telo.
ì
Stf&D ^
s«h»!0ìs.
14. maja
1020.
'Večkrat iztezali roke k Srbom. Ko je za Časa Napo - • leooa Poljak, modri knez Adam Czartoryjski, vodil .»rusko zunanjo politiko, je on veliko bolj, kakor drugi Rusi, znal ocenjevati jugoslovanske težnje, in ko se jé pozneje preselil v Pariz» so iz njegovega hotela Lambert še vedno peljale niti k Jugoslovanom. Ob istem času se je idealni knez Aleksander Sapieha podal k Jugoslovanom, prepotoval in popisal njihove zemlje z zelo treznim razsodbam in šel pri tem izključno s stališča, kako bi se napravili stiki med nami in Poljaki. Potomec iste rodbine, takozvani „rdeči princ“ Adam Sapieha, ki je imel v Avstriji tako veliki vpliv, je istotako imel živo zanimanje za Jjugoslo-vene. Takih slučajev je vse polno, samo da jih premalo poznamo. Poljska Orientacija je stara in je rodila mnogo sadov, ruska orientacija je novejša in nam je dala malo.
Ako pa poljska orientacija ni rodila več sadov, smo deloma krivi tudi mi sami, deloma razmere, a ne izgovarjam tudi Poljakov. Par tednov pred raz -sulom Avstrije zagledam nenadoma v Ljubljani starega prijatelja g. Leona Vasilevskega iz Varšave . 'Prišel je naglo pogledat Zagreb in Ljubljano, kjer je iskal mene, da mu dam kaj informacij. Gospodje gori so zaslutili, da se na jugu nekaj pripravlja in so ga poslali doli, da si ogleda sam. Ker sem moral še istega dne odpotovati iz Ljubljane in ker je Vasilev-■ ski na Poljskem vodja socialistične stranke, sem poiskal g. Prepeluha ter mu izročil gosta. Po vrnitvi na Poljsko je postal Vasilevski prvi poljski minister zunanjih zadev. Ko je postal minister, je takoj ime -
nova! poljskega zastopnika pri naši vladi v Beogra-du, da bi navezal tesnejše vezi med Poljaki in Jugoslovani. A od naše strani nismo našli človeka, da bi ga poslali na Poljsko. Ko je v Parizu zvedel, da sem prišel tja, me je takoj poiskal v mojem stanovanju in se bridko pritoževal, da ni mogoče nobenih stikov z našo državo. Odgovora mu nisem mogel dati nobenega pametnega^ ker stvar je v resnici tako brezumna in nelepa, da nisem vedel, kaj bi odgovoril. Za njegovim ministrstvom je prišlo koalicijsko ministrstvo s pretežnim vplivom narodnih demokratov. Sedaj so Poljaki ustanovili v Beogradu poslaništvo in poslali tja za poslanika g. Erazma Pilza, moža velike slave in ugleda, ki je poprej ves čas živel v Petrogradu in bil vodja poljskih slovanofilov. Se le čez dolgo časa se je zruknila naša vlada toliko, da je poslala v Varšavo za svojega agenta mladega činovnika, ki je poprej služboval pri srbskem poslaništvu v Petrogra -du. To je bila seveda za Poljake taka brca, da so morali odpoklicati Pilza ter so ga prestavili v Prago.
Ko je bil leta 1918 oni zgodovinski dan v Sent Janžu na Dolenjskem, je zastopnik Poljakov, poslanec grof Skarbek, zaklical besede: „Od Gdanska do Trsta!“ Te besede niso bile fraze, ampak program, in vodja narodno-demokratične stranke Stan.; Glom-* binski, mi je pripovedoval med potjo na kolodvor, kako so med vojno poljski emigranti v Svici sestavljali ta program. V mnogem je naša krivda, ako ni mogoče polagati temeljev temu mogočnemu mostu, ki bi vezal severno z jadranskim morjem.
Na delo za slov. orlovski tabor v Mariboru!
Pred vojno so bile pri nas v v Sloveniji katoL I
mladinske organizacije razpredene tako hvalevredno dobro, da smo lahko rekli:	Štajerci in Kranjci ne
šepamo glede organizacij za drugimi avstrijskimi narodi, stali smo tozadevno na višku.
Kakor povsod, je vojska mahoma ustavila naše na našo mladež tako kulturno vzgojno in blagodejno vplivajočo organizacijo. Organizama naše kat. mladine v Sloveniji je v dobi voine takorekoč zaspala pod železno kruto roko avstrijskega orla. To večletno spanje naše mladinske organizacije v dobi vojne je pokazalo žalostne posledice v prvih mescih po vojni, ko se je naša mladež vrnila iz bojnih poljan v domovino in so se na njej začeli kazati znaki posu-rovelosti in vsestranske pokvarjenosti, ki je okuže -vala še one, kil so se obvarovali pred strupom vojne. Kakor hitro smo dobili Sloveno! v trobratski nam Jugoslaviji prostost peresa, začelo se je po vseh listih ih časopisih pisati in vzpodbujati k oživljen ju v vojski uspavanih organizacij. Hvalabogu, ti klici še izza razvalin vojne niso bili zaman, naša v srou Še vedno dobra kat, slovenska mladina se je začela zopet dramiti k živahnemu delovanju v Marijinih družbah, Mladeniških, Dekliškin zvezah in v Orlu. Danes že lahko mirno trdimo, da smo v tem kratkem povojnem Času poživili im vzbudili k delu mladeniške organizacije, katere so bile vsled pritiska voj'ne roke obsojene v spanje nedelavnosti.
Da, danes lahko na veselje beležimo, da rase zanimanje naše mladine za organizatorično delo od dne do dne in da nekatere organizacije so začele sedaj v mladi nam Jugoslaviji še bolj proevitati in se širiti kot pred vojno. Posebno pohvalno se moramo izreči o jugoslovanski: rasti, procvitu ter napredku naše orlovske organizacije. Ne samo po mestih in trgih, ampak tudi po naših vaseh se ustanavljajo in že delujejo skoro povsod Orli. Kolike važnosti da fe ravno Orel za našo slovensko mladež v mladostni 'Jugoslaviji, so uvideii tudi naši voditelji in zasnovali načrt slovanskega orlovskega tabora v Mariboru, na katerem bi se naj pokazala naša mladež v manife-staerji za naš narod življensko potrebne katoliške misli	i
Ako v kaki župniji uspava verski čut, se napravi za povzdigo in podžig verskega^ življa misijon. 'Ako je kak kraj politično zaspan in nezaveden, se ga vzdrami potom političnih shodov. Da se pa naša slovenska mladina zopet organizatorično poživi, navduši in prerodi za smisel kat. organizacije, se bo vršil v kratkem v našem obmejnem Mariboru slovanski orlovski tabor, katerega namen in cilj je:	naši
kat. mladini, ki je up ter nada cele Jugoslavije, predočiti, kako nekaj na novo oživljajočega in po vojni
prenavljajočega je ravno manifestacija katoliške i -deje. '	1 ■-
Nikakor pač ne smemo misliti, da je svetovna orlovska prireditev v Mariboru samo določena in namenjena v preporod orlovske organizacije, ampak k na novo vzbujenem življenju budeči klic vsem kat. organizacijam v Sloveniji* Slovanski orlovski tabor, v Mariboru bi naj rodil za našo mladinsko organizatorično bodočnost isti sad in uspeh kot kak mišiion ali narodno in politično budni shod.
Radi organizatorično budnega cilja mariborske orlovske prireditve je pa tudi sveta dolžnost vseh naših slov. mladinskih organizacij, da se živo zainteresirajo in že sedaj pripravljajo na to izvanredno slavlje. Osobito toplo pa polagamo na srce vsem voditeljem naših kat. organizacij, !da začnejo z vso vnemo buditi in bodriti med našo mladino zanimanje za polnoštevilno udeležbo pri svetovni manifestaciji povojne katoliške misli v Mariboru. Zanimanje za orlovsko Slavijo v Mariboru se mora zanesti' v zadnjo našo vas in Širiti od hiše do hiše, od posamez -nika do posameznika: Le, ako bomo vsi kat. čuteči Slovenci zbrani pri tej prireditvi z dušo in telom, bomo tudi deležni sadov te manifestacije, ki bi se naj pokazal': v bljižnji bodočnosti v sijajnem naraščanju procvitu in delu naših mladinskih organizacij. Od večine naših starejših, katere je otrOval strup svetovnega gorja vojne, nam pač ni pričakovati pravega smisla za prepotrebno delo v korist vere in dela za našo mlado državo. .V teh starinih bo vedno cimil čut nezadovolja in jim bodo dò smrti uhajale misli vedno nazaj v predvojne čase. Naši mladini pa moramo kazati ne nazaj', ampak maprej v (lepšo, res nadebudno jugoslovansko bodočnost, katero bo izvojo -vala naša mladež Sicer s trudom ini delom in le po -tom vsestranske kat. organizacije. Kat, organizacija naše mladine je bodočnost Jugoslavije, katero so pozidali katoliški rodoljubi: dr. Krekj Korošec in dr ligi ravno upiraje se na, naše 'mladinske organizacije. Toraj Vsi kat* slov, mladinoljubi na noge, Ina delo, da pravočasno vzbudimo našo mladež k udeležbi slov. orlovskega tabora v Mariboru, ki bi naj bil v s* naše organizacije na, novi poživljajoči in blagoslov-ljaj;oči vir moči krščanske misli» v kateri se mora preroditi naša trobratska Jugoslavija.
Opozarjamo tudi voditelje naših organizacij na vse članke in notice o tej prireditvi po naših listih, katerih pa naj ne prebirajo, samo zase, ampak jih naj razglašajo od posameznika do posameznika.
Mladinoljubi, čas je kratek, torej na delo, da bomo ravno mi kat. misleči Slovenci res sijajno , manifestirali pred takorekoč iz vsega sveta zbranim, at, vsaj zastopanim kat. občinstvom!
Politične Testi«
Jugoslavija.
Uspeh pogajanj za sestav koncentracijske vlade, ki je kazal v zadnjih dneh končnoveljavno udejstvitev, se je zopet omračil v toliko, da je težko pričakovati, da bi prišlo do sporazuma med vladni -mi stràhkàmi in opozicijo glede koncentracije. Zadnji tozadevni kontroverzi, med ProtiČem in demokrati so naziranje o izvršitvi agrarne reforme v Bosni, Pro-tič stoji na stališču, da se razdelijo velika posestva, nikakor pa rio mala. Demokrati tudi zahtevajo razpust parlamenta v slučaju njegove nedelavnosti, da-Siravno demokrati sami -onemogočiijejo vsako parla -mentarno delo.
r > ,u' Kljub d e j s J v u, da vlada med opozicijo in vlado veliko nesoglasje» je vendar še «panje, da bo s časom uspela Vesničeva misija. ,V slučaju pa, da ne pari^lo dp sporazuma* ostala bo sedanja vlada ua svojem mesta. -o,-;,	s^r.
Med demokrati je nastal nespora zum radi vstopa v koncentracijsko vlado. Razcepili so se v dve struji, od katerih krmari edno s samo-stalci Kramar, drugo pa Pribičevič. Dr. Kramar in njegovi pristaši obsojajo Pribičevičev nastop napram železničarski stavki r.n zahtevajo sporazum z parlamentarnimi strankami glede Sprejema volilnega zakona in izvedbe volitev. Pribičevič in njegova kompanija pa hoče onemogočiti vsak poizkus za koncentracijo, radi tega so pognali na plan svoje zahteve glede agrarne reforme in razpust parlamenta rad» njegove nedelavnosti»
Radi t e h prepirov med demokrati, ki so glavna zavira, koncentracije, jo stavil dr. Vesnič demokratski zajednici ultimat, v katerem zahteva odgovora tekom 48 ur» ali se strinjajo s pogoji deta v-nega programa bodoče koncentracije j in ali sploh marajo vstopiti v vlado. Posedaj še demokrati Vesniču niso odgovorili na ta ultimat
S e j a Narodnega predstavništva, ki. je bila »klieana za 12. t m. so je odgodHa, ker je bito navzočih samo 10 poslancev» Prihodnja- seja je določena za danes.,	. -M tj
P o g a j a n j a m e d J u g o s 1 a v i j o in I * talijo glede rešitve jadranskega vprašanja se bedo zopet začela. Na ta pogajanja sta. že odpotovala naša delegata Pašič in Trumbič. Pripeljala sta se v Paltanzo ob jezeru Lago Maggiore v Zgornji Italiji, kjer so ju sprejeli italijanski dostojanstveniki in ju odpeljali v hotel Eden, kjer se pripravljajo prostori za jugoslovansko delegacijo. V torek pričakujejo prihoda italijanskih ministrov, ki so sedaj še Zaposleni pri zasedanju italijanskega parlamenta.
Po dunajskih poročilih so se peljali člani ameriške komisije Dubois, ameriški trgovinski ataše in en žurnalist z avto v St. Vid na Koroško» da poizvedujejo o koroškem plebiscitu. Iz Koroške so namenjeni ti gospodje v Ljubljano in Zagreb.
Beograjske vesti javljajo, da na-» meravh vlada podržaviti vse železničarje.
Italija.
Itali j a n s k i ministrski predsednik Nitti je odklonil debato glede predloga o poštnih in državnih nameščencih. Njegova odklonitev pa je dana na glasovanje, doživela poraz; Vsled tega Nittije-vega finska se govori o odstopu italijanske vlade
Italijanski poštni in brzojavni' u •» siužbenci v Rimu, Geni in Milanu so stopili v stavko.
Po r o č i 1 a i z Reke nam javljajo o nasilstvih D’Annunzija napram Italiji sami. Gabrijelovi prostovoljci so zaplenili parnik, ki je vozil pšenico in moko za mesta v Siciliji, ki so sedaj brez prehrane, samò da bo s tem plenom lahko Gabrijele ü’Armunzijo prehranjeval svoje bandite * celih osem mescev. Poveljnik reške blokade je sicer pozval g. D’Annunzija na vrnitev plena, a Gabrijele še/ni odzval povelju.	1 :
Italijansko časopisje razširja namenoma lažnjive vesti, da bodo italijanske čete zapustile v najkrajšem času Albanijo izvzemši Valono. Tako pisarijo Italijani, da bi preslepili našo javnost in si naklonili popustljivost od naše strani glede reskoga vprašanja.
Francija.
Želez n i č a r s k h, s t a v k a v Franciji še nikakor ne ponehava, ampak pridobiva od dne do dne na obsegu.
Poljska.
Vojaško zvezo je sklenila Poljska z Madžarsko.	,	. i
Avstrija.
M Linz u j e prišlo 11. t. m. d o k r v a -v e g a puča. .V mestu so zborovali komunisti, ki so po zborovanju hoteli prisiliti soeijaldemokraškega deželnega glavarja Gruberja, da odstopi. Dohode do poslopja deželne vlade pa je zastražilo orožništvo in ljudska bramba. Med komunisti in oboroženo silo je prišlo do prerekanj in do dejanskih spopadov, ki so končali z rabo orožja od obeh strani. Izid puča je bilo 7 mrtvih in 21 ranjenih. Glavne krivce so pozaprli in nato vzpostavili red in mir. Vodja izgreda je neki komunist, ki je prikolovratil iz Monakova.
Vsled teh do g o d k o v v/ L in p u je proglasila deželna vlada za Linz prekisod.
Avstrijski državni nameščenci se potegujejo za zvišanje plač. Ako bi še ugodilo tem zahtevam, bi morala izdati Avstrija pol milijarde K» katere pa ne poseda.
V Gradcu se je sestal posvòt ìtali -Janških, jugoslovanskih, čehoslovaških in avstrijskih delegatov za ureditev 'prometa s Trstom. V to svrhe so se osnovali odseki: transportni, tarifni, poštni in brzojavni, ki so že začeli s posvetovanjem glede ureditve prometa.
Prometni posvet v Gradcu poteka'zelo ugodno. Tarifški odsek je dovršil svojo delo. V. transportnem odseku so sklenili uvedbo ponočnih brzo-vlakov s spalnimi vagoni1 med Dunajem in Tjrstom.-Ti viaki bodo vozili dvakrat na teden na progi Bruck—Leoben—Celovec—Beljak—Trbiž in bodo od -bajali z Dunaja v torek in petek, prihajali pa v pon-deljok iu četrtek. Vlaki bodo imeli zvezo z Milattom in Rimom.	t
Romunija.
R umu n i j a namerava postaviti armado
160.000	mož in z njo podpirati Poljake pri ofenzivi proti Rusiji,
Turčija.
Turčiji izročeni mirovni pogoji tsebaje-jo te le določbe glede usode Turčije: Turško ozemlje v Evropi bo omejeno na Carigrad.!, Meja gre ob Ca-taldži z malim ovinkom proti severu, tako, da bo Jezero Jaker še turško. V Aziji bo tvorila mejo med pravim turškim in arabskim ozemljem nova demarkacijska črta. Ta se začne pri izlivu Seihuna, severo-zapadno od Aleksandrijskega zaliva, gre ob reki* nato počrez skozi Cilici jo med Marašom in Aitabouu in poteka nato sporedno z bagdadsko železnico pri-bližrio 50 km severno od proge Sultan dobi Malo A-zijo izvzemši dve deželi. Ob Egejskem morju dobijo Grki smirnsko ozemlje, ki pa po imenu ostane pod turškim gospodarstvom. Po petih fetih bo tam ljudsko glasovanje. Armenija dobi v Batumu izhod k mbrju Ureditev Armenskih meja še ni gotova^ na vsak način pa bo Turčija izgubila velike dole armenskega o~
'zemlja.	.....
, Busijo« .
Med R u s i j o i n. J a p o n sik o započeta po« gajanja se nadaljnjejo. Japonska namerama vzposta-» titl vmesna ’države; krog VlmÜTSBtökm.:
'■-.o, .pH
•' > ••/' H ■
14 maja 1920.
■ Amerika-.
V 'M e k i k i » e poj a v ì j a j o z&dnj*' 'č&se resni revolucijooarni nemiri. Revolucijonarji so baje ubili prejšnjega guvernerja generala Muremia in so zasedli Pueblo,	-
Z e di njene dr ž a v e so se zastražile. proti tern izgredom z oboroženo silo.
Ameriški senat je odklonil predlog se -natorja Knopla, da bi naj Amerika vzpostavila mirovno stanje z Avstrijo in Nemčijo.
Jugoslavenska Matica. >V. nedeljo, dne 16. t.
m. priredi mariborska podružnica „Jugoslovanske Matico“ v zvezi z krajevnim odborom Narodnega svela za neodrešeno domovino mainiški ('zlet k Sv. Urbanu. Vabljeni so tudi vsi drugi prijatelji in somišljeniki./ Odhod iz Maribora1 zjutraj ob pol sedmih. <5Òri ii© sveta maša s cerkvenim govorom ob pol 10. uri. Mašuje g. Ljubša, pridi gujo dr. Leop. Leuard. V, gostilni bo primerno preskrbljeno za krepčilo, Drugi udeleženci, ki ne morejo oditi predpoludnem, pridejo popoldne. Popoldne je razvedrilo v prosti maj -niški naravi, dihanje svežega zraka, uživanje veli častnega razgleda, občudovanje kipeče prirode in druge take reči, ki so svobodnim državljanom SHS tuđi v sedanjih, resnih časih dovoljene, ne da la bilo treba pečata iz Ljubljane.. Tudi nedolžen smeh ne bo prepovedan, celo ako slučajno kdo zavrisne, mu ue bo treba plačati takse, ako mimogrede dražba kaj zapoje, bo slavna naša oblast gledala skozi prste. /Dekleta bodo smela vedeževati na cvetlicah, moški ugibati o vremenu in politiki, otroci pa lo.iti metuL m. Se mnogo takih točk je na programu. Torej, to -varisi in tovarišice, kar vas je nase vrste, dvignite se na noge, povejte še vašim prijateljem in prijateljicam, ljubi so nam zlasti gostje iz slavne Prlekije, a tudi resni Pohorci, in sploh vsi, vabimo
„brate vse kar jih je
sinov sloveče matere“.
.'.m Kdor pride domov spotenega telesa, ožuljenih nog in lačnega trebuha, mul ne bo žal lepega izleta. Naj bo naša udeležba velika in tudi s tem nastopom pokažimo, da „mi vstajamo in vas je strah“.
Jugoslovanska Matica za Koroško. Od marsikatere strani prihajajo dobri nasveti, naj bi „Jugo slovenska Matica“ posegla dejansko tudi v tako pe -ročo zadevo, kakor je glasovanje na Ko oškem. Res jo! Matica bi morala delati. V. njen delokrog spada tuđi koroška meja. Doslej smo samo zbirali Člane i " denarna sredstva, a ini smo Šele VzačJtkih. Vsega lega je še malo. Prvi mesèc srno nabrali okrog 15,000 kron. To še ni veliko, Ako pristopi mnogo udov in „•odo redno plačevali članarino, bomo v kratkem za * /raugli pričeti s tem ali onim delom. Se eda pa tudi ne moremo nasjtopati na lastno pest. Priti mora ini -cijativa od zgoraj, od bojevnikov, ki /so na, bojišču in imajo zadevo v rokah. Naš odbornik in tajnik mari-borsko podružnice dr. Ferdo Müller se Še sedaj peha ih trudi za svojo ožjo domovino. A treba bo naibrž poslati še gori več delavcev,, poskrbeti za sredstva, tiskovine itd. Zaenkrat je prvo, da imamo mnogo članov in mnogo sredstev, drugo prid;« /takoj«
Orlovski tabor v Hočah- Orel v Hočah je svojo desetletnico sijajno proslavil. Mariborsko orlovsko okrožje je priredilo včeraj, na praznik Vnebohoda Gospodovega v Hočah Orlovsko slavnost— prvo na Spodnještajerskem. Udeležili so se je: Mariborski Orel in Orlica z naraščajem In gojenkami, dalje odseki Moče Sv. Križ nad Mariborom, Jarenina, Sv. Lenart, Slivnica, Fram, Ptuj, Sv. Benedikt, Sv. Martin pri Vurbergu, Posebno nas je razveselil prihod bratov Orlov iz Ljubljane in Jesenice Slavnosti se je udeležil v kroja tudi g. poverjenik dr. Verstovšek, Slavnost se je začela s službo božjo, pri kateri je cerkveni govornik g. Marko Kranjc podal orlovski mladini štiri temelje, na katerih se naj zgradi svoj krščanski značaj ; samo vzgaja, vzorna družba, delo in odločno krščansko prepričanje. Popoldne ob 3. uri so proizvajali Orli in Orline ter njih naraščaj oz. gojenke proste vaje, ki so žele borno priznanje. Krasno so proizvajali ljubljanski in mariborski člani telovadbo na orodje. Po telovadbi je hočki Orel priredil igro, na kar se je razvila prosta veselica. S bpčko orlovsko slav nostjo je Orel na Štajerskem otvoril svoje prireditve. Želimo, da bi vse naslednje tako,srečno uspele kakor je prva ! Zlasti pa daj Bog srečnega uspeha pri naši naj večji prireditvi, ki nas letos Čaka. pri I. slovan
; *£lapreiu“ malo odgovora. Pod naslovom „O-vrzite ali p<^>ravite“ je priobčil „Naprej“ (št 1Q5 z dhe T. maja 1920) „malo odgovora“ na Kalanovo v-prašanje „Zakaj Črtijo delavci duhovne kakor gada“ ali „žakai brusite tak srd na nas duhovne?“ Poleg Kömljanoa postavlja „Naprej“ mene za strašni zgled, *zakaj črtijo delavoi duhovne kakor gada.“ Jaz in v prvi vrsti jaz sem Krit tega divjega sovraštva, ki se obrača (radi mene,zoper: celi stan. Ih zakaj? Od -govor *Ma|»raja“ j*. ker sem strašen lažojivec in -ker. „izrabljam	ia vsè maro, If«r bi i -
.__________.. S,f RRgR> ___________________
melo biti vsakemu katoličanu sveto.“ Moj odgovor naj ■ bo kratek in resen: .Tovariši od „Napreja“ ! Odkar sem duhovnik, sem najprej nekoliko časa mtdomesto-, val v Kresnicah pri Litiji in v Ribnem pri Bledu, bil sem kaplan v hadečah pri. Zidanem mostu in na Dobrovi pri Ljubljani ter župnik na Slapu pri Vipavi. Po vseh teh krajih imate vaše pristaše. Vprašajte, če sem kedaj na prižnici izpregovoril eno besedo drugače, kakor v oznanjevanje Evangelija, če sem rabil spovednico količkaj drugače, kakor kar zahteva svetost zakramenta. Naj mi kdo dokaže, da sem zapisal kedaj eno vrsto* o kateri bi lahko lojalno slutil, da ni pravična ali poštena. Pravijo, da pravični pade sedemkrat na dan, a jaz se ne prištevam k pravičnim,, toda grehov, katerih me dolžite tukaj, me ne boste mogli prepričati. Mačeha mi je bila vedno domovina, ničesar mi ni dala, ničesar je ne prosim in ničesar od nje ne pričakujem. Toda takega očitanja, da sem jaz kamen pohujšanja in znamenje, kateremu se bo protigovorilo in radi katerega bo delavstvo sovražilo vse: duhovščino, cerkev, vero — vendar nisem pričakoval. Toda v treh rečeh mi vest ničesar ne očita:	Nikdar nisem zatajil verskega mišljenja ,
nikdar nisem — tudi v najtežjih časih ne — skrival jugoslovanskega prepričanja, nikdar nisem tajil svojega socijalnega čustvovanja. Lahko rečem z ruskim pesnikom:	„Nikoli pred maliki sveta upognil nisem
jaz koleri“, pa jih tudi ne bom pred terorizmom od Vaše,strani. Pravite, da je moje pisanje nepošteno? Dokažite! Pač pa ste Vi zakrivili veliko časnikarsko nepoštenost z dejanjem, da napadate osebno enega Člana uredništva za pisanje lista in celo za stvari, o katerih nimate najmanjše podlage za sumnjo, da jih je napisal on. — Dr. Leopold Lenard.
Pojav kobilic v Crnigori. Sedaj so v Crnigori poplavile že drugo leto kobilice ravno, najrevnejše kraje. Letošnji poplav je tako silen, da ogroža z n-ničenjem vse setve. Prehranjevalni minister je prejel od odseka v Cetinju 25.000 dinarjev kredita za nabavo smodnika iu petroleja za pokončanje kobilic.
Izplačevanje ali podaljševanje 6 % nih državnih bonov se je pričelo dne 10. maja t. 1. in se vrši za Slovenijo edino-le pri finančni deželni blagajni v Ljubljani» Hkratu z glavnico se plačajo dekurzivne 6%ne obresti v kron sko-di n ar sk ih novčanicah, pa ne samo za one bone, te so bili izrecno prolongirani, ampak, tudi za one, ki molče veljajo za prolongirane, če tudi niso bili prezentirani radi prolongacije. Poleg 6%.nih obresti se izplača za one, bone, ki imajo pravico do nje, tudi premija 5 dinarov za vsakih 100 K. Pravico do premije pa imajo samo oni boni, ki so Mii kupljeni v času od 15. /maja do vštetega
15.	junija 1919, leta. Boni pa sc • smejo tudi podaljšali za daljnih 6 mesecov. Podaljšanje se izvrši tako, da se f.zda nov boa. z datumom, onega dneva, kadar se bon v podaljšanje prezentira. Dekurzivne obresti za čas, kadar, je bilo treba predložiti bon za izplačan je pa do dneva, kadar se zahteva podaljšanje'bona (izdanje novega bona),, se ne plačajo.) Sicer pa velja glede prolongiranih bonov vse ono, kar smo povedali glede izplačanih. Premija seveda ne preide na nove bone,'ker zanje ni obljubljena. Obresti za nove bone znašajo tudi 6% in se plačajo za naprej (anticipativ-no} takoj ob prolongaciji. Za bone, ki bodo v plačilo predložen". še le po preteklem roku, se bodo plačale obresti samo do roka : naknadne obresti pa se ne bodo plačevale, Ce ima bon pravico do premije., potem mora biti še preden se predloži finančni deželni blagajni, na njegovem hrbtu! od banke, kjer je bij kupljen, potrjeno, da je bil prolongiran s pravico do premije, sicer se smatra, da je bili prolongiran brez pravice do premije. Ce pomislimo, da plačujejo naše banke in hranilnice za hranilne ■■ vloge in vloge v kontokorentu kvečjemu 3 do 4%, potem lahko mirno trdimo, da je denar v državnih bonih izvrstno nalo-žon. , '	/
Vojaški novinec. Povest. Spisal H. Konsiaus; preložil A. B. Ta mičaa povest obsega 80 str. Stane* vkljub veliki draginj'i s poštnino vred samo K 2‘80. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Samostojno kmetsko Stranko in kmetijski list osvetljuje najbolje brošura „Velika nevarnost za vero“, ki je izšla te dni in jo razpošilja „Katoliška Liga v Ljubljani. Vsak izvod stane Samo 1 Krono. Komur je za resnico, naj si to brošuro takoj naroči ! Sirite brošaro zlasti med kmetsko ljudstvo f
Mariborske Testi.
Trgovska in obrtniška zbornica v Mariboru. Zborovanje zaradi Trgovske in obrtniške zbornice v Mariboru se je vršilo dnè 8. t. m. v Gambrinovi dvorani. Predsednik Trgovskega gremija v Mariboru, g Woixl je obširno poročal, kaj se je v trim oziato ukrenilo in da se je začasno doseglo za • Maribor uradni dnevi Trgovske in obrtniško zbornice vv Ljubljani. V to svrho je treba prostorov in uprave. Zaradi pro -štorov se je obrnil gremij že pred Časom ria stanovanjsko komisijo, da odkaže v , gremij alni hiši pro -store, kateri se žčlijo, v to ^vrho ria razpolago. Vendar pa stanovanjska komisija v tem oziru nič ne u-krene, Ker nam je zbornično delovanje v Mariboru : zelo in nujno potrebno, zato sh je prèti 'temu posto-panju energično protestiralo. Ob enem se, is,tudi na merodajna mesta odposlalo stvarno sestavljeni pro -i test ž zahtevo, da se dajo nemudoma potrebni: prosto-ri na razpoiago, da se omogočijo zbornične delovanje	.	*.:■ ■’
Dnevne vesli.
Štajerdjancev je vesel advokat dr. Koder-mann v Mariboru- Nedavno je izjavil na sodniji v Maribora, da je vesel ko „Straža piše, da je on (dr. Kodermann) vnet zagovornik štajerdjan-cev. Sedaj prihajajo vsi nemškutarski kolovodje k njemu v pisarno. Tako nizko je padel sveti naravni čut demokratskih narodnjakov! To so ljudje, ki imaje in hočejo imeti vso narodnjaštvo, kar ga je na sveta, v zakapa Čestitamo ! Dober tek !
Milijonar Kokoschinegg dela v Jugoslaviji
milijonske dobičke, denar pa nalaga v tujini. Prav je pisala „Straža“ o vsenemškem Koko-schineggu, a prav ne delajo oni krogi, ki pripustijo, da si tujec z našim blagom kopiči tako ogromno premoženje, Ali davčne oblasti prav nič ne vidite? Uboge slovenske obrtnike mrcvarite z raznimi davki, a tujec KokosChineg beži z imovino v Nemško Avstrijo in Švico. Iz Lip-pnice nam poročajo, da je isti Kokoschinegg kupil za več milijonov v Nemški Avstriji veliko graščino. V Jugoslaviji pa ima samo dolgove. Ali se to nepravi po nemško „Steuerhinterland“?
Predavanje SKSZ je danes, v petek (14. t. m.) zvečer ob 8. uri v dvorani JSZ (Splavarska ulica).; Predava poslanec prof, Vesenjak:' Naš boj proti dra« gin ji. Pridite!	'
Dopisi.
Remšnik. Rojakom v pojasnilo! Klier „V Ms* renbergu bo konzum, ki bo nudil svojim odjemalcem razven tičjega mleka vse po nizki ceni“, je spravil mnogo naših ljudi po koncu. Ni čuda, kjer bomo dobili blago najbolj po ceni, tje bomo pač pristopili -Ne da bi bili slutili kaj slabega, se je vpisalo y ta . Verband“ tudi mnogo naših kmetov in delavcev, kateri seveda niso znali, 'da šoto oni ljudje, katerih odločne zahteve so sledeče: 1. Naj se kmetu odvzame hiša, kmetije naj se podržavijo. 2. Naj se uredi ločitev zakona. 3. Naj se odpravi krščanski nauk ra naj se vrže iz šole križ» Kmetje! S tem, da ste podpisali svoje ime na rdeči listek, ste izjavili, da hočete sami, naj se vam. odvzamejo vaši domovi. Kakšen namen ima marenberški konzum, vam začetkoma, niso povedali; a sedaj, ko ste vplačali že nekaj deležev, naredijo že tuintam kako opazko, češ: „Le če ne boš imel nič opraviti z duhovniki in ne boš šel v: cerkev, boš dobil, pri nas blago. Rojaki, varujte se pasti, ki je za kmetsko ljudstvo pogubonosnoPravkar izvemo iz zanesljivega vira iz Ljubljane, da bojno dobili tudi mi v kratkem svoj konzum, konzum I* ljubljanskega delavskega konzumnega društva. Naše vrle Remšničane, ki v to delujejo, iskreno pozdravljamo! Z velikim veseljem opažamo, da ljudje kan trumoma pristopajo k delavskemu konzumu ter, me» čejo pristopnice nasprotnega naravnost proč. Kmetje* Je konzum vaše stanovske organizacije bo vam olajšal vaše gmotno stanje; ne konzum onih, katerih voditelji kričijo: Dol s kmetom in Cerkvijo!;
Šmarje pri Jelšah. „Kmetijski list“, zloglasno trobilo samostojnežev, se kar dovolj ne more pobahati, češ, da je ves okraj v njegovem tabora. Toda ta prazna bahavost je zgolj plod bujne domišljije samostojnežev, kajti resnici na Ijnbo bodi povedano, da pri nas na prste ene roke lahko prešteješ vse pristaše samostojnežev in še ti so zelo dvomljive vrednosti. Tebi, „Kmetijski list“, pa bodi povedano: Iz srca ti privoščimo vse tiste backe, katere si srečno pobasal v svojo malho!
• --i---------.--—---.--------	.	m«
Orlovski vestnik.
Ž a orlovski t ab or v Maribor n j« daroval g. M » Obran v Mbriboru 2000 K.
S v. L e n a r t v Slov. gor. | Dne 24. maja .1. I* na Mnkcštni pondeljèk priredi tukajšnji odsek ljud -sko veselico v dvorani g. Arnuš. Začetek po 'večernicah. Na programu sta igri: „Krrvoprisežnik“ in „Zamujeni vlak“. Med odmori svira godba na lok, Po predstavah prosta zabava, s srečolovom (n gedbo.
Ljutomerski Or e'1 priredi v nedeljo 16* t. m. v gostilni Triglav tombolo s sodelovanjem orlovske godbe. Del čistega dobička je namenjen Jugoslovanski Matici. K» prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Prireditve.
Maribor. Mladeniška Marijina družba pr? frančiškanih, in Strokovna zveza za Krčevino-Lajtersr-berg priredita v nedeljo, dne 16. t. m., ob 14. uri popoldne majniški izlet na vrh Krčevine. Ob 15. uri bo pri Zupanovi kapelici majniška pobožnost, nato pa na vrhi; pred iiišo gledališka igra, „Krčmar pri zvitem rogn“, enodejanska burka, nato tombola in prosta zabava. Sodeluje dijaška godba.	■	^
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj se bo vršila 16. maja:velika; mladeniška-slavnosti Ob Hll* url sv. maša In po maši. ustanovitev izobraževalnega, društva in Grla. Nastopi ljutomerski odsek s telovadbo. Popoldne igri *Trije tički“ fn „Medved;“ Med e**, mori udarja tamburaški zbor, k	•'.•v
Stran 4.
subbia
14. maja 1929,
Podravska podružnica SPD v Rušah naznanja,
da se V sled sklepa občnega zbora rezervira v Planinski ali Raški koči le vnaprej plačane sobe, ozir. postelje. Z ozirom na to naj vsakdo, ki želi prenočišča, vpošlje pravočasno na gornji na* slov pripadajoči znesek ter natanko označi dan prenočevanja. Prenočišče stane za člane 5 K, za nečlane 8 K. Vkljub tema si pridržuje društvo pravico, da odda plačano sobo dragi stranki, ako naročitelj ne pride do 22. are v kočo ter ni posebej naznanil čas poznejšega dohoda.
Cerkveni glasbenik, izšla je 3. in 4. številka „Cerkvenega glasbenika“ kot glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani s prilogo vred, obsegajočo več skladb kot Premrlovo „Ave Kraljica maja“, Klemenčičevo „Majniška pesem Jezusa“ ter več drugih krasnih skladb za mešane zbore s partiturami vred. Naroča se pri „Cecilijinem društvu“ v Ljubljani ter stane celoletno 20 K, za dijake 12 kron. Toplo priporočamo!
Časopis za zgodovino in narodopis. XVI- letnik.
Izšel je 1. snopič. Vsebina: Dr. Kos „Doneski za krajevne kronike (Nadaljevanje iz XV. letnika: 5. Slovenji Gradec 6, Ptuj). F. Kovačič: Mari-
borsko vprašanje (g statističnimi tablicami). Dr. Mohorčič: Prekmurje in Medjimurje. (Dejanski, prosvetni, duševni in književni stiki s štajerskimi Slovenci. Slovenska književnost v Prekmurju). Izvestja prinašajo: ‘Spomin na Virunum (Dr. Sašel), Epska narodna pesem o Peganu in Lombergarju In drugo (M. Kovačič), Nekaj krajevnih imen ob narodni meji na Štajerskem (Kr. Kovačič), „Jezikovno ozemlje Srbov (Sorbov) na Saksonskem“ (Dr. Tominšek). V rubriki „Slovstvo8 so ocenjene knjige) Cvijič Jovan: La Péuinsule Balcanique (Fr. Kovačič), 2. Vengust J.: Sezna-mek prekmurskih občin (F. K.), 3. Soleh: Die Windischen Büchein (Dr. Tominšek). Društveni glasnik poroča med dragimi o gmotnem položaju Zgodovinskega društva, k! je imelo pri „Časopisu8 3000 K izgube. „Časopis8 zaključuje z „Nekrologi8 umrlima dr. StegenSéku in ravnatelja Schreinerja, ki sta oba stala ob zibeli Zgodovinskega društva, in bila skoraj ves čas odbornika. — Redna letna nduina „Zgodovinskega društva8 jo 10 K, udje dobivajo zato „časopis8. Želeti bi bilo, da bi ndje prostovoljno plačevali večjo u dnin o kakor 10 K, da si „Časopis8 gmotno nekoliko pomore.
IžpUT» Nove poštne pristojbine
začenši s 16 fuaiem Uv kraljevini Srbov, Hrvatov io Slovencev se plača za:
1.	navadna pisma do 20 g 1 Krono,
(za vsakih nadaljnih 20 g teže še po 60 v več). To velja tudi za zalepke ;
2.	za dopisnice 60 vinarjev
(z odgovorom 1*20 K) ;
3.	za tiskovine za vsakih 50 g teže
20 vinarjev;
4.	Vzorce brez vrednosti najmanj 40 v.
Za pristojbine vseh dragih pošiljk pisemske in blagovne pošte se dobe pojasnila pri poštnih uradih. Občinstvo se opozarja, da z najedenim dnem opremi poštne pošiljatve z znamkami po novih pristojbinah, ker ni za spremembo istih nobene prehodoje dobe in bi moral prejemnik nezadostno frankovane pošiljke plačati dvojno pristojbino primanjkljaja.
RABIMO VSAKO MNOŽINO
048
hmSerega, ère»-	to to žagasvga
njevoga, javorje-vegs, bobovega
PONUDBE NA
in jelševega
EDMUND HOSTER IN DRUG, ZAGREB
Mariborska estompfna bmnkm v Mariboru»
Taaatthoffo» m
ulic« ile# 11,
Telefon Mm. 16.
Podružnica: MURSKA SOBOTA.
Saznai

JOSIP 1EI
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
ae priporoča za popravila to za napravo novih stavb za točno w m izvršitev
Proda se “J?
% Trtom
K 66.000 v št, liju
140.000
12äa ca	a *°-
žbCC BtJ 40 oralov «alje Ib Sivino.	879
SVARILO !
Podpisana pisarna svari vso-kega p. t. posestnika izročiti svoja nepremičnino nevpoklieanim elementom, ki se vsilujeje kot kupci ozir. kot posredovalci ter prosi, 4» se vsak slučaj naznani podpisani pisarni, da izroči iste pristojnim oblastem v kasen.
Éisarna nepremičnim
ZAGORSKI
Maribor, Barvarska ui 3.
880
Kupi SNI
LES
sesan, tesan, okrogel drva in oglje kapi v vsaki množini
„SEVER“
drnät'/o lesnih industrialcev diav-ske doline
MARIBOR,
italtiandt-ava cesta 45.
Kupujem
po n&jvišjih cenah hlode, rezan fn tesan jelov kakor trd leg t« vsakovrstna drva za kurivo, ilktcr BUaer, lesna trgovina v gačah pri Maribora.	1796
#¥@<1« sei
Dva lepa dobro ohranjena
harmonija ^
Sv. Jur ob južni žel.	373
Lep kožuh, Ä.,P“S
oficirski plašč, črne ofie. hlače, usnjena torbica za akte, razne preproge, razne starine, Singerjev šivalni stroj, dolga miza, moške obleke, salonsko obleko, razne površnike, kratke irhaste hlače, razne klobuke, cilinder-klobuke, razne čevlje^ ovratnike, elegantne til-zastore, karnise, kavin servis, servis za pivo, šampanjske kozarce, gramofonu, fonograf, damast-namizne prte, k overt-odejo, lepa ročna dela, rasne otroške igrače, lepo zrcalo, podobe, sekirice n glasovir, knjige, vi s. omaro, omaro, omarico za metulje, visoko stoječo lestro, škrinji eo er domačo lekarno, salonsko mizo, svetilke, stroj za rezance, gajbice in razno drago proda Ivana Schmidi, Maribor, Koroška cesta 18/1. 488
SfMr&MttlB ■ Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račon proti najugodnejšemu obrestovaniu.
Kupni® In prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
fidala * čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Dala eradttiina s Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dele bredite: Pod najugodnejšimi pogoji.	a»
Previsna 8 Borzna naročila in jih izvršuje Kajknlantneje.
Hranilnica m posojilnica društva katolišicDi mojstrov v Maribora, IfetriaisRa alka 20
obrastula «tow po 4"|»
in dale poisHts proti porNtni.
Ml DOM
- V MARIBORU -
se najtopleje priporoča za obilen obisk
Modro (plavo), najbt ufeä*# je'« Alois Nari	platno
	sili® kakovosti Ui na prodaj pri ijju Gateick ibor, u S
Naročajte naše liste 1	
HINKO KOSIČ, RESTAVRATOR
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
r. B. ■ O. E.
prodale razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Primo lopniti io prodajati zadrugi ieajo samo M.
Novi Elani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovinaifl pisarne T Gornji Radgoni.
PAdrUitliSEB Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomera, Beltinci.	259
Službe i
Mizar-preddelavec
vešč dela na strojih, energičen in delaven sa sprejme za takojšni j nastop. Prosto stanovanje, kurjava s in raBsvetljava, plača po dogovoru, j
Ponudbe na uredništvo lista pod j „mizar-preddelavec“.	369	j
Kontorista ^°o?>
vseh pisarniških delih izurjen, vešč hrvatskega ali slovenskega in nemškega jezik» kakor tudi stenografije Išče tovarna Ignac Jellenc, Karlovac.	378
Vrflinv ali vrtnarica, mar- j ”	Ijiv, dobro izurjen, j
pošten in trezen se sprejme v ì paromlin Majdič, Celje. 374
veletrgovina
Ludovik Kuharič Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufaktur-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in dragih strojev. — Üvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa, — Lastna motorna Žaga,
(Ravna zaloga delniškega ||pivag|
TRGOVINA
Carrara marmor-ia
prvovrstnega je došlo več vagonov. — Raznovrstna naročila nagrobni? sporne- 865 nikov, plošč za pohištvo itd. sprejema
Kamnoseška druitoa Call®.
mm'Mm liste 1
št
dobro idoča v največjem indù-strijelnem kraju Slovenije ob glavni cesti blizu župnijske cerkve se radi rodbinskih razmer odda takoj v najem. Pojasnila daje :
Alojz Šlander, irojaRi mojster Pavel pri Preboldu, Štajersko.
Hišno administracijo prevzame
pri uradih speljani mlad pravdmk
Cenj. ponudbe pod označbo :
„Hite ; UPRAVA“ na Ananias ekspešicUo JADRAN, Mariber. Gosposka ni. 44.
baiateli in «složsik: Kensoroij jStraAa»*
Odgovorni uradnik:*	Btopsa.
SÄ ÖsB&rse «s» Girila z Mmt'tèssm,,