230. številka. Ljubljana, v soboto 7. oktobra. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI NAROD. Uhuja vsuk dan sveder, izimfii nedelje in praznik«, ter volja po poftti prejetnan za ivstr o-ogerak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse letu 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., le se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvoje na Kongresnem trgu st. 12. U p r a v u i h t v u naj -se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbb administrativne stvari. Koburžan in Stambulov. [Izviren dopis] V Budimpešti, 6. oktobra. Bolgarsko vprašanje že davno ni vcf, na dnevnem redu, prav kakor da je s Koburžanom in Stam-bulovom padlo v morje pozabe. Zdaj in zdaj beležijo sicer listi vest, da je kak nemški kapitalist napravil na bolgarskih tleb novo pivarno, da se je kaka židovska gledališka družba pritepla v Sofijo, tam razširjala nemško kulturo in pobegnila, zapu-itivši kolikor toliko dolgov, da je bolgarska vlada odredila močan kordon ob tej in tej meji, da bi se ne zanesla kolera v srečno in zadovoljno Bolgarsko — ali v velikem svetu, v krogih odločilnih in upliv-nih politikov, kjer se ne menijo za malenkostne boje in za usodo posamičnih prenapetih rodoljubov, žrtvujočih imetje in življenje za kako idejo, tam se Že dolgo več ne govori o tej slovanski državi na Balkanu. Niti v prestolnem govoru pred delegacijama, niti v ekspoee\u grofi Kalnokvja m ni omenilo bolgarsko vprašanje, dasi je bil Stambulov Šele par mesecev prej v avdijenci pri cesarju. Celo ko je pred kratkim zgovorni nemški cesar Viljem, hoteč demonstrovati zoper ustanovitev ruskega vojnega pristana v Libavi, odlikoval princa Ferdinauda Koburžan«, navzočoega pri pogrebu vojvodo Ernosta Koburškega, tako, kakor da je najmanj bizantski car, se živ krst ni za to zmenil, najmanj pa avstrijski ali celo ruski politiki. Kuhija se čisto nič ne utika v bolgarake homatije in ruski listi se omejujejo na suhoparna poročila o faktičnih do-godbah. Hkrati se je iz beroliuakih diplomatičnih krogov raznesla zanimljiva vest, da sta se Koburžan in Stambulov popolnoma sprla iu da je Stambulov odstopil. Na borzah je to naredilo precej utiša; kursi toli priporočaniu bolgarskih srečk in drugih papirjev bo izdatno padli ali politični krogi so ostali bladnodušni in mirni, dobro vedoč, da sta Koburžan in Stambulov že davno Bprta, že od tedaj, ko se je bil Koburžan udomačil v Sofiji in bil prvič drugačnega mnenja, kakor Stambulov. O prizadevanjih princa Ferdinanda in njegove matere phncezinje Klementine slišal sem iz jako verodostojnega vira LISTEK. Nevesta našega časa. (Češki spisal Fer d. Suh u Iz; preložil Vinko.) (Konec.) Mej splošno živahnostjo je vstal dragi gost ter spoštljivo nagovorivSi roditelje in odkrivši svojo pri srčno naklonjenost do njih bčere, prosil njo in one njene roke. Trenotie velikega vznemirjenja, vsem se je obličje radostno zažarilo in takoj nato so vsi objemali drug druzega. Graditelj bo je solzi), gospa Sidonija je burno pritiskala milega ženina zeta na bujno kipeče prsi. Naglost, s katero so se izpol-novali nje načrti, osupnila je celo njo. Prijela je Leonoro za roko, trikrat poljubila jo na čelo ter jo potisnila Lippmannu v koprneče razpeto naročje. On pa je to dražestno, polno bitje strastno pritisnil k sebi ter žarko poljubil na ustna. Ona mu je krasne, gibčne lakti ovila okrog debelega vratu ter zacepetala : .Kako sem srečna I" . . . Že čez tri dni se je razposlala po Pragi in po deželi m debelem, pergamenovem papirji novica: dve anekdoti, ki sta telo karakteristični ter pojasnjujeta ne samo amuter Koburžanovega stremljenja ampak tudi njegov faktični položaj. Po BatteDberžaoovein odhodu iz Bolgarake napotila se je posebna deputacija bolgarskih odlič-njekov na razne evropske dvore in dvorčke, kro-šojarit z bolgarsko krono. Dolgo so iskali zaman, naposled pa naleteli na pravega, čistokrvnega in imovitega princa, na Ferdinanda Koburžaua. V koburški palači blizu dvorne opere na Dunaji vzpre jela je Ferdinandova mati, kakor hrast gluha prin cezinja Klementina, od evropske kulture sicer malo obliznene ali toliko bolj ponosne in samosvestne zastopnike bolgarskega naroda. Izobražen lakaj, čegar elegantna francoščina je bolgarskim diplomatom silno imponirala, tolmačil je priocezinji Klementini besede odposlancev. Ko je bilo >. ■ vse dogovorjeno, rekla je pnncezinja Klementina: „Princ Ferdinand bo gotovo mož na svojem meBtu; mi Orle*novci smo vajeni vladati." — Na te besede je vodja deputacije, dr. Grekov, odgovoril lakonično: „Tega princu ne bo treba, zakaj pri nas vlada in m-sterstvo." — Nekoliko tednov po tem klasičnem pogovoru dičila je Koburžanovo glavo bolgarska krona. V prvi seji minieterskega sveta vprašal je Koburžan: .Kako je z uoaujepolitičnimi deli"? — „Za te skrbi moj kolega Načovič", odgovoril je Stambulov hladno. — „In kako je z nutranjepotitičuimi deli" vprašal je Koburžan dalje. — ,Za te Bkrbi moj kolega Stambulov", oglasil se je NačoviČ. Koburžan ni dalje vpraševal. Mcrda je to samo hudomušen „ou dit", samo dober dovtip, brez znmla pa ni, ker karakterizuje Koburžan* kot navadnega figu ranta brez upliva in veljave, kar je še danes. Beroliosko vest, da je nastal razpor mej Stambulovom in Koburžauuin, popoinjuje jako pikantno govorica, razširjena v avstrijskih diplomatičnih krogih, glasom katere sta v razpor zapleteni tudi princeztnja Klementina in princezioja Marija Lujiza, soproga Koburžauova. Obe sta odločni nasprotnici Stambulova in niti govoriti nečeta več ž njim, a kar je najbolj zanimljivo, Stambulov bo jih boji bolj nego Koburžana in bolj nego vseh tujih diplomatov io domač>h opozicijonalcev. Leoo or a Svi takov a K r u o h t Lippmann earoftenca, in o Novem K tu se je vrstila od jutra do popolu-dne v salonih gospe* Sidonije mnogobrojna družba, večinoma dam, izražajočih materi in hčeri čestitke k tako imenitni partiji. K temu so gratulantke po vrsti pristavljale svoje čudenje, kako bistroumno je gospa graditeljeva to lepo iznenađenje hranila do tega pomenljivega dne* Dragocena darila, katera je ženin v ta dan zopet poklonil svoji neveBti, bila so povod vnetemu hvaljenju njegove pozornosti. Gob| e Sidoniji je bilo najbolj všeč to, da je sklenil slaviti poroko z ljubljeno Leonoro takoj konec druzega pustnega tedna, da bi pohajal ž njo Praške plese že kot s svojo ženo ter se mogel tako javno pobahati ž njo, ne da bi se mu bilo treba bati, da mu jo vzame kdo, ki bi bil srečnejfii! . . . Preostajalo je S'cer malo časa za priprave, potrebne za tako veliko slavnoBt, a dandenašnji je vse olajšano, kar je zaradi oprave nevestine poprej prouzročevalo toliko skrbij in zadrege. Vse, kar spada k temu, je že v bogatem izboru po najnovejši modi gotovo in v skladdh pripravljeno. Po-bišje, obleka, perilo, namizna oprava in kuhinjsko To je neprerekljiv faktum, da bi se Koburžan rad znebil nadvlade svojega Bismarcka, da hoče sam vladati, in da ima morda tudi že svojega Caprivija v reservi, bodi to že dr. Stransky, Načovič al: Rado-slavov. Nasprotstvo se je začelo, ko je Koburžan spoznal, da bi morda dosegel porazumljenje z Rusijo in z ruskim carjem, ko bi ne bilo Stambulova. Sorodniki njegovi, ki so zanj govorili in delovali na ruskem dvoru, so mu zagotavljali, da ruski car nima nič zoper njegovo osobo in da le obeoja protirusko smer bolgarske politike od I. 1885. sem. Koburžan ima samo jedno željo, da bi ga pripoznale evropske velesile legitimnim knezom. V dosego tega smotra bi se v prvi vrsti rad otresel Stambulova, nadeje se, da bi ruake in bolgarske razmere dobro poznavajoči Radoslavov zamogel premostiti nasprotstva mej Kubijo in Bolgarsko. V to svrho je ustanovil opozicijo, šestero opozicijonalnib listov in si zagotovil pomoč avstrijskega diplomatičnega agenta gosp. Buriana. DrtHi je Stambulov že jako rezko zagrozil Ko-buržaou z odstranitvijo, vender pisarijo listi, ki so služili že vsem bolgarskim, srbskim in grškim Btrankam in vladam, da spaia Koburžana iu Stambulova goreča ljubezen, iskreno prijateljstvo in popolna jedinost v vseh političnih zadevah. IzvzemŠi najivne labkoverce, ne veruje tega nihče. Razmerje mej tema možema je primeroma tako, kakor mej zakonskima, ki se doma neprestano prepirata, pred svetom pa se hlinita kot srečna dvojica. Dva petelina na jednem smetišči še nikdar nista živela v prijateljstvu, in tako je tudi 8 Stambulovom in Koburžanom. Oba ne moreta biti hkrati gospodarja v jedni in isti deželi. Začela se je že ločitev. Mnogo nekdanjih najboljših prijateljev Stambulov-Ijevih je prestopilo v KoburŽanov tabor, Stambulov \o, da gre za njegovo glavo, in se ne bo ustrašil nobenega sredstva, da odvrne pretečo nevarnost. Toda njemu in Koburžanu se lahko primeri tako, kakor tistima borilcema, ki sta se pehala kraj brezna in naposled oba vanj padla. To bi bil še najboljši konec dvoboju mej Stambulovom in Koburžanom, ua kateri gleda ves svet, zajedno pa začetek novi, srečuejši Dri v Bolgarski. orodje je za najbogatejšo nevesto v dveb dneh skupaj. Gospa Sidonija je temu Žrtvovala štiri dni; spremljevana od zaročencev — tovarnar Lippmann jej je moral storiti to uslugo in pomagati jej pri izbiranji vsega, kar je imela njegova nevesta prinesti s sabo v njegovo hišo — obhodila je vse najimenitnejše trgovske zavode Praške in konec četrtega dne bo v njenem stanovanji ni bilo več mogoče ganiti. V njem je bilo videti, kot bi bili zioaili semkaj najlepše uzorce iz prodajalnic z mizarskim, po-zlatarskim, tapetarskim, platnenim, Bvilnatim, bar-žunastim, bteklenim in porcelanastim blagom. Dva dneva sta minila, predno je bila iz vsega tega sestavljena slikovita razstava. Časniki so prinesli vest, da je ta razstava vsakemu dostopna. Pohodilo jo je mnogo dam, mater in posebno zamož-nih hčeri iz najodličnejših meščanskih hiš Praških. Leonora z materjo je sprejemala in spremlje-vala goBte ter imela ugodno priliko, slišati izraze hvale, čudenja in zavisti. Topila se je v čuvstvih areče, katere se nikdar ni nadejala; dan za dnevom, ura za uro jej je potekala v vedno novem veaelji. Tembolj ae je čudila, da je že nekolikokrat iznenadila mater, bežečo Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. uktobra. Zanimljiva interpretacija. Nekateri levičarski listi, ki piše|o vedno po naročilu klubovega predsedstva in tolmačijo jediuo njegjve nazore, presenetili ao te duf svoje bralce z značilno interpretacijo § 11. zakona /.dno 5. maja 1869- 1., kateri določuje, da mora vlad« predložiti v prvi seji drž. zbora izjemne naredbe, drž. zbor pa o njih glasovati. It stilizacije tega paragrafa dokazujejo levičarski listi, da vlada ni primorana razveljaviti izjemne naredbe, tudi če jih drž. zbor ne odobri- Levičarji modrujejo: državni zbor je sestavljen iz dveh zbornic, iz poslanske iu iz gosposke. Će bi poslanska zbornica odklonila izjemne uaredbe, gosposka jih pa vzprejela, rekla bi vlada, da ni vezana razveljaviti naredeb, ker jih ni ves državni zbor odklonil. D.ug dokaz za trditev, da so vladi ni treba ravnati po volji poslanske zbornice, našli so levičarji v protokolih drž. zbora. Pri posvetovanju o tem jiaragrafu jo bil namreč odklonjen pretilog poslanca Kuraude, da uaj bodo izjemne naredbe le veljavne, če jih je drž. zbor odobril, in vzprejet sedanji paragraf, kateri je stiliziral poti. Pratobevera in ga utemeljeval s tem, da pravic eksekutive ni smeti omejiti. — Tako modrujejo in zavijajo levičarji zakouske določbe, in čemu? Zdi se uam, da hočejo na ta način ministerskemu predsedniku dopovedati, naj si ne dela nepotrebuih skrbij, ako bi levica v obnovitev in dokumentovanie svojega psevdo-liberalizma morda vender glasovala zoper vlado in nje izjemne naredbe. Narodnostni zakon* Zadnji čaB se pogostoma povdarja, da je nujno potrebno rediti vse gospodarsko in politično življenje razjedajoče jezikovno vprašanje. To se čuje v raznih zastopih iu na volilskib shodih, razpravlja se v časopisih in v zasebnih krogih, in vsi razsodni ljudje so v tem jedini, da bi nadalina borba za lezikovne pravice, v katerih baje kulminira narodnostni boj, bila celi državi v veliko škodo. Nemški poslanec Menger se je te dni na nekem volilskem shodu dotaknil tudi tega vprašanja in svojim volilcem dokazoval, da notranjega miru ni doseči, če se ne izdela in ne uveljavi narodnostni zakon, to ime nam nič kaj ne ugaja. Tuli na O^erskem imajo narodnostni zakon, in kako se godi tam nemadjar-skim narodom. Zakon ni vse; glavno je, kdo ga praktikuje. Menger je bil na ta ugovor najbrž pripravljen, zakaj zahteval je, naj se ustanovi posebno narodnostno sodišče, katero bi v narodnostnih rečeh sodilo v zadnji inHtanci. Člani tega sodišča morali bi se odreči vsaki karijeri v naprej, ker bi to bila glavna garaucija, da bi pravično sodili To bi sicer nekaj bilo, ali vender ne zidoatna garancija, da bi se narodom ne kršile njihove pravice. Ta misel ni nova, kajti sjirožila se je že večkrat v raznih formah. Bolje pa bi bilo, da o takih sporih sodi ponebno sodišče namesto vlade. S cer pa Mengru ni za to, da bi se zagotovil narodnostni mir in rešilo jezikovno vprašauje, amj)ak jedino le za to, da bi bila nemščina proglašena za državni jezik. To je tudi jedini smoter zakonskemu načrtu, kateri namerava Plener predložiti državnemu zboru. Mi se bomo takim poskusom seveda zoperstavljali z vso odločnostjo, ker imamo dobro zdravilo zoper narodnostne boje, to je izvedeuie narodne ravnopravnosti. Če bi tudi državni zbor sklenil kak zakon, jezikovni ali narodnostni, ki bi ne dajal narodom popolne ravnopravnosti, borili bi se vsi zapostavljene! za njega od|>ravo z vso odločoostjo, kakor Rumuni na Ogerskem. v spalno sobo, z mračnim čelom in v globoki, reani zamišljenoHti. Gospa Sidonija se je VBelej stresla, kot bi bila zasačena pri zločinu, in naglo nabravši obraz v smehljaj, izgovarjala se, da je od skrbij in dela zadnjih doij že silno utrujena in da jej je treba nekaj minut samote in pokoja. Tudi družbe svojega soproga, ki je bil od božičnega večera vidno mirnejši in veselejši, se je gospa Sidonija sedaj vidno ogibala in kadar sta se pri mizi z očmi ujela, pogledala je plabo v stran in mraz jej je pretresel srce Časih jej je bilo, kot da mora svojemu možu odkriti veliko tajnost, katera jo mori in tudi njemu preti z nevarnostjo. A nikdar ni imela dovolj odločnosti za to dejanje. Tudi v Lippraannovi družbi jej je bilo sedaj neprijetno. Druzega si ni želela, kot da bi bilo že po Bvatbi. Teh malo doij, katerih je še manjkulo do nje, vleklo bo jej je kot cela večnost. Zraven se je prestrašila in Btresla, kadarkoli je zazvonil zvonec pri vratih na stopnicah. Plašno je skozi okno pogledovala na hodnik, kdo prihaja . . . Kouečno je prišel poročni dau, od vseh željno pričakovan. Dolga vrsta gizdavih eaipaž in fijakarjev je stala pred hišo. GoBtje iz Prage in z dežele so v salonu zbrani čakali, da iz sosednje sobe sto|>i k njim nevesta v poročni obleki. Dolg vzdih začudenja Hrvatski ban pri škofu Strossmayrii. Hrvatski ban grof Khuen 116 ler\-X v pride te dni v Djakovo in bo tam godt velikega vladike StrosBtnavra — ta vest se je po bliskovo hitro raz nesla po celi trojedni kraljevini in čez njene meje, ter povsod obudila največio senzacijo. Politični pomen tega poseta je očtviden. Ker gora ni prišla k Mohamedu, šel je Mohamed h gori. Hrvatski ban si je stavil kot nalogo življenja, uničiti in poteptati vse, kar je veliki duh Strossmavrov ustanovil za hrvatski m»rod, in deloval je za ta svoj heroBtratski smoter z divjaško eneižijo. čssar ui mogel pogaziti, to je poniževal in sramotil in lotil se v svoji predrznosti samega škofa, sumničil njegovo lojalnost, njegov patnjotizem iu celo njegovo poštenje. Iu ta isti ban, ta grof Khuen Heiervarv, prosil je sedaj škofa Strossmavra, nuj se ž njun pogaja. Kakov smoter imajo ta pogajanja, ui moči precizovati, na VBak uačiu pa je banov obisk dokaz, da se sedanji sistem zaveda svoje onemoglosti in je |>rip • av :j-n na kapitulacjo vshj glede nekaterih vprašanj. Tako vprašanje je imenovanje Zagrebškega nadškofa. Znauo je, da bi madjarska vlada rada spravila na to mesto moža, kateri bi deloval j>o njenih lutencjuh, in na svetovala je že celo vrsto tak h Madjaruv. Dasi je bau hrvatski sicer pokoren sluga ogerske vlad.«, je vender pri neki priliki Izjavil, da odt»topi, Če ne bo za nadškofa imenovan rojen Hrvat. To je vso z*-devo jirecej kompliciralo, a vislic temu bi hila morda že rešena, da se ni Vatikan zoperstavljal imenovanju in odklanjal vse nasvetovane kandidate. Ves trud madjarske vlade iu bana ui v tem oziru ni česar dosegel. Tri leta je že Zigrebška nudškofita brej glavarja in veud r ui upnuia, da bi Vatikan odnehal od svojega stališ i Madjari m ban vedo dobro, da je S trosim h y rov upliv pri Vat kanu pre prečil imenovauje madjarouskega nadškofa in uvi-devši, da zoper StroMsmsvra ni ničesar doječi, šel je ban nuj prej k cesarju in potem nastopil pot v Kanoso. Viiifciije države. llusko-nemška trgovinska pogodba* Mešana rusko uetn>ka komisija, ki se ima posvetovati o trgovinski pogodbi mej Rusijo in Nemčijo, sešla se je dno 2. oktobra v Berolinu. Pred-Beduik je nemški minister Botticher, o katerem pravi „Novoe Vremia", da glede trgovinske pogodbe nima svojeg« mnenja. Odločeu nasprotnik pogodbi pa je trgovinski minister Đerlepsch; ta ju sam veleposestnik in podpira z vnemi silami agrarce. Berlepsch ima na cesarjevem dvoru jako mnogo upliva in je najbolj priljubljen mej vsemi ministri, ker je izboren plesalec in sjireteo prireditelj raznovrstnih zabav. Tretji nemški član komisije je državni podtajnik Rittenburg, nekdanji vodja \\ h marckove jdsarne. Mol je bil odločen jirotivnik tr-goviuske pogodbe z Italijo in z Avstrijo, ker je slutil, da ae iz nje izcimi gospodarski boj z Rusijo. Kako sodi ruske tirjntve, doslej ni znano, a energičen iu samostalen ni. Zastopniki uemškega kme-tiistva v tej komisiji, dr. Frei, grof Kanit.z, grof ElaUi-dd in Puttkamroer so vsi odločni agrarci in nasprotniki trgovinski pogodbi. Tudi ostali člani komisije niso baš prijatelji pogodbe z Rusijo. Posvetovanja komisije se vršć tajno, ali vsi znaki kažejo, da nimajo nemški člani komisije dobre volio, dognati trgovinsko jiogodbo in svdaj že rusko časopisje priznava, da bo ni nadejati nikakega ugoduega uspeha teh posvetovanj. Dopisi. Ia Idrije, 3. oktobra. [Izv. dop,] (Raznoter ob ti.) Naši „vrli katoliški" delavci, kakor jih je .Slovenec* že večkrat nazval, nimajo sreče. Sao- iinI nedosegljivo dražestjo iu kraaoto njeno je zavel po Balonu, ko se je napoBled odgrnila portijera iu se je gospodična Leonora pojavila pred gosti. Za njo je vstopil ženin, z blaženim usmevora na rude-čem obrazu, in gospa Sidonija, jako bleda. Oče je stopal nekaj korakov za njimi Mnnjale so se nove čestitke iu že bo stojiali po stopnicah k vozovom. Nevesta z dvema druži cama, ženin z gospo taščo, dva svedoka in tako dalje po dva, dama in gospod. Najzadnji je bil graditelj z Robertk m; zaklenil je sobe. Prve kočije so se bile že odpeljale proti cerkvi, ko ga je na najspod-njejših stopnicah ustavil goBpod, ki se mu je pred stavil kot tajnik ...Bke banke, ter ga poproBil, da bi se za trenotje vrnil v svoje stanovanje, ker ima ž njim govoriti nekaj jako važnega. Graditelj OBupoe; niti sanjalo se mu ni, za kaj gre, ker omenjeni banki ni bil ničesar dolžan. Naročil je po Ro bertku in zadnjih svatih, ki bo hiteli k svojim kočijam, naj zaročenca v cerkvi ne čakata nanj s poroko, ker pride do maše — in peljal je bankinega uradnika gori v svojo sobo na hodniku. „Jako žal mi je, gosjiod Svitak", izgovarjal sije prifilec, „da Bein prišel v tako nepripravnem tre-notku ... a poslan sem od samega ravnatelja, naj vas vprašam, veste li morebiti kaj o tem podptBu . . .' vali so si, kakor je tudi „Slov. Narod" že poročal, društvo po znanem receptu, a slavna vlada vrnila jim je že dvakrat pravila. Zakaj? to seveda mi drugi le ugibljemo, a govori se, da kažejo nekateri paragrafi oinenit-n h pravil tako juristično bistroumnost, da jih niti slavna vlad* ni mogla ometi ter bila vsled tega prisiljena poprositi malo več jasnosti in oekohko več skladnosti z zakonom. Tudi „Slov. Narod" igra baje nekako ulogo pri tem, kako, mislite si lahko sami. — Sicer pa itak malo škode, da pravila niso potrjena, kajti društvo komaj spočeto, a ne še rojeno, ž t razpada in živahen boj je mej raznimi strankami v »katoliškem* taboru. Ko sta namreč naša slavna zakupnika pravega katoličanstva gg. Treven in Goli izvedela, da se snuje v Idriji uekaj po njibovem ukusu, precej sta bila po konci, češ: »Kaj, brez naju hočejo imeti katoliško društvo, brez naju, ki sva radi svojega katoličanstva Že iz drugih .brezverskih" društev izstopila, rekše, bila izbncnjeua! No, tega pa ne, midva morava biti zraven in to kajpada jeden predsednik, drugi pa vsaj podpredsednik, če že oba ne moreva biti j>rva". In moža sta šla in ponudila sebe in svojo pomoč. Toda, gle j čula! ^Katoliški" delavci se branijo teh dveh mož prvo-kato likov, češ, mi hočemo svoje delavsko društvo, kjer si budemo sami gospodarili, ne pa ta dva moža, od katerih že vemo, kakšna „prijatelja" sta nam delavcem. Splošuo presenečeni«! Katoliško društvo v Idriji brez Trevua in Goli|a! Je li to možno? Ne, ne, ako teh dveh ni zraven, jiotein to ne bo katoliško, am.iak hudičevo društvo; tako se je izrazil neki mešetar, ki je skutal poiavnati razpor. Poskušala so se v ta namen razna sredstva, da, celo denar sa je ponuial delavcem (200 gld.) za stanovanje in kaj vem, kaj še. Toda delavcem so se načele odpirati oči in videli so, da so bili le slepo orožje v rokah nekih Missia-Mahničevih učencev, ki se v počituicah razkrope po vseh slovcnskio pokrajinah oznaujevat nov evangelij. V Idriji ho našli precej ugodna tla, saj veste, (h*-l)oost , vedno ščuvanje in separatizem nekih ljudij, ki so hoteli imeti na vsak način svoje društvo, vse to zdelo se jim je kaj pripravno polje, v katero so hoteli vsejati svoje seme sovraštva in razj>ora. Nekaj časa je šlo, toda mi vsi smo vedeli, da se razgrne prej ali slej megla njihovih nakan in da bodo iz-prevideli zapeljani delavci, kam in komu jih hočejo pripeljati njihovi prijatelji. In zgodilo se je tako! In sedaj večina prejšnjih „društvenikov" neče nič vedeti o društvu, v katerem bi gospodarila Treven in Goli in močua frakcija želi se okleuiti Že obstoječega .Delavskega bralnega društva", seveda pod nekimi pogoji, ki so pa jako neznatni in se jim prav lahko dovole". Gospoda Goli in Treven pa Bi naj le osnujeta društvo a se in dva, tri svoje somišljenike — vsi bodo lahko v udboru in njihovemu hrepenenju bo zadoščeno. Vsaj pooorni bodo lahko na to, da so oni jedini katoliki v Idriji; kaj smo mi drugi, ne vemo, in to menda tudi onemu gospodu ni bilo jasno, h kateremu sta šla prosit za „svoje," društvo, kajti vprašal ju je, če ao se šele sedaj spomnili, da so tfttT" Dalje v prilogi. Pri tem mu je držal pred oči menico, izdano v Pragi duu 27. decembra minolega leta na šest-tisofc goldinariev s podpisom prejemnika Ernesta L ]>!>!! lanna. Kot izdatelj je bil podpisan Filip Svitak. Graditelj odreveni od strahu. Zvrtelo se mu je v glavi ; vse. črno je videl okolu sebe. „Gospod tovarnar Lippmaun ima sicer z našo banko zvezo, a podpisi na njegovih menicah so nekoliko drugačni od tega. Pisava je na njih krep-kejša, v nekaterih črkah določnejša. To je sicer jako dobro ponarejeno; toda ... ne vemo, katera banka, pri kateri bi bila ta menica oddana in izplačana, bi ne bita tega opazila . . . NiBmo hoteli vprašati takoj gospoda L ppmanna, marveč prihajamo najprej k vam, ker se je pokazalo, da je menica gotovo izšla od vas . . „ I/a oh te s um o za trenutek sesti in počakati", zbral je graditelj vse svoje dušne in telesne sile; „samu nekaj bi si rad zaznainenoval.* In Sfdši k mizi je s tresočimi se prBti vzel iz podlage tisti kos papirja, na katerem je bilo nekolikokrat zapisano ime tovarnikuvo, ia gledajoč mislil je sam pri sebi: „Ni dvoma več. Oba podpisa na menici sta njena! Nesrečnica 1 ..." In nagnil se je čez mizo ter naglo napisal na Priloga „Slovenskemn Naroda* St. 230, dnć 7. oktobra 1893. catoliki in kaj to bili prej?! — Radovedni »o, kako pe vender razvije U umotana .katoliška" stvar. Veselih notic ialibog ae morem poročiti. Povrnila a« je — kakor ate le poročali — »opet Se bajto bolezen, ki že vse leto razgraja v Idriji ia je bila le nekoliko ponehala. de aekaj zanimivega! Idrijo oarečuje tedaj ie ivofo prisotnostjo neki g. Putschek, ki je prevzel restavracijo c. kr. erarja. Ljubljanski Sokoli ie ga menda fle dobro spominjajo izsa svojega zadnjega izleta v Celje, saj je vihrala raz okno njegove kavarne , Central ■ slovenska t robo j ni ca — ovita z bičem in iz njegovega lokala je bilo najživabneje bombardo vanje z gojili mi jajci. — Ko ta v Idriji je mož precej ponižen v tem oziru in nič kaj rad ■e čuje, da je bil kedaj v Celji. Obogatel pa menda tu ne bo, ker ae ga prosto ljudstvo ogiblje; mož dela razloček me} „Bauern- und Herrngolasch" in cene so baje tudi prav velikomestne. — Križ četnj 1 Domače stvari. — (Osebne vesti.) V državni železniški ■vet sa prihodnje tri leta imenovana sta mej drugimi gg. grof Fr. Coronini v Gorici in K. Luck-m a n n v Ljubljani, za namestnika pa gg. državni poslanec J. K u S a r in cesarski svetnik I M u r n i k v Ljubljani. — Dalmatinski deželni poalanec T a r t a g 1 i a , ki je bil kot zastopnik kmetijskega ministerstva pri svetoval razstavi v Ćikagu, da prouči gospodarske razmere v Ameriki, ustavil se je za nekaj dni v Ljubi j sni. — (Slovensko gledališče.) Danea predstavlja se, kakor je že bilo naznanjeno, Dumasova ,Dama s kameli jami*, ki bode brez dvoma privabila prav mnogobrojno občinstvo v gledališče. Prihodnje slovenske predstave v tem mesecu bodo: V četrtek 12. (opera), v nedeljo 15. (drama), v sredo 18. (opera), v soboto 21. (drama), v četrtek 26. (opera) in v nedeljo 29. t. m. (drama). — (Izlet .Sokola" v Domžale.) Opozarjamo na jutrišnji popoludanski izlet »Sokola" v Domžale povodom otvorjenja tamoSnjega bralnega društva. Pri ugodnem vremenu se bode gotovo pridružilo Sokolom tudi mnogo dragih Ljubljanskih rodoljubov. — (Točnost našega dež. odbora.) Piše se nam iz Lukovice: Že dva meseca vlada pri nas izjemno atanje, a razglasila je ni morda slavna vlada, ampak naš slavni in zaradi svoje velike delavnosti strahovito popularni dež. odbor. Skoro dva meseca smo namreč že brez zdravnika. Ali misli slavni dež. odbor, da zamore prebivalstvu dekreto-vati, da mora zdravo biti, kadar ni zdravnika? Ne spodtikali bi ae ob tem, da ni kom peten tov, a ker se dež. odbor s tem ne more opravičiti, prosimo visokočastite gospode, naj bo ie za premembo malo podvizajo, zakaj tudi pri nas že vemo, da točnost ni nikaks coprnija. — ( A b d o r i t s t v o. ) Deželni odbor kranjski prepovedal je g. Jerneju PeČniku vstop v muzej za čas jednega leta, češ, da se je nespodobno tisti papir sledeče besede: »Moji Ženi in hčeri. Moja usoda se je izpolnila. Sreča za vaju, da ne uro poprej. Ta bi p sta gotovo že rešeni. Samo tega vaju prosim: bodita pravični Robertkuin vrnita mu, česar sta ga oropali." Obrnivši se potem k bankinemu uradniku, veli s trdnim glasom: »Spodaj imam voz; z vami poj dem h gospodu ravnatelja ..." Na stopnicah bi bil skoro nekolikokrat omedlel, a se je zopet ojačil. Vstopajo prvi v zaprti voz, odpel je Buknjo, naglo potegnil iz telovnikovega žepa kratko, na obeh koncih zamašeno stekleno cev, naglo potegnil ven zamašek in že je pogoltnil tri snežnobele krogljice .. . Nato je naglo vstopil ter se zložno uprl v kot voza. Do banke je bilo samo nekaj sto korakov. A ko se je voz pred njo ustavil, uvidel je tajnik z grozo, da je pripeljal — mrtveca . . . Višnjelo obličje siromaka graditelja in v vozu budi duh po grenkih mandeljnih je vse pojasnil. . . * Jedno uro potem sta novoporočenca Prago zapustila za vedno. Gospa Sidonija in Robertek sta popoludne odšla za njima. Stanovanje pa ao zvečer uradno zapečatili. _ obnašal proti g. dr. Vošnjakn. Povod bil je sledeči: Gosp. Pečnik je izprosil sa kranjski muzej mramorna tega leva s tem pogojem, da se nanj napravi sledeči napis: „Darovan od A. G a t s c h iz Kostanjevice*. Gosp. Pečnik je več kot dva Isti zahteval ustmeno in pismeno od muzejskega vodstva, naj se narcidi na leva ta napis. Ker ae to ni hotelo zgoditi, zahteval je gospod Pečnik dne 2. avgusta t. I. strogo od g. kustosa v pričo g. dr. Voš-njaka, naj se nadpis naredi. Kdor moža pozna, ta vć, da ni po tihem govoril — sicer pa sedanji gosp. kustos še bolj kriči — in zato je cenzuriral deželni odbor g. Pečnika, t. j. onega moža, ki je polovico muzej a s starinami napolnil, kakor učitelj svojega učenčka. In to na podlagi katere pravice? Ne muzejski statut, ne hišni red ne poznata takega izjemnega stanja, nego oba govorita, da je dovoljen vstop ob nedeljah vsakemu brez vstopnice, drugače pa proti plačila vstopnine, izjeme ni nobene, niti za tatove iz navade. Na podlagi takega samo voljnega ukrepa bi se lahko tudi komu prepovedalo, da ne sme po določeni ulici hoditi. Nekateri zasebniki imajo navado oaebe pred vrata postaviti, ki so jim neljube, a od javnega zavod a je to nekaj nezaslišanega in osebno svobodo kršečega. Znano je, da se domači strokovnjaki že delj časa muzeja ogibljejo, (zakaj, to je javna tajnost), zdaj so pa začeli še tiste ven pahati, ki se najbolj zanimajo za pomnožitev muzejskih zbirk. Tako bo hoče preprečiti neugodna kritika in zabraniti, da bi se ne zvedelo, kako gnile so razmere v muzeju. Znano je namreč, da g. Pečnik zato v muzej sili, da ae prepriča, ali pridejo njegove izkopine tudi res v muzej. Žalostna resnica je namreč, da se morajo darovatelji že a priori bati, da bodo njih darovi ravno v muzeju najsla-beje ohranjeni. — Sicer pa bodemo v kratkem začeli priobčevati ares musaicae", iz katerih bode natančno razvidno, kako se gospodari z deželnim imetjem. Na svidenje torej ! — (Simon Robič,) velezaslužni župnik na Šenturški gori, izročil je te dni za pogojeno svoto deželnemu muzeju vso svojo bogato zbirko mahov, lišajev, polžkov in okamnin. Nabiral jo je nad 40 let in si stekel s tem nevenljive zasluge za prirodo-pisno znanost na Kranjskem. Slava takemu možul — (Zahvala.) 446*46 „prvih" kron je s!, uredništvo »Slov. Naroda* blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so se naznačenomu Časniku izročale od 5. septembra do 1. oktobra in znamovale v številkah 203 do 224. Vštevši zadnjič izkazanih 4057 94 kron je torej izročilo uredništvo »Slov. Naroda* 4504 krone 40 vin., nabrane od 17. maja do 1. oktobra. — S presrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta jedna jati mu vročeni časniški kronin dar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Pri javni tomboli,) na korist I. Ljubljanskega društva, za podporo bolnim in onemoglim društvenikom, bodo — kakor t m o že naznanili — naslednji dobitki: 1.) 5 trn po 10 kron v srebru, 2.) 4 kvaterne po 20 kron v srebru, 3.) 3 kvin-terne po 40 kron v srebru, 4.) I. tombola v zlatu 200 kron, 5.) II. tombola v srebru 100 kron. Vsi dobitki so lepo okrašeni. Točno ob 3. uri popoludne bo tombola začne. Pred začetkom tombole svirala bode si, vojaška godba kralja Belgijskega pešpolka Št. 27. Vlečene številke klicale bo bodo raz odra. — (Odbor podpornega društva za slovenske viaokošolce na Dunaji) prosi one gospode, ki doslej še niso poslali nabiralnih pol imenovanega društva društvenemu blagajniku vč. gosp. dr, Sedeju, da blagovo!6 to storiti do konca tega meseca. Za njih trud in požrtvovalnost izreka odbor že v naprej najtoplejšo zahvalo. — (Na železni ci ponesrečil je) pri postaji Spielfeld uradnik južne železnice g. Franc W ase nek. Vračal se je z Dunaja v Trst, ko mu je potekel dopust in hotel na omenjeni postaji stopiti iz vlaka, ki se je začel že pomikati naprej. Wachsek padel je tako nesrečno, da se je težko poškodoval na glavi in na desni rami. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 24. do 30. septembra. Novorojencev je bilo 17 (=27 5G o/oo)» umrlih 24 (=39 52 %„), mej njimi so umrli za legarjem 1, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 1, za Želodčnim katarom 1, vsleđ mrtvouda 1, vsled staroatne oslabelosti 3, vsled nezgode 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi je bilo tujcev 11 (=» 45 8 •/•)» lz zavodov 14 (=•= 58*3 •/•)• 2a infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 1, za škrlatico 4, za tifuzom 5, za grižo 2. — (Samomor.) V Št. Peterski vojašnici ustrelil se je trobec J. Smrekar od 5 kompanije tukajšnjega batalijona domačega pešpolka. Truplo prenesli so v mrtvašnico vojaške bolnice. Uzrok samomoru ni znan. — (Pobožna sleparica.) Iz Podpeči se nam piše od prijateljske strani: Zelo Vam bodemo zahvalni, ako priobčite ta dopis v Vašem cenjenem listu. Mi upamo, da ae bode potem vender naredil konec pohujšanju, katero razburja že toliko časa vso Presersko faro. Prosili smo že na kompetentnih mestih, da vmes posežejo, pa niti viaokočaatiti ordinarijat, niti slavno okrajno glavaratvo se dosedaj niata odzvala našim prošnjam. Stvar je sledeča: Prišla je k nam ženska, katera ni v Presersko faro pristojna. Ta ženska je že na Vrhniki in v Logatcu razburjala pobožne ženice s tem, da se je večkrat .zamaknila* in potem nevednim ljudem pripovedovala, koliko njih sorodniki v vicah trpe in koliko je treba njej dati, da jih bode z molitvijo rešila. Pri nas je najžaloatnejše to, da je naš kaplan B. njena desna roka; kajti to, da jo vsak dan obiskuje in da ona tudi v farovžu hrano dobiva, pripravilo je ljudi do tega, da groze a prav resnimi stvarmi. Preser-ski gospod župan poklical je to sleparsko žensko Že k sebi na odgovor; pa gledite! mesto nje pride k Županu g. kaplan z naznanilom, da je poklicana bolna. Potem pa pravi: „Sploh pa Vas, župan, ta reč nič ne briga, to je cerkvena stvar!!* Tudi občinski zastop se je o tej reči posvetoval. Pa prišlo je naznanilo, da se je neka pobožna Preserska ženica že v farovžu zavezala, to pobožno žensko do smrti živiti. In možje so sklenili: Nas tedaj ne bode nič stala; če jo hočejo nekaterniki ravno imeti, naj jo pa imajo; bodo že videli, kaj bo iz tega. Naj navedem par slučajev: Vdova An-žiča z Jezera šla je vprašat zamakneno slepa-rico, kaj je z njenim možem. Ta jej je odgovorila, da vidi njenega moža v vicah za lase visečega (1!) in da mora dati gospodu kapelanu za dve aveti maši, da ga reši z vic. Umrlega vulgo Koešplerja videla je v vicah do pasu v ognji; pa ona moli zanj in ko je bila slednjič zamaknena, je že toliko sprosila, da je sedaj samo do kolen še v ognji! In tako Vam lahko napišem še dosti slučajev, pa to menda zadostuje. Skoraj neverjetno je, da se take reči pri nas gode, pa kaj hočemo, ko nam nihče ne pomaga. Prosimo pomoči, da v resnici v veri ne opešamo, kajti razburjenost je velika. Gosp. kaplanu B. pa želimo, da kmalo dobi kako faro v KoČevji, kjer bode bolj navdušeno lahko prepeval „die Wacht am Rhein", kakor pri nas. če mu bode zamaknena Bledila, rešeni bodemo obeh —. Ako se pomisli, koliko nesreče prouzročila je alična sleparica pred par leti pri Mali Nedelji na Štajerskem, je pač skrajni Čas, da se tudi pri nas konec napravi takim okornim aleparstvom. — (Mestna hranilnica v Kranji) napreduje, kakor čujemo, prav dobro, in pridobila si je v kratkem času Bvojega delovanja že mnogo zaupanja pri Gorenjcih, ki radi vlagajo v njo svoje prištedke. Zato pa ima hranilnica na razpolaganje mnogo denarja za posojila, katera daje prosilcem na ugodne pogoje. Dolžnik plačuje hranilnici n. pr. od poBojila 100 gld. vsakega pol leta po 3 gld., kateri znesek se zaračuni deloma na obresti, deloma na odplačilo kapitala, in v 36. letih je dolžnik prost vsakega dolga, ker je b temi malimi polletnimi odplačili hranilnici povrnil brez velikih težav svoj dolg ter ga popolnoma uničil. Taka posojila so toraj zlasti za našo kmetske posestnike zelo ugodna, in priporočati je Gorenjcem, da naj iščejo denar, kadar ga potrebujejo, rajši pri mestni hranilnici v Kranji, kakor pa pri zavodih, kateri bo našemu narodnemu prizadevanju neprijazni. — (Kravo povozil) je včeraj Gorenjski vlak blizu Kranja. Vlak je imel vsled tega četrt ure zamude. — (Nova posojilnica.) Dne 10 t. m. popoludne ob 17a uri bode v prostorih g. župana Gregorja Laha v Ložu, prvi občni zbor novo ustanovljene posojilnice za Loški sodni okraj In politične občine Planina, Girknica, Loški potok in Draga. Naslov društvu je: „Posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo". — (Nova poŠta.) Dne 16. t. 1. odpre ae vKnežaku, v političnem okraju Postoj inskem, nov poštni urad, ki bode imel vaak dan jedenkratno zvezo a poštnim uradom v Zagorju pri Sv. Petru na Krasu. — (Zagradba hudournika Pišence.) Ddželna vlada kranjska, kot zastopnica državne uprave in deželni odbor kranjski Bta se glede za-gradbe PiSence dogovorila, da se izvršitev dela izroči gozdno-tehniškemu oddelku za zgradbo hudournikov, sekcija Beljak. Stroški so proračuojeni na 18.000 gld., za katere da državni melijoracijski zaklad 9000 gld , deželni zaklad 5400 in interesenti 3600 gld. Prvo leto se bodo izvršila dela za varstvo obrežij in kraja in polja v Kranjski Gori, potem se bode pa začelo tudi z nekaterimi drugimi deli. — (Iz Mokronoga) se nam piše: Nad poslopjem tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča plapola že dva dni, včeraj in danes (5. in 6. t. m ) bela za Btava v znak, da ni nihče v zaporu. — (Zdravstveno stanje.) V Črnomaljskem okraji zboltdo je v nekaterih vaseh 8 otrok za osep-nicami, izmei katerih pa jih je pet že zopet ozdravelo. Bolezen se ne kaže huda in se je odredilo vse potrebno, da se ne razširja dalje. — (Celjska kultura.) Ko se je slavil v Celji komers na čast novemu županu, nastal je v kavarni HauBbaumovi pretep, ki ga je prouzročil znani agitator, tajnik okrajne bolniške blagajne Vilj. Oechs. Ranjen je bil zasebni uradnik Franjo Kolenc, ki je stvar ovadi), a vsled tega izgubil svojo službo pri II gerspergerju, ker ni hotel umakniti ovadbe, kakor je zahteval njegov gospodar. Vilj. 0±chB pa je bil obsojen na štiri dni zapora. Mož je znan pretepač, a navzlic temu je še vedno tajnik okrajne bolniške blagajue, kar je le v C -Iji mogoče. Kje drugod bi tak človek že davno dobil .laufpaBs" — (Cerkvena bande ra.) V Beljaku se nahaja izgubljena, morebiti ukradena cerkvena ban-dera. Kdor jo pogreša, naj se obrne takoj do pred-stojništvu župnijskega urada romarske cerkve na Peravi (pošta Beljak). — (Goriške novice.) Občni zbor društva .Sloga" bode v četrtek 12. t. m. z običajnim dnevnim redom. — V Kobaridu se snuje sadjarsko društvo — kakor se poroča „Sočitt —in je sklicalo tamošnje županstvo vse domačine na pogovor. .Jeduako društvo že obstoji pri Sv. Luciji nad Tolminom Dobro bi bilo, če novo društvo stopi z njim v zvezo. — Pačenje slovenskih krajevnih imen na Goriškem je bilo že pogostoma predmet opravičenih pritožb, tako da je celo c. kr. nameBtoištvo prepovedalo uradno rabiti novoskovana lahuoska imena, kakor P.edimonte (Podgora) itd. Zdaj pa celo vladni list „AdriaL prinaša tako krajevno spako, pišoč v nekem slučaji ime Moncorona (Kronberg), ki ni nič bolje od drugih lahouskih imen in ga nihče v deželi ne pozua mej ljudstvom. — V Ločniku vršila se je volitev župana, toda mej starešinami je bila tolika zmešnjava, da se dopoludne niso mogli sporazumeli. Vršiti se mora nova volitev. — Zlato mašo imel je v Biljani č. g. Al. Fabsjaui, župnik stare Briške župnije. — Letina je v obče dobra, posebno na Tolminskem je mnogo sadja, ki se pa le teško prodaja, ker ni kupcev. Ljudstvo napravilo bode mnogo slivovke in sadnega mošta. — (Tržaški .Sokol") uvedel bode sredi tekočega meseca telovadbo za dečke. Roditeljem dečkov, ki se bodo udeleževali te telovadbe oglašati bo je do doe 15, t. m. v društvenih, prostorih (Via Stadiou 19.) — (Prvaki z jedinjene hrvatske opozicije. V knjigarni „Dioničke tiskare" v Zagrebu razstavljene so slike prvakov zjedinjene opozicije, to je 11 najjiriljubljenejših mož in borilcev za prava hrvatski ga naroda. Biskup S tr os s m a v er in dr. Anton S tarče v ič stiskata si na sliki roki, na levi sta dr. Mazzura in dr. A mr uš, na desni lrau Folnegovio in dr. Boroša. v drugem redu v sredini dr. S. 13 r e s z t y e n s z k y , na levi dr. Rački in Srni či k I as, na desni Evg. Kumi čir? in dr. Frank. Cena sliki je nizka, da si jo nabavi lahko vsaka redoljubna hrvatska in sloveuska biša. Sama slika velja 2 gld., z okvirom in steklom pa 5 gld., 540 gld , 6*50 gld. in 720 gld. po kakovosti okvira. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! \ Bazne vesti. LfilLi * (Delitev tirolskega lovskega polka.) Vlada misli predložiti tirolskemu deželnemu zboru predlog, da se razdeli tirolski polk cesarskih lovcev v štiri polke, ki vsi obdrže sedanje ime. To je baje potrebno zaradi organizacijskih ozirov. * (Francoski narodni dar ruskemu carju.) Za časa svetovne razstave I. 1889. izdelal je neki Pariški zlatar posnetek Eifielovega stolpa in sicer iz anbega zlata. To delo, cenjeno na milijon frankov, je moža uničilo in moral je svoj umotvor prepustiti nekemu konzorciju, ki je zdaj ponuja za pol milijona frankov. Nekateri francoski veljaki so nasvetovali, naj se z dobrovoljnimi prispevki nakupi to mojstersko delo in pokloni ruskemu carju kot dar naroda lrancoekega. Ta nasvet je bil navdušeno vzprejot in kakor se čuje, začelo se je tudi že nabiranje doneskov. * (Povodnji v Italiji.) Tudi v Italiji so bile poslednje dni velike povodnji, ki so prouzročile muogo škode in je promet bil na raznih železniških progah pretrgan, ker se je podrlo več mostov. Najhuje je bilo v srednji Italiji okolu Flo-rence, v gornji Italiji pa okolu Ferrare, Modene in Genove. Železniške proge so bile na večih krajih popolnoma preplavljene. Pri teh povodnjih je prišlo tudi več ljudi ob življenje. * (Roparstvo v Italiji.) Na cesti iz Bologne v Ferraro napadli so roparji trikrat razne potovalce, kar je vzbudilo veliko razburjenost. Tovarnar vitez Buralti, jeden najpremožnejšib mož v Bologni, ki se je branil proti sedmim roparjem, bil je ustreljen in oropan. Trgovca Barbierija in Gran-dinija napadli so roparji, ju ranili in oropali. O roparjih ni nobenega sledu. * (.K aj mi slava m a r i n č a h t ...a) tako nekako je modrovala H*letna bavarska prince-zinja, lepa Avgusta Marija Lujiza, ko je naznanila svojim roditeljem, da se reče poročiti z izbranim jej ženinom, ker ljubi nekega 22letnega barona, poročnika pri konjikih, ki ima najlepše brčiće in najbolj ljubeznive oči na svetu. Princ Leopold in Boproga njegova sta, srcer priznavala ta izredna svojstva poročoikova, a vzlic temu sta lepi hčerki ugovarjala in se protivila njenim željam. Rečeni poročnik je bil hkrati premeščen iz Monakova v neko zakotno garnizijo, kjer mu stotnik niti 2-1 urnega dopusta ni dovolil, dam ves ljubi dan ni imel drugega dela, nego premišljevati, kako strahovito velik je razloček mej princezinjo Avgusto in nekoliko okornimi kra-soticami zakotne vasi. To je trajalo nekaj mesecev, kar dobi poročnik poziv, vrniti se v Monakov. Prin-ceziuja Avgusta ni pozabila svojega poročnika, same ljubezni ju obolela tako hudo, da so roditelji koj privolili v zvezo 8 poročuikom. Poroka se bode Že v kratkem vršila. * (Jakob ženoklavec.) Jack the ripper, tisti strahoviti Človek, ki je v Londonu zavratno pokial celo vrsto lahkoživk in razslul po vsem ši rokem svetu, prišel je naposled venderle policiji v roke. Način klanja je kazal, da mora biti morilec anatom in operatGr in ta slutuja ni bila neopravičena. V AmBterdamu prijela je policija nekega dra. de Jounga, ker je zavratno umoril tri svoje žene, s katerimi se je bil zapored poročil, in preiskava je baie" dognala, da je ta grozni človek toli časa iskani Londonski morilec znan z imenom Jakob ženoklavec. * (Boj v menažeriji) V Cbicagu bil je v Hagenbeckovi menažeriji v razstavi te dni krut boj mej dvema medvedoma, tremi leopardi in jednim levom. Mej gledalci nastal je velik etrah in je bilo v goječi pri izhodih več žensk in otrok poškodovanih. Krotitelja levov, ki je hotel pomiriti besne zverine so le-te uajiadle in Bmrtno ranile. Knjitevnost. — Slovenska knjižnica. Urejuje in izdaja Andr. GabrŠček. I. Bnopič. Ratmir. Povest iz češke zgodovine. Spisal Jan Vavra; poslovenil Petrovič. Tiska in zalaga „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Str. 80. — Ko je „Goriška tiskarna" pred nekaterimi tedni naznanila to novo književno podjetje, pozdravili smo je z veseljem, dobro vedoč, da je .Slovansko knjižnico" poklicala v življenje živa potreba. NedoBtajanje leposlovnega berila je jako čutno, zakaj razven tega, kar prinašata .Ljubljanski Zvon" in .Dom in S ver smo zadnja leta prav malo producirali. Kakor v drugih narodih, jele bo tudi v naB že večkrat izhajati posebne knjižnice, ali nobeno teh podjetij se ni moglo ukoreniniti. Nova .Slovanska knjižnica" izhajala bode v snopičih po 3 do 5 pol obsežnih VBakib 14 dnij. Naročnina za 20 Bnopičev znaša le 2 gld. 60 kr., poBamni snopiči pa veljajo 12 kr. Prvi snopič prinaša krasno povest iz češke zgodovine „Ratmir", katera bo bo gotovo prikupila vsem bralcem. Vnanje lice .Slovanske knjižnice" je jako ukusno, papir lep in trden, trnek lahko čitljiv. Ker je tudi jezik v tem spisu lep, priporočamo .Slovansko knjižnico" prav toplo, želeč, da bi podala našemu narodu še mnogo dobre in zdrave duševne hrane ter našla obilo podpore. — Matice Slovanski, prinaša v št. 7 s katero se začne II. zvezek, jako interesantno spis .Na pouati života, obrazky, črty a feuilletonj, Napaal Jan Janča. Telegrami »Slovenskemu Narodu'4: Dunaj 7. oktobra. Z ozirom na trditve, da se Avstrija pripravlja za prisvojitev Soluna, in z ozirom na hujskajoče delovanje srbskih listov in političnih krogov srbskih, izjavlja . Fremdenblatt", da bo vse vesti o nameravani osvojitvi Soluna neresnične in grozi posredno s primernimi koraki zoper Srbijo. Dunaj 7. oktobra. Falkeuhavn se počuti bolje. Mrzlica odnehala. Dunaj 7. oktobra. V dan, predno se snide državni zbor, v ponedeljek, bode tu 16 ljudskih shodov. Dnevni red povsod jednak: splošna in neposredna volilska pravica. Miirzsteg 7. oktobra. Danes je zadnji lov. Cesar in njegovi gostje se odpeljejo ob 4. uri popoludne na Dunaj. Pariz 7. oktobra. Skoro vsi listi očitajo Italiji, da se pripravlja za vojno zoper Francijo. „Paixu pravi: Italija stoji pred alternativo: ali začeti vojno, ali napovedati bankerot in se je odločila za vojno, katere se pa ni bati, dokler si Italija ne zagotovi pomoč Nemčije ali Avstrije. Madrid. 7. oktobra. Anarhist Pallas, ki je vrgel bombo na maršala Camposa, izpovedal, da nameravajo anarhisti atentat na kralja. PoBcija prijela anarhista Mancinija, voditelja zarotnikov. Novi York 7. oktobra. Ustaši so včeraj Rio de Janejro ves dan bombardirali. Prebivalstvo silno zbegano. Vojaki predsednika Peixetosa more in ropajo po celem mestu. Santjago 7. oktobra. Vojni minister odstopil. Senat je vzprejel predlog, da je mini sterstvo tožiti radi veleizdaje, in zaukazal zapreti vse ministre. Predsednik republike vene-zuvelske podal ostavko, na njegovo mesto stopi podpredsednik Alvarez. Narodno-gospodarske stvari. — /ivinozdravniška potovalna predavanja. Poljedelsko mimsterstvo pritrdilo je predlogu deželne vlade, da bi deželni živinozdravniki imeli potovalna predavanja o živinskih boleznih in o konjereji in je obljubilo za bodoče leto primerno subvencijo v to svrbo. Taka predavanja, v katerih se bode poučevalo ljudatvo o najpotrebnejših stvareh glede reje domače živine in o nje boleznih, bodo gotovo prav koristna in se jih bode ljudstva rado udeleževalo. — Razglas. Dne 16. oktobra 1893. I. ob 10. uri doj)oludne vršila se bode pri c. in kr. vo* jaškem oskrbovalnem magacinu v Ljubljani javna ustmena dražba 68 kilogramov nečistih suhorjevib drobtin. Kupec mora drubtine takoj plačat i in odpraviti. Napominane drobtine pogledajo bg lahko vsaki dan pri tukajšnjem oskrbovalnem magacinu. — Nakup kuhinjskega orodja iu potrebščin za bolnice. Da se za 1. 1894. preskrbe kuhinjsko orodje in bolnične potrebščine za vojaške zdravstvene zavode v okoliši c. in kr. 3. voja in sicer za gar-nizijsko bolnico št. 7 v Gradei, 8 v Ljubljani, 9 v Trstu, začetne bolnice v Gorici, Celovci, Mariboru in Ptuji, potem za bolniške hiše v C«lji, Juden-burgu, Trbižu in Beljaku, vršila se bode dne 13. oktobra 189 3. ob 10. uri dopoludne pri garni-zijski bolnici št. 7 v Gradci ponudbena obravnava Preskrbeti je potom ponudbenega nakupa in sicer kuhinjskega orodja za Ljubljano mej drugim: 1 kotel iz železue pločevine, 3 nepočinjeni lonci iz železne pločevine, 4 železne ponve, 1 deska za sekanje, l kladvo za meso, 2 dratena sita za moko, 1 velik nož, 1 velike vilice, 29 pečoib lopatic, 13 grebelj, 1 vaga, ki potegne 80 kil., 48 pečnib klešč, 2 pušici za dišave, 1 mlin za kavo itd. Potrebščine za bolnico: 1 čeber za vodo iz počinjene železne pločevine, 14 železnih počinjenih žlic za moštvo, 40 nož z Železnim držalom za moštvo, 40 vilic z železnim držalom za moštvo, 8 aparatov za pranje, 6 banj iz cinkove pločevine, 78 steklenic za urin, 20 gostih glavnikov, 2 Bvečnika, 20 lesenih Akni kov, 2 žagi za drva, 2 Bekiri, 6 lopat, 2 krampa, 11 krtač; za častniške bolniške sobe, 4 jedilna orodja, 8 kozarcev, 4 steklenice za vodo, 4 porcelanasti umivalniki itd. Ponudbe vložiti je najkasneje do 10. ure dopoludne napominanega obravnaluega dne obravoalni komisiji. Dobavljenje ee mora zvršiti najkasneje do 30. novembra 1893. I Vzorci, obrisi in popisi dobavljajočih predmetov pogledajo se lahko pri c. in kr. vojaških zdravstvenih zavodih. Razglas obsezajoč seznam predmetov, splošne pogoje in ponudbeni obrazec, pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Bratje Sokoli! V nedeljo dne 8. t. m. bode društveni izlet t Domžale, zadnji v letošnji sezoni. Povod izletu je ustanovitev novega slovenskega bralnega društva v Domžalah. — Kakor vedno, tako Daj bo tudi ob zibeli tega najmlajšega alovenskega društva „Sokol" Častno in mnogobrojno zastopan. Sokoli ae zbirajo ob I. uri popoludne pred „Narodno čitalnico" in odkorakajo ob l1/*- uri na državni kolodvor. Odhod iz Ljubljane ob 2. uri 5 min. Cena vožnji tja in nazaj v III. razredu 44 kr., v II. razredu 86 kr. Ker je prilika jako ugodna in z ozirom na razvoj narodnega življenja pomenljiva, želeti je obile udeležbe k temu zadnjemu letošnjemu izletu! 2>Tet 5sd.eir! Ivan Hribar, Dr. Josip Kusar, t. C. starosta. t. 6. tajnik. Poslano. Na „Poslano" v št. 224. »Slov. Naroda" odgovarjamo podpisani sledeče: Naše zemljišče na barju ne spada pod kast. občino Vič, ampak pod kat. občino Trnovsko predmestje, kar naj bo našemu gosp. Županu in njegovemu pisalcu „Poslanega" v opomin. On se prav po nepotrebnem vtika, ker letošnjo jesen še ni bil na barju in tudi ne ve povedati, kako lovci na barju na lov hodijo, kar v svojem „Poslanem" trdi. Da so nam lovci in psi po prosu in fižolu škodo delali, je resnično, kar tudi še trdimo. Ker nam pa g. župan in njegov pisec očitata, da imamo malo, prav malo prosa in fižola, ali prav nič, iz javljamo, da imamo prosa in fižola veliko več, kakor onadva. Kar nam pa svetujeta zavoljo prostega časa, da naj ga v boljše svrhe obrnemo, povemo mu, da ga že v bolje svrhe porabljamo, kot on, torej ni bilo treba napadati nas po časopisih, zakaj dopis z Viča je bil Ie posvarilo gg. lovcem. Fr. Malic, J Skerl, A. Belič, J. Vovk, JP. Pance, Fr. Novak. Zopet ae bliža 6as, ko postaja obiteljska miza ii iv mil mi zbirališčem, kjer se radi zbiramo, da srkamo pri-jablj'eno kavo. Važna je torej stvar, vsako skrbno, varčno iu veBtno gospodinjo in mater opozarjati prav živo na T K a 111 r e i m e rj e v o Kneippovo slad no kavo, najboljši, naju k nsnejSi in naravno zdravi dodatek navadni kavi, ki dela, da slednja stoprav postane prava In zdrava obiteljska kava! Šo nikoli ni bil nov predmet tako pohvalno vzprejet, kakor ta, kar je dokaz, da je ž njim ustreženo istiniti potrebi. Dozdaj je bil največji del prebivalstva, delavci in kmetovalci, kojim je Jkava istotako postala neobhodno potrebno živilo, primoran, kupovati nadomestkov, ki nimajo nič redilne vrednosti in so celo zdravju škodljivi. Zatorej se Kath re i nerjeva Kneippova slad na kava tudi že priporočaod odličnih zdravniških avtoritet, — ter jo je moči sedaj na prosto zmleti z navadno kavo in prirejati na ravno isti način. — Vsaka gospodinja, vsak kavo pivec bodi torej v lastnem svojem interesu opozorjen na prednosti tega živila in nadomestka za kavo, ki bode brcjsdvomno skoro postalo neobhodno potrebno splošno živilo, katero prednosti bo važne, kakor za zdravje tako tudi za prihranitev večjih stroškov. Zalivala.. Gospod Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Logatci, blagovolil je podiiriti znesek 10 gdd za nakup knjig za revne učence, tukajšnje šole. Za ta blagodu&ui dar izreka se uHJiskrrnejša zahvala. Krajni šolski svet v Oerknlol. Alojzij Pogačnik, predHednik. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra 7. zjutraj '2. popol. S*, zvečer ~$6'8 na. <'J<5"() mm. 787 4 m Temperatura Vetrovi Mo- I Nebo krina v mm. 17-8° C si. jzh. jasno 2"2 2" C Jsl. jzh. d. jas. 17 2° C si. jzh. d. jas. 0-OOmin. Srednja temperatura 1'.' 1", za B-2° nad normalom. XDia.aa.a*3slssi borza dno 7 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Ogerska zlata renta 4 . , . . Ogerska kronska renta 4% . . . Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista. . . ,..... Nemški drž. bankovci za loo mark 20 mark.......... 20 frankov . . . ,..... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini........ . 97 gld. 05 96 . 80 kr. 119 96 116 93 997 335 126 62 12 10 44 K 35 30 25 80 50 20 10 42 03 56 97 Doč 6. oktobra t. 1. 4°/0 državne srečke iz L 1864 po 260 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4«/,% zlat' z&*t listi Kreditne Hrečke po 100 gld...... Ljubljanske srečko........ Budolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. . . Tramwaydru6t. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rnbelj......... 146 gld. — 194 . 76 kr. 127 123 194 24 150 249 1 25 75 25 BIVl n ** m + 3 « M 6 a ce a * 2 S Oh a Težko prebavljenje, katar v želodci, dyspepslja, pomanjkanj« slasti do jedij, /gago i. t. d., dalje katari v sapniku, zaalizenje, kaielj, hVipavost mnoge nadlega-111 jejo in te opozarjamo na 15-4) O LAVNO 1KLA BtfS i lil katera se po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, želeiaic. Izvod iz voznega reda veljavnefa od 2.. olct©"tora, 1893. Nastopno omenjeni prihajalo! in oilhajalni ćaai označeni bo •» mreiinjerrroimkrm ru.ni. .SrednjeeTropakl ča» jo k rajnemu Oaau v Ljubljani ta i minuti naprej. Odhod lz LJubljano fjuž. kol.). Ob lii. uri K min. po nori osebni vlak t Trtiiž, Pontabpl, Iteljak, Ce-lovoo, FranzetiBfr>Rto, Ljubno, Dunaj, ćnx ■ . n\m\ v Aussee, Iaclil, Omundon, Solnu^rinl, Leud-Gaitein, Zeli na jozoru, Stoyr, I.inc, Jlu-dejevice, Plzenj, M;irljino vare, Eifur, Francuve vare, Karlore viire, PraRo, li'vl...... T)unnj »ta Amatettan. Ob 7. uri 00 min. cjutraj oaebni Tlak ▼ Trbii, Pontabel, beljak, Celovec, FrunzeiiHfuste, Ljubno, Dunaj, čei Kelzthal t Soltiotfrad, Dunaj via Amstettcn. Ob 11. uri HO min. ilopoluilnn osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, 1'raiizptiBfonte, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri -'<> min. popoludne oaebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Holnognici, Lend-uaetein, Zoll na Jeseni, [nomoet, Uregnic, Curih, Gonavn, Pariz, Ltnc, Iscbl, Uudojovic<>, Nsenj, Marijino vare, Eger, Franoove vare, Karlove vnro, Prago, Drnždanc, Dunaj Tia Amitetten, Prihod v LJubljano I ju*, kol.). Ob 0, tiri min. z/utraf osebni vlak r. Dunaja via Amatetten, t>r.ii-dau, Pr:igo, Krancovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, PlanJa, Uudejuvio, Sulnograila, Linca, Stejrn, Incbla. Omnudenn, Zolla, na jezeru, Li-mt-Uueteiua, Ljubnaga, IlcIJaka, Celovca, Franaenefeste, Trbiža. Ob 11. uri !27 min. dopolnilne osobni vlak c Dunaja via ArasLotton, DravadaD. Prage, Krancovib varov, Karlovili varov, E^tj. Marijipiti varov, 1'lzuja, liudejevic, Soluograda, Inchla, (iinuiidi-na, Linca, hti?yr»-1'ariza, Oetievc, Curilm, Dreguico, Zellu na jozoru, Lond-Oastelna, iuo, moata, I.jubticga, Cflovca, Pontabla, Trbiža. uri 09 min. jutjtolmlnr OBobni vluk z Dunaja, Ljubuega, Poljaka, Celovca, FrauzeuBfoHte, Pontabla, Trbiža. Oh !l. uri U7 min. zvrtrr osebni vlak a Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod ls LJubljane (jat. kol.). Ob O. uri %!> min. *)utraj v Kočevje. J'J. ,, OO „ ,,i„,ltflif „ „ ,, O. „ IO ,, zri'cir „ „ Prihod v LJubljano (jnft. kol.). Ob S. Uri lO litin, zjutraj iz Kočuvja. ,. / ,. OI „ jiojivlminr „ „ ,, H. ., 411 ,. trrčer M r Odhod lz LJubljane (drž. kol ) Ob 7 n '<*• n « „ Iti uri IS min. zjutraj „ OB „ jtojtolmliir „ flft „ trircr „ tO ,, mvttft' v Kamnik. (moseca oktobra ob nedeljah in praznikih ) Prihod v LJubljano (drž kol) ob a. n it- t. o uri HI min zjutraj iz Kamnika .. /."» p ■!,,);• I n, 11, • „ ,, ,, HO ,. rnrec ,, ,, Ml ,, zvcrrr ,, 112—216) (meseca oktobra ob noileljab in prazmkili.) Alojzij Vanino \ l.jiiltljiiiig . %iske ulict" t priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalitpo raznovrstnih najfinejše izdelanih, jeklenih britev, nožev, škarij, vrtnarskih orodij i. t. d. po nuj nižji ceni. Kavno tako izvrSujt- vse brušenje ostrin in kinu plenih lnš t ramen to v. (1018—1) Za mnogobrojna naročilu se'priporoča jz velespoSto-v:mjcm Alojzij Vanino. Tinct capsici compos (PAIN-EXPELLER). pripraveny v Riohtrove lekirni v Praze vAoobecnfi zn&m£, bolesti utiSujioi domiici lok k mazdni, joet na skladfi ve včtiinč lokaron, lahev po 1 il. 20 kr., 70 a 40 kr. — Tfi kupovani tfeba ae miti dobre na pozoru a pfijmouti jen l&hve s oehran-nou znamkou „kotvou" jakoito pravo. V nt rodni r.iifl>-liitiilnt.vi Rlchtrova lekarna „11 zlateho Ivi" I I I i i Zobni zdravnik DR ROMAN JACOBI ustavlja po najuovfj^i i" nujbolJHl u>oto«Ii umetne zobe in zobovja. ■ »loiutilrii lu izdiria /oIm- v uarkOEi (umetno spanje) Itrvi bi>l»rt'il nov iu «leceiitou. »m ■ ■ (1001—3) Izurjen pisar veSč nemSkega in slovenskegs jezika, z dobrim spričevalom, i£cv;o >lu/l»<'. — Blagohotne ponudbe pod naslovom K. poBte reHtunt.« v Il|nnict vsiij do 15. t. m. Trgovci kateri Ne lioe>|o A« o pravem f*uNii |»ml prav 4»K<»ji etaUlirati, naj l»la-govolijo pov|»ra4atl |»ri upravn išt vn te|ra lista. (1017—1) V igranji na citre f pou#a|e (925 -7) Josip Petritz, učitelj cifranja, t v Ljubljani, Kongresni trg št. 5, I. nadstr. ************4*4*4+****************** Nepremočne vozne plahte različne velikoati in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje ;>o eeni (59—40) »p, iiti.-i e. Ur. prlv. jn/.in' Sel4'aiileef v l.iui>iji«ni, uu l^uuaJHkl n-iti Mt. 15. Glasovita radi svojega učinka, odlikovana rudi svojih zdravilnih lastnostij s caatno diplomo in Blttto Mi-inij«- na razstavi v lioudonu iu l'ii. s zlatu m\ «'iinjo v ISru-Neljn in Tuulsu. Želodčna tinktura lekarja G. PlCCOLI-ja v Ljubljani je vspefino dietetično sredstvo, katero krepca in zdravi že-lutlco. kakor tudi opr»vlln prebuvniliorKuuov izborno pospešuje. (173-35) Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku znoska v zabojih po 12 stekleuic za 1 gld. 3G kr., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gld. ižti kr. — Poštnino plaća vedno naročnik. i|nV*~ Cena jedni steklenici 10 kr. 'Mi 05 4415 20 Lego podstrešno stanovanje ■ d v fin» Hobtani* in s vnem, kar zraven pripada, ae •dd* ■ 1. ■•Trmbrom. — Več ▼ Kolodvorokih ■lirah it. :M |»rl kamaotrku. (983—2) V Novem Gradu (IUir. Casielnnovo) ie da zaradi premembe domovanja opremljena trgovina z mešanim blagom Tudi sta dve v najboljšem stanju m nahajajoči, dobro te rentujoči hiši z vrtom, dvoriščem, mo-stovno tehtnico po primerni ceni na pro«la|. (994—2) PovpraSa naj se pri Vinku UolHrbriuu ▼ Poetojinl. čn|e, snatno ceneje, nugo ono, ki se n»ročuje s posredovanjem agentov. Zahtevajte dakle vzorcev in na-ročujte direktno brez posredovalnih trgovcev, ki blago aamo podražujejo. (1016—1) 2 zlate, w|S5 9 častnih in 13 srebrnih svetinj priznalnih diplom Kwizdina restitucijska tekočina pralna voda za konje. Cena steklenici avatr. vel J. gld. 1-4«. Rabi bo 30 let v dvornih hlevih* v večjih vojaških in zasebnih hlevih kot krepčllo pred težkim delom in po težkih delih, proti podlt-vani, Izvlujenjem, otrpneloatl kit itd. ter daje konjem posebno moč za brao tekanje. Dobiva se v lekarnah in drogerljah. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahte vati je izrecno: (210—13) Kwizdino restitucijsko tekočino. svoje štiri bise in mttnr po nizki ceni in iz proste volje: 1. v. 571 pri tleh dvoje stanovanj, dve kleti, v prvem nadstropju troje stanovanj, kuhinja, shramba in drvarnica. 2. štev. 77 in 811 v vaaki teh hiš po jedno stanovanje pri tleh in po jedno na podstrešji. 8. Štev. 1*41 pet stanovanj. Navedena stanovanja, katerih je vseh vkup 18, so posebno sa rudarje, delavce, prodajalce in rokodelce pripravna ter imajo povsod svoje itedilno ognjišče, če ni posebne knhinje. Hiie stoje tik sli prsv blian ceste, so od postaje južne železnice samo 1'/, km. oddaljene in popolnoma blizu premogokopa. Čist studenec izvira na dvoru iz ■kale, nekaj stopinj naprej pa se vije potok, prav pripraven za pranje. Natančneje se izve pri meni v Trbovljah. Jakob Jevšovar, (1C03—2) poaaataaJJc -v Tr"bovlJala.. GLAVNO SKLADIŠČE: Fran Iv. Kwlzda c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni založnik, okrožni lekar v Korueuhurgu pri Dunaj I. - Ustanovljeno lata. 1863. = Mvetoviioziitaiie (1021—1) so samoisdelane, nagrajene ročne harmonike Ivana N. Trimmel-ja na Dunaji, VII/3, Kalierstraaae Nr. 74. Velika zaloga vseh glasbil goalIJ, clter, pličal, okarln, notnih harmonik, ptlčflh orgljlo itd. itd., švicareklh ocelnlh orgljlo, ki igrajo same od sebe in so nedosežne gledč glasu, glasbeni albumi, kukala itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj iu franko. Svetovna razstava v Čikagi. Vožnji listki v AMERIKO (360—27) pri _ nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. (Masa** DJJKAJ. \ I*ofuMiillu. seu,cstoi\j. m IV Weyringergasse 7* iTaroč;llst na. zastirala MM in veternice [žalnzije] se vzprejemajo (970—3) v trgovini s šivalnimi stroji in drobnjavo Frana Better-ja v IJ u hI j n n i. nn Si u ■•«' ni trgu m|. 1. Poštena roba in nizke cene. — Obilo uzor cev je na vpogled. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči kvarnemu uživanju nemesane ali z surogati mešane bobove kave in da je moč prirediti mnogo Hladnejšo, poleg tega zdruvejso in tečnejNo kavo. — Neprekoftena kot priuaesek k navadni bobovi kavi. (417—25) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito ho je čuvati slabili posnemovanj. l>oblva oe povsod — '/t hlle po 25 ki*. Najboljše vrste piva ©od-Ili in. stelszlenj-CSLli iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (162—34) ►ga piva prve Graške delniške pivovarne v, Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. Ha pismene poizvedba odgovarja ae nemudoma ln frankovano. "Vaj ri w\ v r r r r v v v ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥' ¥ ¥ Hotel Arko v Ribnici. Dobra restavracija, 5 minut od kolodvora. Priznano dobra kuhinja, zaloga dobrih vin in pivo. Cenene sobe. (957—5) Slufrn k vsakemu vlaku. tfmW Ta hotel se eveiituveliio tudi proclii. ¥¥¥¥¥¥¥¥ ¥ ¥¥¥¥¥¥\¥ ¥ ¥ ¥ ¥¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Minuendna dražba zgradbe zidanega mostu čez Bistrico v Kamnitu razpisana do 14. oktobra t. 1.* se na nedoločeni čas preloži. Ž\iparistT7-o "V ZECSLmnifc-UL du6 7. oktobra 1893. (1014) Močnik 1. r., župan. L Luser-jev obliž za turiste. Gotovo in hitro upi i-vajoče sredstvo proti kurjim očeoont, žuljem na pod- x plutili, petah in >C«ar jj* drugim trdim >/tSjo' ° Eraskam C ože. ./vcS^ Veliko priznalnih pisem je na ogled v /-Vr glarni razposiljalnici: , L. Schwenk-a lekarna (302^ MeldUn&"-DunaJ' r ^J** j. ^ Pristen samo, če imata navod in ODl»ž varstveno znamko in podpis, _ ^* ^ je tu zraven; torej naj bo pazi *\r */^ in zavrne vie manj vredne ponaredbe. Dobiva se v lekar nah. Pristnega imajo vEi|ubijani J. Swoboda, U. pl. Trnkoczv. G. Piocoli, L. Grečel; vRudolfovem S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamulkn J Močnik; v Celovel A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-cher; v Breaah A. A i cli-inger; v Trmi (na Koroškem) C. Mennor; v Ilel|akn F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Oorlel G. B. Pontoni: v Wolfa-hergn A. Huth; v Kranji K. Šiivnik; v Rad-goni C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v Badovlllel A. Roblek; v Celjl J. Knpferschmid. Solidne, zložne, močne in čudovito cenene 3888S888888888 mm vsako vrste ponuja prva iranjsta tvornica za upogneno pohištvo Kiunii iz napo- jenega masivnega lesa Josipa Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (845—98) Zahvala in priporočba. Usojani si naznanjati svojim p. n. spoštovanim gostom, da sem zatvoril v četrtek 5. t. m. svoj poletni salon in sc ob jednem najbolje zahvaljujem za mnogobrojni obisk mej poletno sezono. Usojam si dalje naznanjati, da sem otvoril ravno isti dan popoludne ob 5- uri £5iiv*^ 1^:C3 salone z okni na ulico in prosim, tla bi mi spoštovani gg. gostje dosedaj mi izkazano zaupanje ohranili tudi v prihodnjo. Naznanjam tudi, da se pri meni vedno toči sveže Reiningshanserjevo marčno pivo, ki je postalo jako priljubljeno, Opazka: Tudi se to pivo dobiva v patentovanili steklenicah, ki drže jeden liter, za 20 kr., če se naročil je io steklenic in več, se tudi brez daljših stroškov po-šilja na dom. (1005—2) Z ve I espo Štovanjem 0i Henrik H6selmayer /5 restavrat6r v hotelu „Pri Malici" v Ljubljani. [ "-'37'*'t-**"" r" m m Vsi stroji za krnetjsivo vinarstvo in moštarstvo! Klatllnice, vitle, trieure čistilne mline za žito rezuhaice za Eii-inu Hnmnileliijoče aparate proti peronosperi tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mlina za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ SB$r 2,2 Praterstrasse Nr 78 -$?of IloH Iti; ]M)NLuiiio prosto. Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušitjo. Cene so se znova znižale! Preinpovalcem znaten popust! i ooeooooooaaoaoaoaaaoooooooi * Fran Železni kar IšZ X O J 3- Č (990—2) v Ljubljani, Šelenburg ve ulice št. 1 priporoča se čast. občinstvu za izdelovanje lllOŠkill _ oblek po izvrstnem kroju in po najnižji ceni. ! Razprodaja! Zaradi preselitve, ki sh vrši v kratkem, proiJa a m (1 i»4—3*) po znatno znižanih cenah stenste ure io ure z niMoi. Proseč mnnftnhritjui j^a p"8eta F! 7. vi'U'spiiHNtviinjcin "V urar Slcncv-3 vilice potneje Glavni trg, nasproti mestni hiši. &&&&& Mi preselitve tanoseste elirti razprodajam svejo veliko izvorno salcgc \ nagrobnih spomenikov za polovico ceneje, nego vsak drugi kamnosek. Ignacij Čamcrnik MeiliiJ (i«!rs oie^farske^a ihonIu v ljuliljmii. potem (9.1 -4 Poljske ulice štev. 49, nasproti učiteljišču. Jfc»&:&&}<*&k»i od 80 kr. do 20 gld. »jA^^ifei^^SS L9 i—i bo O o Za Vse Svete priporočan častitemn občinstva največjo zalogo nagrobnih vencev s trakovi in napisi po najnižjih cenah in po najnovejši faconi, Vnanja naročila se vestno in po najnižji ceni izvršujejo. Tmii i ii i m m veliko zaio^o raznovrstnih cvetlic za gospode trgovce, k. •• . i. dajem primeren poiuiHtrk. no in pošt n i ne prosto. Z od I i <'n i m »po&tuvuijem ilO 5—1) Marija Podkrajšek v Ljubljani, v Špitalskih ulicah. Ceniki ilobe se brezptai- O 00 O o. o 10 o ■ ^5^053 od 80 kr. do 20 gld. 5®3?ffl0^9a^ 1 ' m >®-mi . I Inomostske srečke a 5 £ 50.000 :: Glavni dobitek i O sredio a g o I d i n a r j e v. (931 — 11) 40) kr. priporoča J". C, MilTS^. i Bensdorp-ov holandski kakao izboren, zdrav in redilen so dobiva v vseh. špecerijslsili in čLelilca,tesnih, trgovinah.. (.947-4) Polovica oziroma četrt lože v prvem nadstropji B€ odda za slovenske (1118) predstave. Već povi i?, prljainoitl upravnlltvn nSlov. Naroda14. se nujno: Veo preprostih iu boljilh kaharlc. večinoma k dvema osebama, a.\ 1 .m : .Iju :.n iu oko>liOO, /.a (torico, Trat, Štnje.r-Hko itd.*, — hlilna za In, H —10 prid, plače; priprosta natakarloa za tU ltt drugod, — blagajnlčarlo** za pro-dajalnico; — konjaki hliipec itd. (lolii) PovredovalnloH služob in *»t«i»ovtin j C3-. IE^IjTT^Z, Breg- št. 6. Večjo množino tirolskega in dolenjskega vina ,874-,;,) le pristno 1»Ihk<» — ponuja oo primarno nizki i-t-ni v posodah oil f»0 Ilirov \iše Jos. Pćiulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Prosekar se dobiva ici „Pri belem volta" liter 48 kr. (1012— ) Na najnovejši in najboljfii naćin v » h e ija. zobovja j i< i ! • > lm-/, vsakih ini1k.Mii ter opravlja plombo* * ».••.t:p» in vbh t.oI.ii,- o|»«*rnol|t> — odstranjuje 4 '"I..... li«(u»«'l«l«- Z llrtlllff fll I 1 Mil živca ♦ zobozdravnik A. Faichel, J poii*K ■ n jurskega inorttu. v Kobler jt-vi ti tAl, i. nadstr. J Tržaška tvrdka za izvoz vina iŠČC (9S8—2) veščega, dobro kvalifikovanega Več pove upravnistvo »Slovenskega Naroda". Četrti del lože v I. nadstropji odda se za slovenske predstave. Kje? pove upravnistvo „Slovenskoga Naroda". - (1007—2) Vzprejme se proti primerni plači nadzornik delavcev vefifi Blovenctkega iu i.t*iu3ke£a jezika v besedi in pisavi. Natančneje povo uprav nistvo „Sloveuskt-ga Naroda". 0 Sjttbljani Slonove ntiee *ff. 11. Poslednja sezona v teh prostorih. Najnovejše specijalitete v dežnih plaščih m:.(Lili za jesen in za zimo. t-a- jV aj n o vej š e "sji y poln-rondah, jako elegantnih Metih pelerinih, eapes, plaščih za deklice v vsaki velikosti. n O < M- O on 3STaove6ja. Izftoira, oblek za gospode in za dečke vrtinih in zimskih sukenj menčikovov s pelerini sukenj u neva/anega sukna, (ledna) in kožuhov vremenskih plaščev (havelok) iz pristnega tirolskega lodna ali velblodje dlake spalnih sukenj otročjih kostumov. (loao) Veliko skladišče najnovejših tu- in inozemskih gospodskih modernih tkanin (sukno) kakor tudi damskega nevaljanega sukna (lodna) v vseh bojah in nujnovejfiega proizvoda industrije nevaljanega sukna • „biserni loden" za damske oprave. -< Opazka: Naročila po meri se izgotavljnjo najtočneje na Dunaji jn 80 jamči za to, da so vse dobro prilega. n O s ►d o © o 03 nvnPRR wm Izdajatelj )■ odgoToni urednik: J otip No 111. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.