PoEtnlna ptaim v gotovfnk.
V Lfublfani, četrtek, 2. marca 1922.
Leto II.
Stev. 50.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POSTI:
M celo leto K 240 — *» pol leta K 120 —
v npravi stane mesečno K 18'— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K
m *mra&K «1» aitidiv* ^nti itn. 6 — ftrtofm 30 — rilifai sso »prMRlitia itll. 331 mm
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 60*— ta ao mesec K '20*—
bzMHKo Mave le vedno nerefeno vpraSaafe
Belgrad, 1, marca. (Izv.) Na današnji ?®il radikalnega kluba je bilo sklenjeno, er se ni mogel klub sporazumeti glede upravne razdelitve Srbije, da se izvoli odbor 12 članov, ki mora v treh dneh pripra-^ gradivo za upravno razdelitev Srbije ,a. Vlasti in bo potem naravnost zakono-ajnemu odboru predložil svoje sklepe kot “nenje kluba.
V poslanskih krogih se to dejstvo ži-Jjnno komentira, sodijo pa, da se bo pod-PodaP ja^on°dainega odbora rok zopet
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Z današnjim
®®S za psssipysiiia
^ belgrajskem parlamentu razprav-slov -^dal° novem poslovniloi. Novi po-va« hočejo pred vsem demokrati sko-šcini^ ^ način, da bo poslanec v skup-Seda marii°neta v rokah vladnih strank. Prot * t,Se ce*° 11 radikalskih vrst čujejo in odi v Prot* temu poslovniku. Energično ^odločno pa je poslanec Gostinčar v
Prv-hU ^Slovanskega kluba kot eden ter nastoPil in branil pravice poslancev prvi predlagal parlamentarno kontrolo .j?®nje politike in vojaške uprave. — Iz-aJal je:
Brezdvomno je, da mora biti v vsakem ^slovniku zagotovljena poslancem svojca govora, da jim mora biti zajamčena ~&Uniteta kakor tudi možnost, da more s&k poslanec v skupščini uveljaviti svoje jj&ziranje tako, kakor se to njemu zdi naj-j IJe. Ali nudi tukaj predloženi načrt po-v‘°vjiika ta jamstva? Vzemimo v roke na-oclborovega predloga in si ga oglejmo °cko za točko! Videli bomo, da stoji v tem Bp*tu poslovnika marsikaj, kar bi v po-v<*®*k sploh ne smelo priti, dalje, da so ^ načrtu nekatere točke jako nejasne, gj™®6 pa naravnost nevarne poslancem °<ulnni in delu narodne skupščine.
^ '*^goslovanski klub želi predvsem, da da Da-Sa skupščina že enkrat izpopolni in ^ Pridejo notri tudi oni poslanci, ki danes te 60J0vih razl°g°v niso tukaj, dasi so člani uer~uP®cine. Iz tega razloga se mi zdi po-8e •°’ se ^en ki govori o pri-pj.^i, izpremeni tako, da bo poslanec ®®gel samo, da bo vemo čuval ustavo
V rtu*10 Pr* svo.iem poslanskem del j. d.Ial Me	naroda.	To zadošča noi.olnoma.
kep6’ V katerih se mora gibati delo vsa-v °a Poslanca, določa itak ustava. Zato je
Podloženem besedilu obseženo vse, ob-
V sta °^se’ ^ar rn°ra poslanec pri vstopu
^npščino priseči. Ako mi sprejmemo to omogočimo onim našim tovari-f jih danes ni v skupščini, da pri-
jj Parlament ima tudi brez dvoma dolf,-da se bavi z vsemi zadevami, ki se države v njeni notranjosti in zuna-v položaja države. Zato smo zahtevali odboru za poslovnik, da se ustanovi slo*- Oborov, ki jih določa naš načrt poti eVm*<a> tudi odbor za zunanje za-
*	e- Prav tako smo zahtevali tudi usta-Več GV °^^ora za v°iaške zadeve. Toda si lna. odbora tega ni hotela sprejeti, in V1 ®r j6 te predloge odklonila po zahtevi dnih zastopnikov. Gospodje! Ako smo Ijj. stavna država — in to smo — in ako cist010- Par*ainentarno vlado, potem je qj0° jasno in popolnoma pravilno, da uj ra inieti parlament tudi vpliv na zuna-A zadeve. Res je sicer, da bi se v tem o s*°ru tu in tam lahko razpravljalo tudi Pa Tnfe^> ^i n'so za ®’Lr®° javnost. Vendar ^ako -k°r ne gre, da bi parlament tako, keg r <e bile do sedaj, ne imel prav nika-vrf; vPliva na zunanje zadeve in d- se Štifii^.aŠa zunanja politika takorekoč med W'slonami’ med dvema ali tremi ese-8a ne moro odobravali noben r r-
'ocno
D'*	V* »V***	 ,
. v nobeni ustavni državi. Zato od-pra v;,.:Za^‘tovarno, da mora imeti parlament ima i' 0.. kontrolirati zunanje zadeve, da ki J'1,0! 'Pravico odločati o gotovih svareh, 'tičejo naše zunanje politike, kllib t vr sern že omenil, zahteva naš z a ' tudl Poseben parlamentarni odbor °b§ir v ? j a § k-e zadeve. Nočem tukaj Reč-'!10’6 kritizirati razmer v naši vojski, bas v '- Sf'mo. da ni dvoma o tem, da je refori • ° ministrstvo tisto, katero bo treba baš vTati v mnogih ozirih, in da imamo rem b i-1 resoru obil° materiala, o kale-v Dlpn .° treba razpravljati i v odboru i narnih sejah. Ako nimamo parlamen-
dnem je potekel rok 10 dni, ki je bil določen pododboru za upravno razdelitev države v svrho predložitve svojega poročila zakonodajnemu odboru. Pododbor svojega dela ni končal, ker se demokrati in radikalci še niso sporazumeli glede razdelitve Srbije, vsled česar tudi pododbor do danes še ni predložil poročila o svojem delu.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Danes je podpisalo 23 radikalov izjavo, v kateri zahtevajo, naj se sedanji okrogi v Srbiji pretvorijo v oblasti, sicer izstopijo iz radikalnega kluba. Ta korak je vzbudil vsepovsod pozornost.
tarnega odbora za vojaške zadeve, nimamo prave možnosti, da sodelujemo pri zboljšanju razmer v armadi. Res lahko vlagamo interpelacije in po novem poslovniku ima minister tudi dolžnost, da odgovori v treh mesecih na vloženo interpelacijo. Toda, gospodje, interpelacije same nikakor ne zadoščajo, da bi imel parlament na našo vojsko tisti vpliv, katerega bi moral imeti. Zato smo mi zahtevali poseben odbor za vojaške zadeve, a večina v odboru našega predloga ni sprejela.
Preidem k členu 27. predloženega načrta. Ta člen je nevaren za poslance in za skupščino samo. Za poslance je nevaren v tem oziru, ker jih izključuje v slučaju, da bi ne čuvali tajnosti tajnih sej, sploh iz skupščine. To pa je vendar zelo nevarna stvar. Poleg tega se mi pa zdi ta določba za skupščino tudi nečastna. Saj vendar nihče ne more stati na stališču, da poslanci nimajo v sebi toliko časti in toliko smisla za čuvanje tajnosti, da bi že iz lastne volje v talcih slučajih ne postopali tako, kakor to zahteva njihova moška čast. Zato je ta točka za nas velik kamen spotike in mi ne moremo glasovati za predloženi načrt.
Člen 29. pravi, da določi skupščina dnevni red po predlogu predsednika in po zaslišanju vlade. Kaj to pomeni? 1 ravilno je, da se določa dnevni red po predlogu predsednika. Toda iz tega paragrafa se nikjer ne vidi, da bi imel tudi kak poslanec pravico staviti predlog, da se določi drugačen dnevni red, nego ga predlaga predsednik. To je omejevanje poslanskih pravic in je tudi škodljivo za delo parlamenta samega.
V	51. 66. se pravi, da je treba budgetno razpravo omejiti na dva meseca. Doba dveh mesecev je, če parlament dela, predolga. Če parlament res dela, je mogoče to delo prej izvršiti. Toda v principu je to protiparlamentarno, da se ena največjih pravic parlamenta omejuje. To nikakor ne gre! Zaradi tega zahtevamo, da smo v tem neomejeni že iz ozirov na ugled parlamenta, ki bi mu tako omejevanje brez dvoma zelo škodovalo.
Člen 96. govori o kaznih za poslance, če so kaj zagrešili v skupščini. Sigurno so disciplinarne kazni potrebne. Toda jaz sem najodločneje proti temu, da se more kak poslanec izključiti iz zbornice, četudi samo za eno sejo. Gospodje, mislim, da moramo stati na stališču, da so vsakega poslanca poslali semkaj volivci, in da skupščina nima pravice, izključiti ga iz zbornice, ker s tem ne kaznuje samo poslanca, ampak t^di volivce, ki so ga sem poslali. Teda, če se že kaznuje, je pa kazen 10 dni na vsak način previsoka. Zaradi tega je predlog, ki sem ga stavil v odboru, in po katerem se noben poslanec ne more izključiti več kot za tli dni, popolnoma primeren.
Dalje, gospodje, imamo v členu 102. določbo, po kateri ima poslanec, ki £a hočejo izključiti iz zbornice, samo pet minut časa, da se zagovarja. To je premalo. Poslanec v petih minutah ne more izvršiti nikakega zagovora in zaradi tega je ta čas odločno prekratek.
Mi tega poslovnika, ki ima toliko pogreškov, ne moremo sprejeti. Ako hočemo dober poslovnik, moramo vsestransko paziti, da bo poslovnik res tak, ki bo čuval poslance in varoval delo v zbornici sami. Pri razpravi o poslovniku se je izražal velik strah pred eventualno obstrukcijo. Mislim, da danes v tej zbornici ni nobene stranke, ki bi hotela delati obstrukcijo, in je zato ta strah neopravičen. Zaradi tega so se v poslovnik stavile take stvari, ki bi po nobeni ceni v poslovnik ne smele priti. Zato predlagam, da se ta načrt vrne odboru, ki naj ga predela in nooravi. (Odobravanje na desnicLi
UKala antanta pretil genoosho hranfsrenco.
Belgrad, 1. marca. (Izvirno.) Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je danes odpotoval v Bratislavo, kjer se ob prisotnosti belgrajskega češkoslovaškega poslanika dr. Kaline sestane z dr. Benešem, da razpravljata o važnih zunanjepolitičnih in gospodarskih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu konference male entente v Bel-gradu. Pred svojim odhodom je bil dr. Ninčič v avdijenci pri kralju ter mu je poročal o predstoječi genovski konferenci, kakor tudi o sestanku male entente v Bel-gradu.
Belgrad, 1. marca. Konferenca zastopnikov Jugoslavije, Češkoslovaške, Rumu-nije in Poljske se sestane 5. t. ra. Otvoritvena seja bo že 4. t. m. zvečer. Konferenca se razdeli v gospodarski, politični in prometni odsek, kaetrih poročila se bodo nato pretresala v plenumu.
jBelgrad, 1. marca. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se vrši konferenca četverozveze dne 5. t. m. Naši delegaciji predseduje dr. Velizar
Jankovič, eksperti pa so gg.: Avramovič, dr. Stojanovič, dr. Radosavljevič in dr. Todorovič.
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Dane3 ob 16. uri se je vršila v pol. oddelim zunanjega ministrstva konferenca glede določitve programa za genovsko konferenco. Slovenci in Hrvatje na konferenci niso bil? zastopani.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) V ministrstvu za zunanje zadeve se neprestano vrše sestanki, na katerih se posvetujejo o programu genovske konference. Tem sestankom prisostvujejo poleg ministrskih uradnikov še nekateri ugledni finančniki. Sicer pa so te seje tajne in časnikarji nimajo pristopa. Prihodnje dni se baje vrši konferenca, ki bo pristopna tudi širši javnosti.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Zastopniki Poljske na belgrajski konferenci so prispeli. Med njimi sta Knol, glavni tajnik poljske delegacije za Genovo in Jastr-zebski, zastopnik ministrstva za trgovino.
Pzrtsmmifd Stešeta!
Belgrad, 2. marca. (Izvirno) Zemljo-radniški poslanci so na zunanjega ministra vložili interpelacijo radi konference v Genovi. V interpelaciji pravijo, da poročajo časopisi že o programu genovske konference, nadalje da je bil sklenjen med Češko, Rumunsko, Poljsko in našo državo sporazum, da je dr. Beneš v Londonu in Parizu vodil pogajanja tudi v našem imenu, da se je Pašič v Bukarešti pogajal z rumuuskimi politiki in da je baje tudi že dosegel nekak sporazum. 0 vsem tem piše časopisje. Ker je genovska konferenca velike važnosti za gospodarsko obnovo Evrope, zato je povsem neumestno, da se o
stvari še ni razpravljalo v narodni skupščini, ki je prva poklicana, da odločuje v tako važnih stvareh. Zemljoradniki zahtevajo, da jim ministrski predsednik in zunanji minister ustmeno odgovorita: Prvič o programu genovske konference, drugič o sporazumu med Češko, Poljsko, Rumuni-jo in našo državo, tretjič, kaj je resnice na vesteh, da je med temi državami in Francijo sklenjen tudi nekak sporazum o skupnem nastopu, četrtič, kako stališče namerava naša država zavzeti napram eventualni zahtevi Italije za razorožitev in slednjič, kako stališče namerava zavzeti naša vlada do Rusije, ki je tudi vabljena.
£@11» delavstvo brani svafe pravice.
Praga, 1. marca. (Izvirno) Večerna izdaja lista s-Pravo Lidu« poroča, da so steklarji zveze delojemalcev v Teplicah napovedali za jutri ob 9. uri zjutraj enourno splošno stavko kot protest proti nameravanemu znižanju mezd.
Praga, 1. marca. (Izv.) Ravnateljstvo rudniških podjetij v ostrovskem okolišu je poslalo delavskim organizacijam dopis, v katerem zahteva, da se v plače rudarjev všteje pavšal za obleke, vsled česar se bo premog podražil za 7.57 odstotkov pri me-terskem stotu. Če delavstvo ne sprejme te kolektivne pogodbe, se bo ravnateljstvo poslužilo zakona iz 1. 1921. in povišalo
cene premogu do 20 odstotkov. — Delavstvo je vsled dopisa skrajno razburjeno. Obstoji nevarnost, da izbruhne nova rudarska stavka.
Praga, 1. marca. (Izv.) — Sindikat 54 čeških kovinarskih podjetij je odpovedal delavcem kolektivno pogodbo, ki poteče 31. marca t. 1. Sindikat izjavlja, da je pripravljen skleniti novo kolektivno pogodbo samo pod pogojem, da se znižajo delavcem plače za 30 odstotkov in da se sme pogodba odpovedati v 14 dneh. — Ta dopis je naletel pri delavstvu na velik odpor. Kakor kaže, bo delavstvo do skrajnosti branilo svoje pravice.
Za iobaCne delavce. I Pre&israEenl preraCaaL
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Poslanec Gostinčar je vložil na finančnega ministra interpelacijo radi izboljšanja in ureditve plač ter draginjskih doklad tobačnim delavcem in vpokojencem. Istotako vlogo je naslovil na upravo monopolov, kjer zahteva, da se tobačnim delavcem, profesijo-nistom in vpokojencem odpomore v smislu njihovih zahtev, ki jih je stavil na finančnega ministra.
Ih geaausMa bosferevtea.
Moskva. 1. marca. (Izv.) čičerin, ljudski komisar za zunanje zadeve, je poslal italijanski vladi brzojavno noto, v kateri pravi, da je izgovor na italijansko ministrsko krizo premajhen razlog za odgoditev genovske konference, se čudi, kako da še ločen nov rok ter predlaga konferenco na 23. marca, o čemer naj se Rusija vsaj tri tedne prej obvesti, ker bodo sovjeti sicer imeli težave z delegati.
Usoda Saboiice P Sombora.
BudimpeSta, 1. marca. (Izvirno) V nasprotju z vestjo »Viradata«, po kateri se na predlog razmejitvene komisije vrneta Subotica in Sombor Mažarski, je mažarski korespondenčni urad dobil s kompetentne strani zagotovilo, da je ta vest brez vsake nodlaco.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) — Finančni odbor je proučeval izdatke železniškega ministrstva in je pri tej priliki našel, da je bil železniškemu mniistrstvo dovoljen za zgradbo proge med Užicami in Vardarjem kredit v znesku 15 milijonov dinarjev, dočim je železniško ministrstvo prejelo ponudbo, ki znaša 87 milijonov 935.600 Din. Železniški minister je torej prekoračil kredit za okroglo 73 milijonov dnarjev. Finančni odbor je nadalje konstatiral, da so tudi drugi uradi, zlasti v Bosni in Srbiji znatno prekoračili dovoljene kredite. Finančni odbor zahteva, da se zadeva preišče in da se krivci po zakonu kaznujejo.
Egipt — svobsdn& država.
London, 1. marca. (Izvirno.) V spodnji zbornici je podal Lloyd George izjavo o proglasu svobodne egiptovske države. Opušča se protektorat, obsedno stanje pa se obdrži, dokler se ne sprejme indemni-tetni zakon. O vartsv Angležev v Egiptu, o obrambi Egipta, o inozemskih interesih v Egiptu in v Sudanu se bodo vršila pogajanja med Anglijo in suverenim Egiptom.
Kairo, 1. marca. (Izvirno.) Angleški maršal je izdal proglas, ki odpravlja pokroviteljstvo in proglaša Egipt za svo-bodno državo. Do končne ureditve najvaž nejših vprašanj se ohrani status fiuo.
Širite JIDVl £as“
/9S9A'%
»Novi ©as«, cfae 2. marca 1922.
Sto?. SOu
ftanalnfa predborza*
Zirricfe, 2. marca. (Izv.) Na današnji predborzl notirajo: Pešta 0.73, Berlin 2.20, Italija 27.33, London 22.64, Newyork 511, Pariz 46.45, Praga 8.70, Dunaj 0.10, Zagreb 1,55, Varšava 0.13, Holandsko 195.25, nežig. avstr, krone 0.085.
Dunai, 2. marca. (Izv.J Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 19.75, Italija 348.
Nesklepčni odbori.
Behrrad, 1. marca. (Izv.) Današnja seja zakonodajnega odbora je bila v .sled odsotnosti radikalov nesklepčna. Radikali so hili odsotni vsled nesoglasja z demokrati radi upravne razdelitve Srbije. Poslane« (ir. Dulibic je predlagal, naj se seje zakonodajnega odbora odlože za tako dolgo, dokler pododbor ne dokonča svojega dela.^
Belgrad, 1. marca. (Izv.) Današnja prva seja odbora za redukcijo uredništva je bil« nesklepčna, ker je bilo radi istočasne seje parlamenta prisotnih premalo članov. Posl. Žebot je protestiral, da se napovedujejo seje obenem s sejami parlamenta,
MUSLIMANI SE POGAJAJO.
Belgrad, 2. marca. (Izrv.) Včeraj je Pašir. povabil k sebi zastopnike muslimanskega kluba. Prišla sta Korkut in Savič. Z odgovorom Pasica se nista zadovoljila. Po razgov oru s Pašičem ac. je Korkut sestal z vojnim ministrom, na kar je referiral muslimanskemu klubu. Klub je sklenil, da vodi pogajanja še nadalje Korkut. Danes *e Korkut ponovno sestane z vojnim ministrom. Muslimani trdijo, da je od tega sestanka *e zopet odvisno, če ostanejo v vladi ali ne.
»AREDBA FIN. MINISTRA GLEDE VALUT IN DEVIZ.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Finančno ministrstvo objavlja, da smejo popotniki še nadalje vzeti s seboj tujih valut v višini, kakor je bilo svoječasno določeno,
Belgrad, 2. marca, (izv.) Povodom najnovejše odredbe finančnega ministra glede kupčevanja z valutami m devizami je imela včeraj belgrajska trgovska zbornica sejo, katere sklepi še niso znani.
AGRARNA REFORMA NA ČEŠKEM.
Praga, 1. marca. (Izvirno) Kakor po-iv>oajo »Lidove Novinyc, se denarni zavodi, ki so doslej povračevali škodo za zemljiški ffffcd, sedaj odklonili to financiranje zemljiškega urada, ki ne bo več mogel prevzemati veleposestev. Jasno je, da so bili pri tem merodajni tudi politični vzroki kakor tudi dvomi, ali se bo mogla agrarna re- . forma stvarno in strokovno-tehnicno iz- j vesti.	j
NEMŠKE LOKOMOTIVE ZA JUGOSLA- ) VIJO.
Belgrad, 2. marca. (Izv.) Nasa repa-racijeka komisija v Wiesbadenu je poklicala več strojnih inženjerjev, da prežamejo od Nemčije več novih lokomotiv, ki nam jih izroči Nemčija na račun vojne odškodnine.
VOLIVKA »REFORMA« NA MAŽA RS K EM.
Budimpešta, 1. marca. (Izvirno) Ministrski predsednik grof Bethlen je danes obrazložil novinarjem načela volivne reforme, in je izjavil, da se naziranje vlade
o	volivni pravici popolnoma krije z mnenjem ustavno-pravne komisije. Vlada bo volivno reformo izdala naredbenim potom. Ta naredba pa bo veljala le za novo narodno skupščino, ki se bo potem odločila glede končnoveljavne volivne pravice. Na-reriba o volivni reformi se bo v bistvu krita •/. vladno predlogo o volivni reformi, pri čemer se bodo vpoštevale gotove želje opozicije. zlasti glede dokazov, da je volivec končal ljudsko šolo, glede varstva čistosti volitev In gl od e pritegnitve sodnikov’ k nadzorovanju volitev. V glavnem mestu in v kraljevih svobodnih mostih bodo volitve tajne, h« deželi j*a javne.
JfoHtiSni dogodki*
Muslimani in vojni minister. Na se-parlamsnta dne 1. t. m. bi bil moral voj-i minister general Vasic odgovoriti na ■ojio invevpčlac-ijo muslimanskega klube, irdbira pa ua seji ni bilo, muslimani pa lorujejo permanentno. Do krizo so ni pri*
o,	v <!"taiem p c ni dvoma, da se bodo mu-ihnsini porazumeli z vlado.
•j- k Narodne obrane, je radi njene-
*	kTorističnega značaja, ki se kaže zlasti o Dalmaciji, izstopil general Jovanovič, ijesitt sledi njen predsednik Stjepan štje-.novič. Najdejavnejša članu »Narodne hraro da bila Hercigonja in — Pribiče-
Proti Hrvatovemu bloku. Iz Splita r (%vor.S‘o: V Makarski, tmotskib in Vodi-,. ;j;. .-o "o ' ršili protestni shodi proti znani p.-K Ci k i hrvatskega bloka.
-	Občinske volitve v Bolgariji so po ,b),.c'fisnjih poročilih prinesle agrarnem
(Stambolijski) 336.000 glasov, opezieijonal-oem pa 279.000, komunistom pa okrog 100.000 glasov. S tem je mnogo pridobila uova demokratična Bolgarija, ki hoče predvsem obračunih s starim režimom in opustiti misel revanše in voditi jugoslovansko in ljudsko politiko.
-t. Nove Radičeve izjave. Ljubljanska Jugoslavija« je poslala v Zagreb svojega urednika, da se pri vodilnih činiteljih izvesti o političnem položaju. List prinaša pogovor z Radičem,- iz katerega posnemamo nekaj glavnih mest. Radič je rekel: Jugoslovansko narodno edinstvo je fraza. Mogoč je le sporazum mod Hrvati, Srbi in Slovenci. Hrvatje ne poznamo druge države nego Hrvatsko republiko. To je ustvarila narodna volja, vse drugo je nasilje ali utvara. Pač pa obstojajo močni skupni interesi vseh narodov, ki žive v okviru države SHS. In samo vsled teh interesov sem pripravljen ostati s hrvatsko republiko v mejah sedanjega ozemlja umišljene državp SHS, dasi bi se mogel nasloniti tudi drugam, ako bi od tega pričakoval večjih koristi za hrvatski narod. Srbov Hrvatje ne sovražijo, ampak le prezirajo in pomilujejo, ker se dajo izkoriščati v domače in tuje imperialistične svrhe. Srbski narod sc ni iz vojne ničesar naučil, Slovenci malo, Hrvatje zelo veliko. Njegova stranka je preti vsaki vojni in skrajno antimililaristična. Na Hrvatskem je že sedaj mnogo občin, v katerih se niti eden ni odzval pozivu v vojaško službo. — Kar tiče sredstev za uresničenje hrvatskifa teženj, sc bo Hrvatski blok zaenkrat obrnil neposredno na Belgrad, da se sporazumemo glede genovske konference; ako nas bo Belgrad zavrnil, bomo že našli pota, da sc ho na konferenci slišal na« glas. — Pri- j hodnje volitve bodo vladne stranke nc- j dvomno pokopale. Aii pojdejo Hrvatje po ; volitvah v skupš6no v Belgrad, je odvisno ‘ od belgrajskih krogov. Ako bodo priprav- j Ijeni z nami na pošten sporazum za stvori- j tev nove ustave brez nasilnega preglaso- j vanja, pojdemo. Potem je Radič še pove- j dal, da se pripravlja sestanek s srbskimi republikanci in zeraljoradniki, da pa od tega ne pričakuje posebnega uspeha, ker so republikanci premalo socialni, zemljorad-niki pa premalo republikanski.
-j- Novo izzivanje Italijanov. Iz Za- | greha poročajo: Kakor poročajo s Paga, se je v ponedeljek približal italijanski motorni čoln naši obali pri vasi Povljana. Na poziv poveljnika tamošnje straže, naj se legitimirajo, so Italijani začeli streljati na mirno vas. Padlo je nad 50 strelov. Nasa straža je odgovorila s pušicami, nakar so Italijani pobegnili.
2)nevni dogodki
— Velika skupščina nar. obr. društva »Slov. Stražam se vrši v soboto, dne 25. raares t 1. ob 10. uri dop. v posvetovalnici KTD s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika zadnje velike skupščine. 2. Poroči-
lo	presedstva. 3. Dopolnilne volitve v odbor. 4. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši po eni uri druga velika skupščina, sklepčna ob vsakem številu članov.
— Predlog zakona o državnim činov-mcttmH, to je načrt nove službeno pragmatike, ki ga je izdelala državna komisija, je izšel v posebni brošuri v srbohrvaščini in cirilici. Obsega 245 točk. Izdamo ga v slovenskem prevodu. Priložimo mu tudi obširno razlago. Izvod bo veljal 5 dinarjev. Naroči ga lahko vsakdo pri podpisani Zvezi in naj jej to javi do 10. marca 1.1. Važen je za vse državne nameščence, pa tudi za upokojence. — Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
— Kratek spomin imajo gospodje okrog »Jutra*:. Ker je včeraj »Novi čas« odgovoril na neopravičei napad »Jutra« na cestarje ljubljanske okolice, se »Jutro« danes izvija in potvarja lastno notico. »Ju-frovek v svoji kratkovidnosti menda ne vodo. da državne ceste v ljubljanski okolici ne spadajo v delokrog ljubljanske mestne občine. In ravno radi teh cesta, po katerih se pretakajo cela jezera, je »Jutro« napadlo uboge cestarje, na kar so ti v »Novem času« odgovorili Mesto, da bi popravili neopravičeu napad na cestarje, pa igrajo kukavico. — Cestar.
— Velika bančnn goljufija na Dunaju-
Y	teku meseca februarja je prišel neki trgovec, baje Renato Mtlten, s tukajšnjo ltalo-Wienor-Kreditbanko, Schottenring 7,
v	trgovsko zvezo in ji prodal več cirkular-nih čekov banke Commere.iale Italiana v Milanu v vrednosti 170.000 lir. Kot protivrednost je dobil menovani približno 75 milijonov n.-a. kron v gotovini in en ček za Dreedener banko v Berlinu za 500.000 drž. mark. Cirkularčeki, kateri so se poslali v Milan, so bili kot ponarejeni spoznani. V spremstvu Miltenija je bil neki Humbert Malusa, trgovec, dne 10. julija 1881 v Trstu rojen in pristojen, katolik, samec, ki je ložiral tukaj v hotelu »Stadt Wien«. Ček čez 500.000 nemških mark, katero izplačilo se je telegrafičnini polom preprečilo, je bil že dvakrat v »Inkasso pri Dre&deuer banki y Berlinu prezenti-
rap. Dodatno se je ugotovilo, da je Humbert Malusa najbrže identičen z nekdanjim italijanskim oficirjem Luigi Cavslli, trgovcem v Turinu, rojenim 10. julija 1881 ali 1889 v Turinu. Isti je s Humbertom Malusa, kateri je kot trgovec v Trstu nastanjen, -znan in se poslužuje ponarejenega potnega lista na njegovo ime. Oškodovana banka je razpisala nagrado 1 milijon n.a. i kron za izsleditev storilcev in 10% od za- j plenitve ogoljufanega zneska.
— Dramsko gledališče v Zagrebu, j G vadba dramskega gledališča v Zagrebu j povoijno napreduje. Računa se, da se bodo
v jeseni že mogle otvoriti predstave.
— Ker je udaril svojo mater Marijo Hočevar po desni roki in jo poškodoval, je bil Jožef Plesničar s Pianine obsojen na 6 tednov ječe.
— Incident na domžalskem kolodvoru. Dne 28. decembra I. 1. je brez vsakega povoda Peter Cerar iz Podkraja zakričal nad dva orožnika in ju psoval, do. sta psa, ki bi jih najrajše obrcal. Cerarju jo deželno sodišče prisodilo 3 dni zapora.
— Prekorajjžeu voznik. Franc Kuralt ie 5-januarja letos zelo naglo vozil skozi Visoko. Ko ga je orožnik Josip Zupan opozoril, naj vozi počasi, mu je Kuralt zaklical: »Kaj hočeš! Saj te nobeden nič ne vpraša? Halt dic Goschenk Kuralt bo iinel zato s sodiščem sitnosti.
— Moč, ki škoduje. Te dni se je v Zagrebu odigra! sledeči dogodek: Neki kmet je peljal skozi mesto 216 kg težak zvon. Spotoma se je ustavil pri gostilničarju SchSnbuehnerju, ki slovi radi svoje moči. Razgovor je nanesel na težo zvona, in gostilničar je dejal, da ga dvigne z dvema prstoma, kar je tudi storil. Ko pa ga je spustil na tla, je zvon počil. Kmet je zahteval 16.000 K odškodnine, gostilničar pa mu je ponujal samo 8000 K. Stepla te moža nista, ker bi bil kmet kar gotovo podlegel, pač pa se bosta tožila.
— Okradena je bila trgovka Marija Kalan v Stari Loki. Tatovi so jo oškodova-
li	za približno 2000 kron.
— Povožen je bil na železniški progi pri Rakeku podnarednik granične čete Jurij Pogarjevski, ko se je po progi vračal od meje na Rakek m prezrl prihajajoči brzovlak št. 4, ki ga je povozil.
— Baraka zgorela je ponoči na pustno nedeljo na zlagališču lesa Obnove, pri Fužinah. 5 Obnova« trpi škode 4000 K.
— Razž&Ijenje učiteljice. Ko je 19. januarja letos učiteljica Marija Cizel v šoli pridržane otroke nadzorovala, je prišla Amalija Koller, ter je Cizelovo nahrulila rekoč: »Otroka brez vsake krivde zapirati je sramotab in je odvedla učenko III. razreda Lono Adler domov. Deželno sodišče je prisodilo Koflerjevi 100 kron globe.
— »Pod prisego ste lagala!« je zaklicala Ana Žun nad Marijo Kvas med razpravo v Radovljici in ji je pri poznejši razpra-
vi	rekla: »Po krivem ste pričali in dušo prodali!« — Deželno sodišče je prisodilo Žunovi 100 K globe.
— Potres na Tirolskem. — Iz Innsbrucka poročajo: »Volkszeitunge poroča Iz Vintschgaua, da so v ponedeljek zvečer opazili v nekaterih krajih lahek potres, ki je trajal približno 3 sekunde in imel smer od vzhoda proti zahodu. Škode ni bilo nobene. Tudi v Innsbrucku so istočasno čutili lahek potres.
£jub!janskl dogodki.
lj Roj draginji! V nadaljevanje skupne akcije vseh stanovskih organizacij in društev proii draginji se sklicuje v petek, dne 3. t, m. ob 19. uri seja akcijskega odbora v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani, z dnevnim redom, ki je bil določen na zadnjem sestanku dne 23. in. m. Udeležba zastopnikov vseh 22 organizacij in društev (jolžnost. — Akcijski odbor.
lj 0 zvezdah predava g. kanonik Sušnik v krožeku na Rakovniku v četrtek dne 2. marca ob 8. uri zvečer.
lj Smrtna kosa. Umrla jc v Ljubljani ga. Fanči Jelenc, soproga ravnatelja Luke Jelenca. — Umrl je g. Viljem Hrovat, užit. revident v Ljubljani. — V Litiji jc umrla ga. Marija Lajovic, mati sod. svetnika in skladatelja g. Ant. Lajovica. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne v Ljubljani. N. p. v m.!
Ij Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v dobi od 19. do 25. februarja v mestni občini ljubljanski naredilo 25 otrok, umrlo pa 14 meških irr 11 žensk, torej skupaj 25 oseb. Kot smrtni vzrok navaja izkaz v petih slučajih jetiko, v štirih pljučnico, v štirih srčno hibo, po 1 slučaj življenske slabosti, zastrupljenja rane in raka ter 9 slučajev clrugib naravnih smrtnih vzrokov. Prijavljen je bil v tej dobi 1 slučaj obolenja na Škrlatici.
lj Dimnikarska stavka je izbruhnila včeraj v Ljubljani, Pomočniki zahtevajo v
I.	razredu 700 K, v U. razredu 800 K in v III. razredu 1000 K tedenske plače.
lj Ekspozitura zagrebškega francoskega konzulata v Ljubljani. Pribcdnie mesece se otvori v Ljubljani ekspozitura franco-
skega konzulata v Zagrebu- Za vicekonzula bo imenovan sedanji konzularni uradnik v Napolju g. FLache.
lj 3 vezane letnike »Slovenca« si je te dni izposodil nekdo v knjižnici Jugoslovansko tiskarne. Poživljamo tem potoni dotio-nika, da jih nemudoma vrne, ako se hoče izogniti neljubim posledicam.
lj Našli sta se dve konjski odeji. Dobe se v Savljah št 17.
lj Veliko ue-rečo je preprečil dne 27. f®br* voznik električne železnice Jakob Topola ver. o dvorišča bile na Dunajski cesti št. 9 je trnki voznik tako neprevidno, da bi bil prišel P®“ voz električne! železnice, če bi ga ne bil Topola™1 z tiporabo protitoka ustavil.
Mathlansfca mrota.
ČAROVNIJA ALI GOLJUFIJA.
•te'
Danes razpravlja ljubljanska poroto 0 dečem zanimivem in precej zapletenem slučaju-
Vid Čepin jo doma iz Planinske vasi na *>•*' jerskom. Rojen je bit 12. iunija 18815. ZarahF* ljuii.e, tatvine in podobnih reči je bil veflO® leaznovan. Po poklicu je železničar, toda osi®! v službi, ker mu nobeno delo ni dišalo. K®r j* vedel, da je na precej slabem filasu, jo ® načr e pridobil tudi svojega bi aia Pavia CeP*8*1 lesnega trgovca v Goiemicab pri Kočevju, mu se ne moro nič slabega očitali. Za zrle v si J® izbral hotelirja Alojzija Zorčiča, lastnika biri®8* hotela Triglav v Kolodvor1 ki ulici. Pri je dasi oženjen celo stanoval in imel hrano P*j njem. Bil io kuhan in pečen pri Zorciču, 1®*“j mu je tudi potoži} vse. svoje skrbi ir težave, • mu jih ni manjkalo, ker ran je stanovanjski maja 1921 zasegel njegov hotel. Na poverjeni^" in na ministrstvo v Belgredu je Zoicič P°®^T prošnje za preklic zasego, kar jo tudi Vid W dobro 'edel. Pripovedoval je Zorciču, da P08®* človeka, preroka, kateremu sta znani bodo®®* in preteklost in ion svetoval, naj se obrne na ga, da bo poizvedo1, Im.ko stori zasega ;n®S°v^ hotela in da si nc bo s takimi skrbrui več mučil. Vste podrobnosti mn je povedal, kako .copra': na 'prazen nap ir se tuora napisati papir bo pr. on ponesel k čarovniku. Junija je prišel Vid Čepin v Zorčifevo kuhinjo in vedoval o čarovniku, luitcri pripoveduje nosi- Pravil Jim je, da se morajo podpisa*! na P** zen papir, katerega pa ne smejo \-kioli in ,ie *s*t! papir s drugim skrbno pokril. Zensko je prid®®* kmalu za svoj načrt, toda .'ožjo jo bilo s jem. ki v vcoprnijo ni veroval. Končno ga I® pridobil za svo jnačrt. Tri kose papir.ia je podpisal. Predrto jih jc podpisal, je stavil č^piau sledeča vprašanja: 1. Ali mu bo vlada rekvirfr*1® hotel ali ne, ali ga bo preje predal. 2. Kako J®!®9 bo živel in trake smrti bo umrl. 3. Ali ifijj je jj®Da zvesta ali ne. Pri vseb podpisih jc moral jtrist*" viti tuid še besedo »hotelir-, ker mu je Cepiu to ukazal, češ, da se drugače ne loči od sinovega podpisa, ki mu :c ravno tako irne. Ko jo tako d®* bil podpise, s« ni več zmenil za listke in nikda^ več pravil o lom, tako, da so že vsi na to poza'®^ Dne 10. novembra 1C21 je pa dobil Zorčič >°e’ nično tožbo vloženo od Pavla Cepin po dr. Tonili*" šku za 8T.C00 krcu, kej‘ ni v pravem Času da® 1. novembra 1921 plača! zapadlo menjice. ZorHft ki ni nikdar podpisal nobene menjice in s> nikdar od Čepinovih bra!o\' izposodil denar, j® P Čepinoveni zastopniku dobil na vpogled še drug® menjioo, glasečo sc na 65.000 kron zapadlo dn® 1. januarja 1922 in pa potrdilo z 10. junija i®’*'’ na katerem potrjuje Zorčič, da je prejel od P®” in Vida Čepina 10.000 kron posojil;/. Zorčič j® precej spoznal, da sta menjici in potrdili poiiat®’ jeni in osumil brata Čepine, da sta od njega P®*** pisane	prazne	listke izpolnila in	i>otrdila. Bral®
Čepin	trdita,	da sta	posodila	Zorči ču vsol®
liiO.lJOO kron in obe menjici. Vid trdi, da j® ^ Zorčič v denarnih stiskah iu v iakih slučajih 99 je obračal na njega. Zorčič pa odločno zanika®« da bi	si bil	kdaj od	Čepinovih izposodil h®!
denarja.
Državno pravdnišivo obdolžuje, da je ^ Čepin	skušal	Zorčiča	z zvitim	pregovarjanj®8*
oškodovati za 150.000 kron, Pavla Čepina P®> ^ je dne 4. novembra 1921 v Ljubljani po b*®*8 Vidu ponarejeno menico 35.000 kron pod pretvez®! da je prava predložil dr. Tominšku v svrho, ®* vloži proti Zorciču menično tožbo, kar je. dr. 7®" minšek tudi storil. Tedaj je z zvitim prigovarja njeni dr. Tominška v zmolo pripra\il, vsled č®8*1 naj bi bil Zorčič oškodovan za 85.000 kron.
Porotnemu senatu predseduje danes svetni dr. Skaberne, voianta sta svetnik dr. Mohorič okrajni sodnik dr. Hoclžnr, obtožbo zastopa drž®1® pravdnik Lavrenčak, brata Vida in Pavla Če pl**® zagovarja dr. Frlan; kot zas'opuik zasebnega u<|f” loženca Alojzija Zorčiča se je prijavil dr. Žirov®*8* Dr. Frlan predlaga, naj so dr. Žirovnik ne priP9* sti kot zasebni udeleženec, ker še ni nobena dokazana. Po 1 era tke m posvetu jo senat sklenil! se dr. Žirovnik pripusti k razpravi. Razprav® . trajala pozno v noč, ker je povabljenih k razPr* 32 prič.
JCaša društva.
d Prosvete Krakor.o-Trnono. Predf^ nje g. profesorja M a z o v c a so vrši .h1«! v petek ob }>ol osmih zvečer v Kolezijd*0 ulici št. 1.
Izdaja konzorcij »Norega čas®«> Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžaf«
l	Tička Jngoslovanska tiskarna ▼ LiublianL