Seminarju IPŠPUP ob rob Author(s): Andrej POGAČNIK, Andrej Erjavec, Miran Gajšek, Marko Koščak, Ivan Stanič and Tomislav Vauda Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 61-66 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180547 Accessed: 07-09-2018 11:36 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:36:07 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI ÏZZTV Andrej POGAČNIK Seminarju IPŠPUP ob rob V trctjcm intcrdisciplinarnem semi- narju podiplomskcga Studija pros- torskega in urbanislišnega plani- ranja (IPŠPUP) jc bila kot tema za usmeritcv v urbani/cm i/hrana ob- dělává prostora Ljubljanice. Vzeli srno odsek od Rakové Jclše do vključno Spice, čeprav so udclcžcnci razmišljali o vlogi reke v mestu mno- go širše, od poteka čcz Barje do iz- liva v Savo. Seminar jc vodil mag. Mušič, s kon- zultacijami pa so se vključevali prof. Ogrin, prof. Rismal, prof. Pogačnik in na zagovoru predstavnika občine Vič-Rudnik ter krajevne skupnosti Prule. Moje videnje je, da je seminar uspěl kot zbiranje idej, kot natečaj obli- kovalske narave, manj pa kot rcalis- tična in intcrdisciplinarna sinteza hidroloških, prometnih, rekreacij- skih, ekoloških, urbanističnih in dru- gih prvin. Těžko je na hitro řeči, zakaj. Ali so se študenti ob konců rednega tečaja želeli oblikovno sprostiti in kreirati neobremenjeno? Ali paje emotivna, simbolna in likov- na moč vodc ob vstopu v mesto tako veliká, da zabrišc racionalna razmiš- ljanja? Vcrjetno to slcdnjc - in tako je tudi prav: v urbanistični in pej- sažni obdelavi reke skozi mesto mo- rajo estetski, arhitekturni in horti- kulturni vidiki imeti přednost pred tchnično-funkcionalnimi. Ureditev območja Špica V pričujočih prispcvkih bomo před- stavili razmišljanja o ureditvi ob- močja VR 1/2 in VR 2/1 ob Ljubljanici, se pravi območja od Špi- ce do južne obvoznice. Ožje ob- močje obdelave pa je prostor, ome- jen s Karlovško ccsto na severu, Or- lovo in Ižansko na vzhodu, cesto I. Slovenske artilerijskc brigade na ju- gu in Opekarsko ccsto na zahodu. Obe območji sta po planskih doku- mentih namenjeni za parkovne, športne in rekreacijske površine, merita pa 38 ha in 20 ha. Poglavitna značilnost oběh območij v obstoječem stanju je, da ima o opravka z močno devastiranim, raz- vrednotenim prostorom. Reka je preccj onesnažena, krivci za to pa so predvsem Tovarna usnja Vrhnika in odvodi fekalnih voda v reko, nato množica črnih gradenj (na desnem bregu so to vikendi na levem pa Ra- kova Jclša), ki popolnoma zapi rajo bregove v dolžini približno 800 m. Tudi dejavnosti so neprimerne, na primer tovarna Hoja nasproti Špice. Vizualno pa so območje v zadnjem času prccej načcli tudi novi mostovi prcko Ljubljanice in Malega grabna in vrtičkarji na območju Mesarica. Za izrazito vrednoto pa lahko ima- mo Botanični vrt in Trnovski pristan, po Plcčnikovcm náčrtu urejeno nabrcžjc Ljubljanice. S problemi tega območja sta se v zadnjem času ukvarjali dve študiji in ena diplomska naloga, pa tudi Stu- dija za novi Prulski most, Posebne strokovne podlage za območje ure- janja VR 1/2 in VR 2/1 ter diplomska naloga, izdelana na FAGG - oddel- ku za arhitekt uro z naslovom Ur- banistična in arhitektonska rešitev obrežnega prostora Špice. Delno se tega območja dotika tudi študija z naslovom Prostorsko planiranje vodne in obvodně rekreacije avtorja Borisa Leskovca. Žal pa nam ni bilo doscgljivo několiko starejše delo, ki najbolj konkretno opredcljuje pro- gram obravnavanega območja, in si- ccr študija Center vodnih športov Mesarica istega avtorja. Najvcč splošnih podatkov nam pos- redujcjo posebne strokovne podla- ge, iz katerih povzemamo nekatere pomembnejše ugotovitve in usme- ritve. Tako iz prvega dela, ki obravnava naravne last nost i območja, za geo- mehanskc razmere vclja, da imamo opravka s tipično barjanskimi tlcmi z nosilno prodno plastjo v globini 14 do 19 m, kar narekuje uporabo trenjskih oziroma pri zahtevnejših gradnjah globinskih pilotov. Ljub- 61 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:36:07 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms ljanico je potrcbno držati na koti 285,70 m, kritična gladina je že 1 m pod lo višino (nižja gladina bi pov- zročila splazitcv brc/in). Podobno ni dovoljcno obremenjcvati brežine z nasipi oziroma objekti v varovalnem pasu Širokém 15 do 20 m. Iz hidro- loških razmer pa izhaja Se večja ome- jitev: neposrcdno ne/azidani pas ob Ljubljaniei naj bi bil širok vsaj 50 m. V okviru naravnih lastnosti je bila obravnavana tudi arheološka dcdiš- čina, ki se pojavlja na dveh doslej raziskanih najdiščih, na Špici, kjer je dokumentirano večjc kolišče, in ob izlivu Proščc v Ljubljanico, kjer so našli stare barjanskc čolne. Pri obravnavi ustvarjenih razmer srno več pozornosti namenili valo- rizaciji stavb in grajenega okolja. Kvaliteta komunalnih in infrastruk- turnih naprav ter prometa so prcd- stavljeni posebej. Negativno so ovrednotena območje okoli Špice z vrsto provizorijev, območje Hoje s proizvodnimi objekti in zunanjimi skladišči, vikendi ob desnem bregu Ljubljanice, pozidani pas ob Rakovi Jelši, skupině črnih gradenj med Ljubljanico in Ižansko cesto. Pozi- tivno so ovrcdnoteni le posamezni objekti, kot so Livada in objekti nek- danjega kopališča. Çkupna izhodišča pri izdelavi naših predlogov so bila: 1. Program bo pretežno rekreacijski ob čim večji izkoriščcnosti površin oziroma vzpostavitvi takšne dejav- nosti, pri katerih potřebuje posa- meznik čim manjSo površino. 2.Reka bo v doglednem času spět primerna za kopanje. 3. Vzpostavljcnc bodo sprchajalne površine vzdolž vseh bregov. Andrej ERJAVEC Velik potencial, ki ga nudi obrečni prostor le nekaj lučajev od središča mesta, je trenutno neizkoriščen. Dejavnosti, ki so ob reki Ljubljaniei bile vse do druge svetovne vojně, so izginile oziroma le še životarijo. Na- mesto njih odlaga mesto na bregove reke svoje stanovanjske in komu- nalne problème. Tudi prost orske študije, narejene za to območje, s hipcrtrofijo rckrca- cijskih programov ob reki, so neu- strezne. Obvodni prostor bi bilo tře- ba urediti parkovno in na tak náčin povezati mesto z Barjcm. Rekreacij- ski programi so lahko navezani na to zeleno potezo, vendar odmaknjeni od reke. Obstoječo zazidavo je po- trcbno dopolniti tam, kjer je to mož- no z zgoščcno individualno gradnjo. S pasom višje veget acije bi morali čim prej definirali rob bodočega ob- vodnega parka, s čimer bi preprečili tudi nadaljnje prisvajanje prostora. Ob glavnih prometnicah, predvsem ob križiščih, so predvideni večji javni objekti, ki bi prispevali k boljši členitvi in oricntaciji v prostoru. Miran GAJŠEK Predlagana rešitev temclji na prc- mislcku o postavkah oblikovanja mestnega prostora nasploh in mest- nega prostora ob vodi oziroma na njej. Te postavke, lahko jih imenu- jemo tudi postulati, so naslednji: 1. določitev "občega" in "posamič- nega" v mestnem prostoru ter hierar- hizacija obojega, 2. razmerje med vsebino mestnega prostora in njegovo obliko, 3. valorizacija urbanega prostora in izbor kvalitetnih ambientov, 4. obča dostopnost do vodc, kon- tinuirana prehodnost nabrežij ter MmcstnostM (oziroma "nemestnost") pri oblikovanju (postulat je spcci- fičen za "mesto na vodi"). Slednje postavke so značilne za ana- litično fazo naloge, medtem koje za sintetično, končno fazo bilo najpo- membnejše: 5. defmiranje urbanih reperjev. Urbani reperji so intervencije v prostoru, s katerimi definiramo najpomcmbncjše bodoče dejavnosti v prostoru z mikrourbanističnimi determinantami (vertikální in hori- zontální gabarit, hierarhija funkcij, vogali, vozlišča, dominante ...). Urbani reperji so element nove do- ktríně v urbanizmu, s katerimi predvsem v manjšem mcrilu in manj boleče posegamo v prostor, ga boga- 62 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:36:07 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI Ī7.ZIV S?l3nSo timo in "ccümo", ga sproščamo in hkrati napcnjamo v smislu kvalita- tivně sprcmcmbc, histvcno pa je, da smo ludi v tcm "mehkcmM urbani/mu dovolj trdni v upoštcvanju tcmcljnih post ulatov stroke. Smisel urbani/ma je osta) isti. Marko KOSČAK Predvideni infrastrukturní posegi na območju Spice so: PROMETNO OMREŽJE Z izgradnjo Kardeljeve ceste in nje- nega priključka na južno obvoznico in s povc/avo na Jurčkovo pot (kot podaljška Ceste v Mest ni log) bo obravnavano območjc odlično in ne- posredno navezano na središče mesta in prcko njega na ostale mestne smeri. Promet za pešce: Osnovne pešpoti potekajo obojestransko ob Ljub- ljanici in ob Malém grabnu. Na jug se podal jSujcjo pod južno obvoznico vbarjanski park. Pri tem je potrebno funkcionalno večkrat povezati levi in desni breg z brvmi (Spica, Mesarica, Livada). Delno se lahko za ome- njeno obvodno pcSpot v posameznih odsekih uporabi obstoječo traso. Mirujoci promet: Za posamezne programe znotraj območja je po- trebno zagotoviti zadostno število potrebnih parkirnih kapacitct. Os- rednje parkirne površinc naj se obli- kujejo predvsem obojestransko ob cesti I. Slovenské artilerijske brigade. KOMUNALNI OBJEKTI IN NA- PRAVE: Kanalizacija: Predvidcna glavna kanalizacija je planirana v ločcnem sistēmu, tako da se vsa odpadna vo- da spcljc v centralni kanalizacijski sistem mesta Ljubljane, meteorna voda pa gravitacijsko v vodotoke. Ker ne obstaja normalna javna kana- lizacija, je na cclotncm območju predvidena gradnja sekundárné ka- nalizacije. Za odvodnjavanje odpad- ne vode južno od Špice je predvi- deno podaljšanjc zbiralnika ob des- nem bregu Ljubljanice, ki bo odvajal odpadno vodo širšega območja z obeh strani Ižanskc ceste. Meteorno kanalizacijo je možno odvajati gra- vitacijsko v Ljubljanico z odprtimi kanali oziroma po posebnih cevch. Vodovod: Za potrebe sanitarno-pit- ne vode je potrebno żgraditi sekun- darno vodov(xino omrežje. Prcdvi- deno vodovodno omrežje mora biti zgrajeno v krožnem sistēmu in po- vezano s centrálním mest nim kana- lizacijskim sistemom. Sekundami vodovodi morajo biti načrtovani ta- ko, da so omogočeni neposredni pri- ključki. Za potrebe požárně zaščite se lahko uporablja voda iz vodo- tokov. Električno omrežje: Obstoječc clck- trično omrežje s transformat orsko postajo za predvidene kapacitetc ne zadoSča, tako da je potrebno pred- videti novo. Potřebná bo tudi 10- ki- lovoltna kabelska povezava in iz- gradnja nizkonapetostnega omrcžja. V sklopu clcktričnega omrcžja je třeba urediti tudi javno razsvctljavo. Plin: Obravnavano območjc je v gravitacijskem predclu napajanja z zemeljskim plinom, in sicer za cclot- no oskrbo. Objekti se priključijo na obstoječi plinovod 1 bar dimen/ije 0 250, ki poteka po Cesti I. Slovenské artilerijske brigade. PTT: Obstoječega omrcžja ni. Pred- videna je izgradnja novega PTT omrežja. Ivan STANIČ V območjc pretežno individuálně gradnje, močno zamejene s cestami in vodami, vnaša projekt posamezne identifíkacijske točke, posamezne objekte ali skupině objektov na iz- postavljenih lokacijah. Dcjavnosti, ki jih vnaša so: - Šport in rekreacija: V območjc gos- tišča Livada se locira Center vodnih športov z odprtim in zaprtim baze- nom ob razširjcni čolnarni. Med Ob- voznico in Cesto I. Slovenske arti- lerijske brigade pa mestno kopališče ob Ljubljanici s parkom do Ižanske ceste. V parku in ob kopališču so manjši paviljoni z garderobami in sa- nitarijami. Vhod v kopališče je skozi monumentalno oblikovane propileje nasproti Centru vodnih športov. 63 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:36:07 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13 / 1990 - Stanovanjska dcjavnost: Locirana je najprcj v ohmočju opuščene to- várně Hoja, oh parku, ki se naslanja na obstoječi ohranjeni in varovaní Botanični vrt, (most za pešce in kole- sarski promet pa območje povezuje prcko Gruberjevega překopá s staro Lj ubijano oziroma Prulami), in po- tem ob Malém grabnu na Mesarici, ki se prav tako naslanja na park do Ljubljanice. - Poslovna dcjavnost: Locira se ob Cesti I. Slovenskc artilerijske briga- de, na Mesarici in ob Centru vodnih športov. - Gostinska dcjavnost: Trije objekti ob Ljubljanici - na Špici, ob čol- narskcm klubu (Brodarsko društvo) in na Mesarici - tvorijo gostinski trikotnik. Tomislav VAIJDA Pričujoči prcdlog i/haja iz zamisli o nadgradnji strukturně značilnosti dancga prostora, ki jc subjcktivno dojeta kot lokalna simetrija Malega grabna in Prulskcga kraka Ljub- ljanice. Ta značilnost je danes slabo izražena, zato jc za okrepitev motiva potrebno korigiranje obrežne linije (izrez) na območju obstoječe čol- narnc, kar ob sočasnem povečanju površine vodne ploskve omogoča oblikovanje središčnega prostora med ^obema ključnima točkama, Špico in Mcsarico. Tako nastali prostor, pravzaprav nekakšen řečni trg, s tem prevzema vlogo mental- nega srcdišča, Špica kot dosedanje središče pa ostaja eden od mejnikov, določcvalccv novo nastalega prosto- ra. Vsi štirje mejniki tega prostora, opisani po prcdlaganih funkcijah, so tako: - letno kopališče v izteku Velike čol- narskc ulice: dodatni bazen v strugi Ljubljanice podaljšuje kopalno se- zono oziroma omogoča kopanje tudi v primeru deročih voda ipd., ob so- časni iluziji kopanja v reki; - Špica: to je vcčji stožec, ki sočasno služi kot razgledišče; zaledni objekti samskega doma se rušijo; - čolnarna in Barjanski muzej na ob- močju Livade; z Barjanskim muze- jem se povzema predlog iz posebnih strokovnih podlag; oblika tega dvo- namenskega objekta jc poi/kus iz- glajcvanja strukturnih neskladij za- ledne uličně mreže in obalné linije, sočasno pa je tudi fokusna točka ra/širjcnega Botaničnega vrta o/iro- ma bodočega parka; -razgledišče na Mesarici: Mesarica jc po tem prcdlogu popolnoma ne- dost opna (ograja ob cesti I. Slo- venské artilerijske brigade in proti razglcdišču) in prepuščena naravne- mu procesu zaraščanja; objekt raz- glcdišča je dost open samo s čolnom. Ostali predlagani elementi prostor- ske ureditve so še: - drevoredi ob bregovih kot po- daljšanje obstoječe ureditve Trnov- skega přistáná; kljub t chi nim argu- mentom (etični vidiki) se zdi to edi- na možnost iztrgati strugo Ljublja- nice od Špice navzgor iz banalno smešne nepomembnosti / ncopaz- n sti vaškega potoka in dcíinirati njen prostor (tako horizontálno kot vertikálno) z elementi zclcnja; -park na območju sedanjega Bota- ničnega vrta in obstoječih objektov podjctja Hoje, ki se porušijo; -brv za pešce v podaljšku Prijateljcve ulice; predlagana je lc ena brv za pešce (mostovi kot zapiralci pogle- dov v řečni osi!), ki navezujc Bota- nični vrt/bodoči park na Prule, tako da ustvarja možnost krožne pešpoti od Prul v park (z odccpom proti Rudniku) mimo stavbě čolnar- nc/muzeja, nato ob bregu do ceste I. Slovenské artilerijske brigade prcko obstoječega mostu do drugega brega in mimo predlagancga kopališča ob Ljubljanici do Prulskcga mostu in nazaj na Prule; predlagani potek brvi v podaljšku Prijateljcve ulicc se zdi boljši od alternativnega, žc večkrat zarisanega poteka v podaljšku ulicc Prule, ker ne ustvarja mrtvega ro- kava (dcl Botaničnega vrta/parka med mostiščem v podaljšku ulicc Prule in Karlovško cesto), ampak "prekrvlja" park v cclotni dolžini. '^!;fíří:Wříí®ííř$Í^ří!;?ň;!^^^ prof. dr. Andrej Pogačnik, mag. arh., Andrej Etjavec, dipl. inž. arh., Miran GajSek. dipi, inž. arh., Marko KoSčak, dipl. inž. gradb., Ivan Stanič, dipl. inž. arh., Tomislav Vauda, dipi, inž. arh. 64 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:36:07 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms 65 URBANI 1 7.7.1 V Andrej Frjavcc Ivan Stanič Miran Gajšck Tomislav Vauda This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:36:07 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Ljubljana, 1560 Ta karta je namenjena predvsem otrokom! Nekoč, vdavnih časih je Ljubljana v vantent objemu reke Ljubljanice rasla in se razvijala. Danes jo mi , nasledniki njenilt davnih dolzniko'' v zahvalo vanijemo v betonskcm kontu... Ivan Stanič 66 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:36:07 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms