Št 41.
Trst, v soboto, 14. marca 1914.
IZHAJA VSAK DAN
IbH ab nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. F«iamlfne Ster. se prodajajo to 3 nvfi. (6stot.)v mnogih tubakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Žt. Petra, Postojni, Setani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Mioi. Dornbergu itd. Zastarel* *ter. |>o 5 nvč. (lil stot.l OSLABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. oamrtuice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov po SO st min. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst L'(l K, vsaka ■•daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj p» 40 stot. Oglase sprejema InHeratni oddelek nprave »Edinosti". — Pladnje se izključno le opravi „Edinosti". Pliil j Ivo In tolljivo « Trstu.
Tpfiaj XXXIX.
Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko.
, V edinosti je mot
NAROČNINA ZNAŠA
za crlfi leto 34 K, pol leti 12 k. \ mosece 9 K; B* na-
roćh« brez dopo>lane naročnine. upriva ne ozira ■trona Bt na nad-ljah* lajanj* „SOIMOSTI" aian« : ■■ o«la l»to Kron S 20, m pni ]•<• Kr«n i ao
Vsi dopisi naj -o pošiljajo na uredništvi li-t.t. .N.»franko-vaon pi>ma s« ne rprejemi|o In rokopisi »s vriSaJo.
Naro.' nino, nuU«i> in reklamacije i* pošiljati na opravo lista.
I REDNl&TVOi uiloa S Fra*cnco d'Aaal.1 20. Izdajat.« j in o.l^.vomi urednik ŠT F.FA V UOl>l\.\. Lastnik konsorcij li«ta .Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinont*. vpsan* zadruga t (imejenini poroštvom v Trsta, uiica
S. Franctsco d'.\s>isi štev. 20. PoJtno-hranllnitnl rjiun Stcv. 841-652. TELEFON It. 11-57.
Napad pripravljen. - Hujskanja profesorjev. - Italijani na Revoltelli napadli naše dijake z gorjačami.
Revolverski streli. - Pet ranjencev. - Policija na Revoltelli.
Po predsnočnjem napadu na hrvatske; dijake je bilo pač pričakovati, da pride še I kaj hujšega. In to hujše se je tudi v resnici zgodilo. Napadu na posamezne jugoslovanske dijake naj bi sledil splošni napad: Kakor so kazali dogodki vsega včerajšnjega dneva je bil
napad skrbno pripravljen,
in to ne samo po italijanskem dijaštvu samem, temveč celo po činiteljih, od katerih ne bi bili kaj takega nikdar pričakovali. Velikansko ogorčenje je že vzbudilo v vseh tržaških slovanskih krogih dejstvo, da je po prvem divjaškem naskoku italijan skega revoltellskega dijaštva na jugoslovansko dijaštvo smatral kuratori] Revol-telle popolnoma za nepotrebno, da bi uvedel preiskavo. Lahko je umevno, da je to bila največja potuha za italijansko dijaštvo, ki je videlo, da Ima vzllc svojemu div-jaštvu gospode na svoji strani, da torej lahko počne, kar hoče, pa se mu vendar ne zgodi prav nič. V takih razmerah je potem seveda popolnoma lahko, da se dogajajo taki napadi, kakor so bili oni predsnočnjem na Aquedottu in pri »voltih«, in prav lahko je tudi, da pride do takih zlo-čhs!;: nasiistev, kakor so se dogcdila \ j en; popoldne.
Profesorsko hujskanje.
In ni dovolj, da je ravnal kuratorij tako, pridružili so se mu tudi razni prolesorjl zavoda samega, ki so s svojimi besedami in svojim ponašanjem naravnost hujskall Italijansko dijaštvo na Jugoslovansko. Ali morda ni to hujskanje, Če je prof. M u s a-f f i a včeraj dopoldne pri francozki uri dal prevajati iz italijanščine v francoščino sle-; deči stavek: »Potrebno je, da tekom jutrišnjega dneva sklenemo definitivno, ker smo v nevarnosti, da nas nadomestijo tulci«? Italijanski dijaki so pač dobro umeli svojega profesorja, saj so mu ploskali na te besede in mu klicali »bravo!« — In ali morda ni hujskanje, če je v ponedeljek profesor dr. S p a d o n i izjavil, da je potrebno, da se prihodnje leto število italijanskega dijaštva, četudi umetno pomnoži, eventuelno tudi tako, da se v akademijo vpišejo tudi juristi! — Kaj je neki drugega, nego izzivanje, če se je včeraj dopoldne prof. M u s a f f i a naravnost norčeval iz jugoslovanskih dijakov in njihovih imen, češ kako se neki izgovarja »Eržen«, in to je — posmehljivo — »no-bile de Tonnnaseo.«
Po takem hujskanju, po takem izzivanju in to vse že po onih dogodkih, ki so že itak dovolj razburili dijaštvo, pa naj bi ne prišlo do najhujšega! In včeraj je res izbruhnilo vse italijansko divjaštvo v vsej svoji zlobi in hudobi.
Dopoldanski dogodki.
Že dopoldne so opazili jugoslovanski dijaki, da se nekaj pripravlja. Ko so namreč v premoru ob 10 odšli vsi jugoslovanski dijaki iz zavoda, so opazili na ulici Car-ducci, kjer se nahaja trgovska visoka šo-
" ft n L i R T B K
Par besedi.
(K nocoj3njemu glasbenemu veCeru naše „Glasbene Muticc" v Narodnem domu v Trstu.
Tržaška podružnica »Glasbene Matice« si je postavila kakor glavno nalogo, skrbeti za dober pouk v raznih glasbenih panogah in ga napraviti pristopnim čim mogoče širšim krugom. Peto leto deluje sedaj in je v tem smislu tudi kaj uspešno razvila svojo glasbeno šolo, kjer se pod vodstvom resnih in strokovno izobraženih moči za enkrat podučuje klavir, vijolino, solopetje in zborovo petje.
Da pokaže lep napredek in dosežene povoljne uspehe, priredi to društvo danes zvečer v Nar. Domu ob ljudskih cenah glasbeni večer (začetek ob S1^ uri), kjer bo prezentiralo sad tega samo še le polletnega pouka. V solo-nastopih na klavirju, vijolini in v solopetju ter v združenih kombinacijah pokažejo bolj zreli gojenci tega zavoda, kako resno in smotreno se je doslej delovalo. Orkester na lok, solisti, pevski ensembli in zborov naraščaj s preko 1 DO udeležencev: to je materijal, za
la v hiši št. 12, tupatam razne skupine sumljivih oseb, pri katerih pa se je povsod nahajal po kak italijanski slušatelj Revol-telle, ki je opozarjal dotične skupine na posamezne jugoslovanske dijake. Ko je dijaštvo opazilo to, je seveda vedelo takoj, da gre tu za
organiziran napad
in se ni hotelo več vrniti na zavod, temveč se je zbralo v kavarni »Balkan«, kjer se je posvetovalo, kaj je storiti. Ker državnega poslanca dr, Rybdfa ni v Trstu, so se obrnili na deželnega poslanca d r. SI a v i k a, da bi posredoval za varstvo jugoslovanskega dijaštva. Deputacija jugoslovanskega dijaštva je odšla z dr. Sla-vikoin na čelu na policijsko ravnateljstvo, kjer se je predstavila policijskemu pod-ravnatelju, vladnemu svetniku dr. M a liko v c u, mu razložila vso stvar in zahtevala varstva. Dr. Mahkovec je zagotovil deputacijo, da stori vse, da se preprečijo kaki napadi, in je odredil, da policija še pred 3 popoldne, ko se prično predavanja tia Revoltelli, zasede Carduccijevo in bližnje ulice tako, da se ne bi moglo zgoditi nič hudega jugoslovanskemu dijaštvu, prihajajočemu na predavanja.
Popoldanski dogodki.
Ob 3 popoldne je odšlo jugoslovansko dijaštvo iz kavarne »Balkan« takorekoč korjjorativno na Revoltello. Italijansko dijaštvo jč že bilo v zavodu in je gledalo skozi okna prihajajoče Jugoslovane. Med njimi je bil en sam Slovenec in ta je čul, kako so si klicali Italijani drug drugemu:
»Ecco I ščavi!«
Cul je tudi besede: »Ali jih jim botno dali!« Nekdo drug pa je odgovoril: »Ne, ne, jih je preveč, nas pa premalo!«
Pripomniti moramo tu, da je II. tečaj imel včeraj samo eno uro predavanja, od 3 do 4, dočim pa je imel I. tečaj dve uri, od 3 do 5. Prvo uro je bilo torej vse dijaštvo na Revoltelli, drugo uro pa santo prvi tečaj In to niti ta ne cel. Bila je namreč ura za italijanščino in to le za one dijake, ki niso obiskovali Italijanskih srednjih šol.
Ko se le torej končala prva ura, ni imel od italijanskih dijakov nihče nič več opraviti na Revoltelli in so tudi v resnici vsi odšli iz učnih dvoran. Ostalo ie v prvem tečaju samo 14 diiakov, samih Jugoslovanov.
Ko se je predavanje končalo — bilo je 5 ura — so hoteli naši dijaki oditi z zavoda. Šli so iz učne sobe, da se oblečejo in potem odidejo domov. Toda niso mogli dalje, kajti pričakali so jih Italijani in izvršili nanje svoj dobro pripravljeni
zločinski napad.
Italijani namreč ali niso odšli z Re-voltelle, ali pa so se zopet vrnili in sicer dobro oboroženi s pravcatimi gorjačami. Hiša, v kateri se nahaja Revoltella, ima dva vhoda, glavnega v Carduccijevi ulici,
katerega vzgojo je treba resnega fonda in 'smotrenega dela. A če bomo videli pred orkesterskim ensemblom znanega nam kapelnika g. T e p I e g a, če poznamo nadalje sugestivno moč in trudapolno požrtvovalnost drugih mnogobrojnih učiteljev tega zavoda, njim na čelu navdušenega in vnetega ravnatelja g. Sonca, nam vzklije tudi nada, da bo to uspešno započeto delo tudi vrlo napredovalo in rodilo obilo sadu. In če pogledamo nadalje spored tega večera, nam tam zastopani glasbeniki, katerih komadi bodo proizvajetii, jamčijo tudi za višji nivo, v katerem se giblje to delovanje in za vzvišeni pogled, ki ga jemljejo zavod, in njega vodje. Čajkovskv, Havdn in drugi, to so imena koncertnih sporedov in so nam dobro znani že iz prejšnega delovanja g. T e p I e g a l<akor kapelnika. — Ob jedneui je g. TepJy sam priredil več jugoslovanskih pesmi (devet) večjidel znane nam iniljeuka slovenske, hrvaške in srbske za po nJem organizirani orkester na lok, nad katerim bo tudi on sani vihtel svojo sugestivno taktirko.
Posebna novost za tržaške prireditve bo k v a r t e t n a 1 o k in slednjič kaj zanimiva točka Haydaova »Otroška simfonija«.
postranskega pa v ul. sv. Frančiška Asiš-kega. In skozi vhod v ul. sv. Frančiška so videli ljudje malo pred 5. uro popoldne vstopiti večjo skupino mladih ljudi, oboroženih z mogočnimi palicami. Ostali italijanski dijaki pa so ostali v hiši, ali pa so prišli vanjo skozi vhod v Carduccijevi ulici.
Ko so naši dijaki po končanem predavanju hoteli domov, so zagledali na hodniku v drugem nadstropju kakih 20 italijanskih dijakov, ki so imeli vsi palice. Tudi po stopnjicah je bilo italijanskih dijakov. Ko pa so prišli naši v vežo, jih je pričakovala tamkaj druga večja skupina Italijanov, tudi okrog 20. Naši dijaki so bili potemtakem popolnoma obkoljeni. Na ulico niso mogli, zato so se vrnili po stopnjicah navzgor in so šli k ravnateljstvu, da ga obvestijo o nameravanem napadu Italijanov. Ravnatelj je nato stopil k italijanskim dijakom, ki so se nahajali v drugem nadstropju in jim je ukazal, naj odidejo v vežo. kar so Italijani tudi storili, dočim so se pa naši dijaki vrnili v predavalno dvorano prvega tečaja. Komaj pa je odšel ravnatelj, so Italijani zopet vdrli po stopnjicah navzgor in vdrli v dvorano prvega tečaja skozi navadna vhodna vrata, ki so bila zaprta, a ne zaklenjena, a prav tako tudi skozi kabinet; torej od dveh strani. Vrgli so se kakor divji na jugoslovanske dijake in začeli udrihati s svojimi gorjačami po njih. Nastal je	i
strahovit pretep.
Jugoslovanski dijaki so se branili s stoli, mizami in sploh vsem, kar Jim je prišlo v roke in seveda pri tem tudi niso štedili Italijanov, kajti
šlo je za življenje!
Nekaj jih je tudi skočilo k oknom in so klicali policijo na pomoč. Toda policije nI bilo! V tem pa je pridrvel v dvorano oni Sangulin, ki se danes na drugem mestu našega lista pere in pravi, da je popolnoma nedolžen glede onih predvčerajšnjih napadov, ki pa je tu dokazal, da so njegove trditve nesramna laž in da je vse gola resnica, kar je naš list pisal o njem. — Kakor zbesnela zver |e planil Sangulin v dvorano In z debelo gorjačo dvakrat udaril po nekem hrvatskem dijaku, ki pa ]e po sreči ujel z roko na glavo namerjena udarca, ki bi ga bila gotovo pobila na tla. Ko pa le Sangulin zamahnil še v tretje, da bi bil pobil hrvatskega dijaka Stjepana Slsgoreo na tla, pa se le ta pripog-nil, da bi se umeknil udarcu in v istem trenutku je
počil strel.
Da bi si ubranil svo]e življenje, le Slsgoreo potegnil iz žepa revolver in ustrelil na podivjanega napadalca Sangullna, ki ga je zadela kroglja v levo roko.
Italijane je strel začasno nekoliko opla-šil in zbežali so iz dvorane, a vrnili so se takoj zopet, da bi s ponovnim, še besnej-Šim naskokom maščevali svojega vodite-
Poleg drugih vokalnih produkcij vzbuja napeto zanimanje nastop zborovega naraščaja. Preko s t o svežih dekliških in deških grl zapoje dvoglasno dve tnični pesmi, mej temi jedno novo našega domačega skladatelja in tudi učitelja na našem Matičnem zavodu, ga. K. A d a m i č a.
Tudi v vokalnem delu sporeda prevladujejo izbranost znamenitost in vrednost dotičnih skladateljev.
C. Grieg (1843—1^07), Norvežan je znan vsemu kulturnemu svetu kot skladatelj velike genijalnosti. Težišče njegovega delovanja nahajamo v komorni glasbi. V svojem »Metuljčku«, ki se bo proizvajal drevi, ni nič pozabil ali spregledal pri oni nežni živalici, ki poletuje s cvetke na cvetko. Vsako njeno drhtenje je naslikal komponist natančno in naravno.
C. Sinding (r. IN.%) je sorodnjak in vreden sovrstnik Oriegov, le da v njegovih skladbah ne dobimo onega pristnega skandinavskega duha, kakor pri Oriegu. Narava mu je polna ognja, energije in strasti: kar vidimo v vseh njegovih skladbah, tudi v skladbah bolj liričnega značaja, kakor je n. pr. Pomladansko šumljenje«. Tudi ta lipičen komad je preprežen vseskozi z energičnimi obrisi.
Ija Sangulina. Zato pa je Sisgorco skočil k oknu in ustrelil dvakrat skozi okno, ho-teč tako obrniti pozornost policijo na dogodke v hiši.
Policija na Revoltelli.
Policija je na strele nemudoma vdrla v hišo, zastavila oba izhoda in tako zajela vse dijaštvo. Ko je prišla policija v učno dvorano prvega tečaja, so redarji z napetimi revolverji v roki preiskali pred vsemi naše dijaštvo, če je oboroženo. Slsgoreo Je takoj sam stopil v ospredje, poredat da je streljal oii, da si obrani svoje življenje in je takoj prostovoljno izročil svoj revolver. Izrecno pa bodi tu konstatirano, da policija ni našla pri nobenem drugem našem dijaku nikakega orožja, da so bili torej ra-zun Slsgorca
vsi iugoslovanski dijaki brez orožja!
Italijanski dijaki so seveda hitro poskrili svoje težke gorjače, toda redarii, ki so preiskali vse prostore, so jih kmalu nanosili skupaj celo skladallco.
Bilo je potemtakem popolnoma jasno, da so se laški divjaki nalašč pripravili /a ta napad, da so se nalašč za ta napad oborožili in potem napadli neoborožene jugoslovanske dijake!
Nato se je začela preiskava, ki jo je vodil načelnik policijskega komisarjata, svetnik dr. Osti, ki je dal pred vsemi poklicati rešilno postajo, ki je odposlala zdravnika, ki je dal prvo pomoč ranjencem.
Ranjencev Je pet,
in sicer je bil najhuje ranjen z revolver-skim strelom oni S a n g u I i n, ki je bil zadel v levo roko. Kakor smo izvedeli pozneje. pa rana ni nevarna. Od drugih italijanskih dijakov ni bil nihče ranjen. Ranjeni pa so bili z gorjačami štirje jugoslovanski dijaki, Hrvatje: in sicer Petro-v i č, najtežje, z udarcem na glavo, L u I i č z udarcem nad sencem, na roki in nogi, 11 i ć z dvema udarcema na roki, in pl, T o m m a s e o s tremi udarci na glavi.
Kakor rečeno, je policija našla cel kup gorjač, ki so jih poskrili Italijani, poleg tega pa tudi bokser, ki ga je neki italijanski dijak vrgel od sebe.
Policija je najprej zaslišala jugoslovanske dijake, ki jih je potem vse izpustila v svobodo. Od jugoslovanskih dijakov je bil aretiran edino le Sisgorco. Nato se je vršilo zasliševanje italijanskih dijakov, in kolikor nam je znanega doslej, jih je šest aretiranih. Voditelj vsega tega zločinskega napada, Sangulin, je bil z ozirom na njegovo rano izpuščen v svobodo, a kakor smo čuli pozneje, ga bo policija tudi aretirala, ker je njegova rana le lahka.
Zvečer smo doznali, da sta napravila z jugoslovanskimi dijaki natančen zapisnik gg. dr. Brnčič in dr. Tomašič, ki sta nato šla posredovat na policijsko ravnateljstvo. Govorila sta najprej s policijskim podrav-nateljem, vlad. svetnikom dr. Mahkovcem, potem pa tudi z ravnateljem, dvor. svet. pl. Manussijem samim. Lc-ta se je dal natančno informirali o vsej stvari in si tudi
N. A. Mozartov (1756—1791) kvintet iz opere Čarobna piščal spada k najboljšim njegovim ensemblom. Je pravcati vzorec one dobe, ko je evetel glasbeni formalizem. Ne sinemo pa prezreti, da se je prav Mozart obrnil od italijanske operne tvorbe in si vstvaril dramatično smer. Primer za to imamo v omenjenem kvintetu, kjer je sicer glasbeni obliki vse podvrženo. a se vendar dramatična stran dviga na površje.
Pravi biseri narodne glasbe so bosanske narodne pesmi, prirejene za en Klas s spremljevanjem klavirja. Odlikujejo se te pesmice: B. Kačerovskv »Djcvojčka kletva-, po svojem dramatičnem izkazu, Kačerovskv »Svu noć mi soko prepjeva . po svoji idilični čutnosti, »Jesen stiže-. po svojem težkopadnem ritmu in >Kj, uzmi me«, po svojem razkošnem ritmu.
Pri pouku v solopetju služi razuti drugih metodičnih pripomočkov tudi solfeža (solfeggio). Solfeža ima obliko pesmi in služi kot vaja v prednašanju, v izgovarjanju vokalov in konsonantov, v pravilni glasovni artikulaciji. Eni izmed Concono-vih solfež se je podstavil primeren tekst Utve.
Adamičeva skladba »Večer«, za dva
iulKMM lil
EDINOST4' St. 41.
V Trstu, dne 14. marca 1014.
izprosil od g. tir. Brnčiča njegove zapiske, grofu Stiirgkhu: R u i i t e 1 i miru v Av-ki mu jih je le-ta tudi izročil. Upati je, da stri j i ! bo SiSKoreo še tekom večera izjmščen v ( Splošno presenečenje pa je povzročil svobodo.	, predsednik opoldne, ko je prekinil sejo in
Pozneje zvečer je v zadevi aretiranega pozval poslance, naj se vpišejo kot govor-našega dijaka Sisgorea interveniral pri var- n»ki za prvo branje brambne predloge. Ta nostni oblasti dež. poslanec g. dr. W i I f a n poziv predsednikov je izzval splošno za-
Kakor smo izvedeli iz popolnoma za- čudenje, a kmalu na to se je izvedelo, da nesljivega vira, so se prijavile uradne $o Poljaki iznašli nov kompromisni pred priče, ki morejo potrditi, da je S i s g o-.log-, da se omogočijo zopet češko-nemska reo rabil orožje v najskraj-jpogajanja. Nemci so namreč dopoldne iz nejši sili. Med občinstvom, ki se je v J javili, da so pripravljeni pogajati se t velikanskem številu zbralo v Carduccijevi vzpostavitvi ustave na Češkem, toda le ulici, jih je cela vrsta, ki hočejo pričati, da je oni dijak, ki je streljal skozi okno — bil je to Sisgoreo — moral streljati v največji sili, kajti obsojen je bil tedaj, ko je streljal od okna proč, v sobo, in se je zdelo občinstvu na ulici, da se mor a braniti pred napadalci, ki ga hočejovrečiskozioknodrugega nadstropja na ulico.
Dosedaj Sisgorea šn niso pustili v svobodo, prepričani pa smo, da se to zgodi v najkrajšem času, kakor tudi to, d» vtaknejo v zapor glavnega povzročitelja teh divjaštev in voditelja italijanskih napada-cev, S a n g u I i n a!
V sledečem naj še podamo imena onih italijanskih dijakov, ki so bili areti-rani in odvedeni v zapor. To so :
Angelo Pozzetto, star 22 let, iz Gra-deža;
(»ino FJiasutti, star 20 let, iz Zadra ;
Joahim StAlker, star 18 let, iz Trsta;
Gino Mattessich, star as let, iz
Zadra;
Josip Skopaz, star 23 let, iz Rabca pri Pazinu.
*
* *
Pozno zvečer smo izvedeli, da namerava baje italijansko dijaštvo vseh tržaških šol v znamenje „protesta proti slovanskemu nasilstvu" štrajkati. Prav tako pa smo tudi izvedeli iz zanesljivega vira, da se U e v o 11 e 11 a zapre. Za koliko
časa, se ni gotovo.
• •
*
Ogorčenja nam zastaja pero, ko moramo sporočati našemu občinstvu, našemu narodu, kako ona podivjana druhal, ki se sicer tako rada baba z imenom sinov dva-tisočletne kulture, kakor divja zver pada po sinovih naših naroda, da bi jih pobila, kakor stekle pse na ulici. Nekaj takega ne bi pričakovali od najnekuhurnejšega naroda tam doli iz srede najtemnejše Afrike ; mogoče je to le pri njih, ki jim je bandit-stvo vzor vsega junaštva in mafijska ter kamoraška zavratna hudodelstva vsakdanja nedolžna zabava. Daleč, daleč so padli Italijani, tisti Italijani, ki hočejo biti drugim narodom učitelji v civilizaciji in kulturi, daleč #0 padli sinovi Danteja in Rafaela Sanzija !
2a danes ne pripominjamo prav ničesar več k temu divjaškemu, zločinskemu napadu, nego edino le to:
Taki zločini se kagnnjejo redno le na Mločincib sumih! Italijani bodo avoje divjaštvo plačevali a avojo laatno izgubo, a aeboj samimi!
Obstrukcija v državnem zboru prekinjena. — Kriza odgodena.
DUNAJ, 13. (Izv.) Danes se je pokazalo, da v avstrijskem parlamentu prihaja vedno vse drugače, kakor si pa človek misli. Včeraj in danes dopoldne je bila situacija še vedno brezupna in v parlamentarnih krogih se je pričakovalo z vso gotovostjo, da bo po popoldanski seji parlament ra/puščen, da se sploh ne sestane več. Čehi so nadaljevali obstrukcijo in sicer v obliki popravkov k zapisniku. Pri tem je prišlo do burnih prizorov, ker je predsea nik po vrsti jemal besedo govornikom. Med drugimi je posl. Stane k ponovno od ločno poudarjal, da brez češkega deželnega zbora ne bo držav nega zbora. Z mogočnim glasom je zaklical Stanek ministrskemu predsedniku
ženska glasova s spremljevanjem klavirja (skladba še ne objavljena) je idealno in nežno zamišljena večerna idila. Kar je posebne važnosti, se je poslužil skladatelj v zadnjem delu skladbe umetniške forme protipostopnega kanona (oba glasova pojeta etioinisto melodijo, seveda v nasprotni si smeri). To tako malo rabljeno formo je skladatelj mojstersko uvezal v omenjeno ljubko skladbo.
N. Samsonova: »Oj ve ptičke selilke« je skladba ruskega izvora. Ta z ruskim duhom tiapojena skladba se odlikuje po svojem lahnokrilcm značaju, ki pa ima kakor Adamičev »Večer«, dokaj težkih mest.
Kakor je torej razvideti iz teh »par besedi« h sporedu današnjega glasbenega večera, najde gotovo vsak udeležnik istega (in upati je. da jih bo kaj veliko število) svoje zadoščenje toliko nad proizvajanjem sporednih točk, kolikor nad glasbenim zavodom naše podružnice »Glasbene Matice , ki si v okvirju dosegljivih sredstev resno prizadeva, biti po možnosti kos svoji nalogi. A mnogoštevilna udeležba in s tem izkazane ji simpatije jo bodo gotovo vspodbujale še h vztrajnejšemu stremljenju in li višjemu vzletu.
Vš. Ip.
pod pogojem, če Čehi ustavijo obstrukcijo. Poljaki so svoj predlog formulirali takole: Čehi naj za danes ustavijo svojo obstruk-cijsko taktiko in puste, da se začne razprava o brambni reformi. Govori naj domobranski minister Georgi, pote® naj se pa seja zaključi in se vrši prihodnja seja v torek. Med tem naj pa se vrše med Čehi in Nemci pogajanja na temelju vzpostavi tve ustave na Češkem.
Ministrski predsednik principijelno ni bil proti temu predlogu, zahteval pa je, da se podajo garancije, da bo brambna reforma v doglednem, natančno določenem času rešena, poleg tega pa predloga o posojilih brez prvega branja izročena odseku.
Popoldne so se sestali češki obstrukci jonisti vseh treh strank, agrarne, narodno socijalne in neodvisne, in so po daljšem posvetovanju, v katerem je prevladal vpliv agrarcev, sklenile, da sprejmejo poljski posredovalni predlog. Ko se je ob .1 zopet začela seja, je podal poslanec Stančk v imenu vseh Čeških obstrukcijo-nistov izjavo, v !! kateri se pravi: „OdloČili smo se, da dovolimo še zadnji rok, da se poizkusijo urediti razmere na Češkem in sploh v državi. Izjavljam, da smo se dali Črtati iz govorniške liste, in pristajemo na to, da se prične prvo branje brambne predloge. Če se pa izkaže dn torka, da se ta poizkus ne posreči, bomo zopet nadaljevati dosedanjo taktiko in preprečali vsako razpravo katerekoli predloge".
Nato je domobranski minister priporočal brambno predlogo. Podal je vojaško-tehnične in politične argumente zanjo in apeliral na požrtvovalnost strank. Veliko zanimanje je pobudil v njegovem govoru pasus, v katerem je rekel: „Mi sicer vemo danes, kateri so naši pri j a t e 1 j i, ne vemo pa, kdo bo tedaj z nami, ko bi bilo treba potegniti meč!" Te besede so pobudile tem večjo pozornost, ker so očiviano naperjene proti Italiji.
Seja se je nato končala. Ob 6 zvečer so sc sestali zaupniki čeških in nemških strank, da se posvetujejo o možnosti kompromisa med Čehi in Nemci glede vzpostavitve deželne ustave na Češkem. Seja e trajala do poldevetih zvečer in se bo nadaljevala iutri.
V parlamentu se smatra, da s tem kriza še ni rešena, pač pa le odgodena. Čehi sami sodijo o stvari zelo pesimistično, kar so zlasti pokazali s tem, da so se takoj po seji priglasili kot govorniki k zapisniku, tako da so za torek preskrbljeni s potrebnim orožjem.
Vlada noče dati pojasnil v Šrlhovi aferi.
DUNAJ 13. (Izv.) V današnji zbor-nični seji je naznanil predsednik dr. Syl-vester, da se je obrnil na ministra notranjih stvari za pojasnila v dr. Svlhovi aferi, nakar mu je minister pismeno odgovoril, da z o z i r o m na uradno tajnost ne more dati dotičnih poj a sni 1.
Odmev tržaških laških nasilstev na Dunaju. Intervencija pri vladi.
DUNAJ 13. (Izv.) Glasovi o snočnjih italijanskih napadih na jugoslovansko dijaštvo v Trstu in pa zlasti vesti o današnjih dogodkih na tržaški Rovoltelli so silno razburile jugoslovanske parlamentarne kroz»e. Jugoslovanski poslanci so j intervenirali pri vladi, da naj vendar en-; krat ukrene primerno korake, da bo mo- j glo biti tržaško Slovenstvo si vsaj svesto svojega življenja. Ko je došlo v parlamenti poročilo o današnjih popoldanskih dogodkih na Kevoltelll, je šel poslanec dr. liy-bi\f nemudoma k ministru za notranje! stvari, bar. Iloinoldu, da ga je informiral i o teh dogodkih. Posl. dr. Rybaf je poučil ministra tudi o razmerah na Hevoltelli In ga opozoril na položnj, v katerem se sedaj nahajajo tržaški Slovenci. Zahteval je, da naj vlada stori vse primerne -korake v varstvo slovanske mladine in slovanskega prebivalstva v Trstu. Minister je obljubil, da bo dal natančno preiskati vso stvar, ter je zagotovil posl. dr. Rybiihi, da storo oblasti vse, kar so dolžne storiti pa svoji službeni dolžnosti.
DUNAJ 13. (Izv) Posl. prof. Man-d i o je poslal U Trstu danes „Hrvatsko-slovenskemu klubu* sledečo brzojavko: „Snoči so italijanski akademiki dvakrat tolovajsko napadli svoje hrvatske tovariše, Prvič je posredoval stražnik, drugič pa mimoidoči, na pomoč poklicani bosenski (vojaki. Prosim, intervenirajte energično. — Mandič,
Posl. prof. Mandfč je prejel na to danes zvećer sledečo brzojavko od predsed-ništva „Hrvatsko - slovenskega kluba*: „Smo intervenirali. — Korošec".
DUNAJ 13. (Izv.) Ko je danes popoldne izvedelo dunajsko jugoslovansko dijaštvo o ponovnem italijanskem dlvjaštvu v Trstu, je zavladalo med njim velikansko razburjenje in nepopisno ogorčenje.
Hudi spopadi med italijanskim in jugoslovanskim dijaštvom na Dunaiu.
DUNAJ 13. (Izv.) Na vseučilišču je prišlo danes dopoldne do velikanskih italijanskih demonstracij in jugoslovanskih protidemonstracij. Italijani so že zgodaj zjutraj zasedli rampo. Prišli so pa s podloženimi Čepicami na glavah in z velikimi gorjačami v rokah, kar kaže, da so bili očividno pripravljeni za boj. Zasedli so na vseučilišču glavne stopnjice in ko so prišli nato v večji skupini do vseučilišča jugoslovanski dijaki, so jih sprejeli s hu-ronskim vpitjem „Abbasso i s'ciavi". Peli so tudi razne izzivalne pesmi, med njimi tudi Legino himno Jugoslovani so jim odgovarjali s petjem narodnih pesmi in z večkratno ponovitvijo himne .I.epa naša domovina". Položaj je prihajal vedno opasnejši in videti je bilo da pride vsak hip do spopada, V tem trenutku pa je vdrla policija, ki je štela več sto mož, med obe sovražni skupini in ju je ločila. Jugoslovani so se umeknili v Beethove-novo ulico, Italijani pa so ostali pred vseučiliščem.
Ko so se pozneje Jugoslovani vrnili v skupinah zopet na Francov ring, so se zopet začela izzivanja z italijanske strani. Italijani so namreč hoteli izpred vseučilišča v izprevodu pred parlament, da bi tamkaj izročili nekako spomenico italijanskim poslancem. Ko so Jugoslovani opaziti to, so jih hoteli prehiteti pred mestno hišo, kar bi se bilo tudi zgodilo, da ni v zadnjem hipu udarila vmes policija na konjih ter zaščitila Italijane, da so pod njenim varstvom nemoteno dospeli pred parlament, odkoder so poklicali na pomoč poslanca dr. Pitacca in dr. Gasserja. Ta dva sta šla nato k rektorju ter izjavila, da Italijani nikakor ne nameravajo motiti nemškega značaja dunajske univerze t!!), temveč da hočejo le demonstrirati proti jugoslovanskemu dijaštvu, zahtevajoč svojo visoko šolo. Rektor jima je odgovoril: „Ž e dobro!* Potem pa je jima svetoval, naj jutri italijansko dijaštvo ostane doma, ker imajo nemški dijaki „bumel* in bi znalo priti ao kakih nemirov. Poslanca sta to povedala dijakom in ti so sklenili, da ostanejo jutri doma
Krvavi spopadi med policijo in visokoSolci. Dva alulatelja žlvmozdravnlllce visoke lole amInonevarna ranjena.
DUNAj, 13, (Izv.) Danes dopoldne je prišlo do hudin spopadov med dijaštvom živinozilravniške šole in pa policijo, ki je hotela zabraniti dijaštvu prihod pred zavod. Policija je potegnila sablje iz nožnic ter ž njimi naskočila dijaštvo. Veliko Šte vilo dijakov je bilo ranjenih, dva smrtno-nevarno. Enemu je neki redar prebodel s sabljo pljuča, drugemu pa presekal lubanjo. Le-ta posledn|i se bori v bolnišnici s smrtjo. Ti žalostni dogodki so prisilili rektorja Hunzerja, da je v znak protesta odložil čast rektorja. Ti dogodki znajo imeti še jako dalekosežne posledice, in kakor se čuje, se med dijaštvo zelo deluje na to, da stopijo v znak skupnega protesta vse avstrijske visoke šole v štrajk. Živino-zdravniška visoka šola je zaključena in slušatelji izgube en semester.
Srb«ko bolgarska zveza.
PETROGRAD 13. (Izv.) Tukajšnji bul-garski poslanik Ratko Dirnitrtfev je izjavil, da je zopetna obnovitev srbsko-bul-garskega prijateljstva nujno potrebna. Veseli ga, da je Pašlc istega mnenja, kakor mu je sam dejal v Petrogradu. Obe državi pa rabiti varstva Rusije, kateri morata tako Srbija kakor Buigarija biti enako dragi. Srbija pa ima dolžnost, da prva Bulguriji ponudi roko.
Rairedna loterija,
DUNAJ 13, (Kor.) Pri današnjem žrebanju razredne loterije je zadela 10.000 kron številka 21 366, 5000 kron številka 89.591, 2000 kron pa štev. 5222, 33.889, 47,705, 48 579, 54.578, 07.175, 68.569, 69.091, 72.689, 76.496, 82 318, 85 000, 87.336, 91,497, 99.026, 2463, 48.634, 54,534, 68 683, 69.557.
0 ustroju obžnep pokojninskega zavoda,
Z f,žirom na volitve odpoilancev za ghivni zhor deželnega ur.«di v Tr»tu, ki »e bedo vr&ile dne 29 marca t. 1, je gj. tovo umestno, da seznanimo svoje čitatelje z ustrojem t, z . oV-čega pokojninskega zavoda za nainc.ičcnco in njegovega tržaškega deželnega urula.
Pokojninsko zavarovanje je bilo uvedeno z zakonom z dne 16. decembra 1.
1906, ki je stopil v veljavo t 1, januarjem 1, 1909. Pokojninskemu zavarovanju načeloma zavezani in zavarovani v smislu imenovanega zakona »o — z gotovimi izjemami — od dovrSenega 18. leta starosti počenSi:
1.	.nameščenci" v zaiebiita služb
za kojih plačilo je običajna mesečna ali letna plača in kojih prejtmk doiezajo pri istem službodajalcu vsaj 600 kron na leto.
2.	„nameščenci* v javnih službah, (iz-vzemSi nameščence v dvorni ali državni službi kakega državnega zavoda), ako nimajo že po svoj h službenih pravilih pokojninskih pravic.
Za „nameSčence" pa veljajo vai uslužbenci z uradniškim značajem ter sploh vse one ustužbene osebe, ki opravljajo edino ali pretežno duševna službena opravila.
Za pokojninsko zavarovanje plačujejo zavarovanci (nameščcnci) kakor tudi nji« hovi službodajalci stalne mesečne prispevke (jremije) v izmeri, ki jo določuje zakon po plačilnih zazredih, in aicer mora vplačevati premije službodajalec, ki je pa upravičen odtegovati nameščencu od službenih prejemkov njegovo kvoto prispevka.
Pokojninsko zavarovanje se izvršuje po v ta namen ustanovljenem „občnem pokojninskem zavodu" in njegovih deželnih uradih; pokojninski zavod ima svoj sedež na Dunaju; člani pokojninskega zavoda so pa vai pri njem zavarovani nameščenci in njihovi službodajalci.
Deželni uradi imajo svoje sedele v deželnih glavnih mestih; za Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko pa obstoja le en deželni urad s sede2em v Trstu; temu deželnemu urada pripadajo vsi zavarovani nameščenci, ki službujejo v Dalmaciji, na Kranjskem in na Primorskem. ter vai njihovi služoodajalci.
Ustroj pokojninskega zavoda in deželnega uradi v Tratu je sledeS:
0<r doje vodstvo je v rokah načel-»t v a, ki sestoja iz predaednika, imenovanega po rainistratvu notranjih stvari, in iz 20 članov, oziroma 20 nadomestnikov (po 10 iz skupine nameščencev in iz skupine služDodajalcev), izvoljenih na (osrednjem) občnem zboru izmed svoje-pravnih članov pokojninskega zavoda za dobo 5 let; člani načelstva in njihovi na-domestniki morajo biti avstrijski državljani.
Dve petini članov načelstva morata imeti svoje bivališče na Nižjeavstrijskcm; po en član iz skupine nameščen-ceviniz skupine službodajal-cev mora pripadati deželnemu uradu v Trstu. Iz svoje arede izvoli načelstvo upravni odbor (predsednik in dva člana načelstva s tajnikom), kateremu so peverjeni tekoči upravni posli.
Načelstvo se ievoli na (osrednjem) občnem zboru; ta občni zbor, ki se sestaja vsaj enkret na leto, tvorijo odposlanci deželnih uradov, in S'cer prihajata na vsakih 5000 članov 2 odpodanca, oziroma 2 nadomestnika, polovica ta skupino naraeš&encev, polovica za skupino službo-dajalcev, Odposlance določajo odbori deželnih uradov izmed svojepravnih članov pokojninskega zavoda, pripadajočih dotičnim deželnim uradom, in siccr za dobo 5 let.
Ustroj deželnih uradov je naličen ustroju cclote pokojninskega zavoda; tu nas zanima posebno ustroj deželnega urada za Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko s sedežem' v Trstu.
Deželnemu uradu načeluje odbor, ki sestoja iz načelnika, imenovanega po ministrstvu notranjih stvari na dobo 5 Kt, ter iz 10 odbornikov, oziroma 10 namestnikov (po 5 iz akupine nameščencev in iz skupine službodajalcev), izvoljenih na glavnem zboru deželnega urada iz srede Slanov pokojninskega zavoda, ki pripadajo tržaškemu deželnemu uradu; odborniki morajo biti avstrijski d žsvljani; njih poslovna doba ne sme trajati dalje, nego pet let. Vsaj dve petini iz poiamez-nih skupin \oljenih odbornikov morata ime'ti svoje bivališče v Tr»tu, ali v neposredni bližini. Iz svoje srede voli odbor šc posebno upravno komisijo (načelnik in dva odnornika s tajnikom), kateri so poverjeni tekoči upravni posli deželnega urada,
Glavni zbor deželnega urada se sestaja v vsaki volilni (petletni) perijodi vsaj enkrat in sestoja iz odposlanrev, ki jih volijo vsi član: pokojninskega zavoda, ki pripadajo deželnemu uradu v Tr*tu.
Voli'ci so porazde-ljeni v tri kategorije, kattrih vsaka obiega skupino nameščencev in skupin > ■»lužhodajalcev.
V kategorijo B ki voli 8 odposlancev (^0 4 za vsako skupino), spadajo nameščenci in službodajalci velcindustrije in obrti. V kategorijo C ki v »li 20 odposlancev (pa 10 za vra' O skupino) spadajo namcAtienci in ilužiuil-tj^lci trgovine in prontet*. V kategorijo D & A., ki voli 8 odposlancev (po 4 za vsiko skupim), spadajo nameščenci in službodajalci pro tih poklicev, kmetijitva in g-zlarstva. — Skupno sestoja torej glavni zbor tržaškega deželnega urada i£ 36 odposlancev. Pri
V Trstu, dne 14. murca llJ14
EDINOST" St. 41.
vo itvah odločuje relativna večina ; za vse I z ozirom na včerajšnje poročilo o napadu odpoilance se določajo tudi nadomestniki | v ulici Acquedotto| in pri Chiozzi priob-(36), in sicer ae smatrajo za nadomestnike Čimo:
oni kandidatje, ki •o za izvoljenimi od- Qn ni imel niti najmanjšega namena poilanci dobili največ veljavnih glaaov. da bi napadel tovariša Ilića in da je bil O določbah, ki veljalo za volitve, bo- \e g0li slučaj, da je v družbi z nekim mo natančneje poročali v eni prihodnjih prijateljem prišel za llićem. A to je bilo Številk; tukaj naj Se podamo delokrog že okoli 8. ure, a nič mu ni znano, kaj glavnega zbora, kateremu »o pridržane se je godilo potem ob 10. uri, kakor mu aledeče »tvari: 1. volitev članov odbora, tudi ni znano, kdo in kako je napadel 2, volitev priaednikov za razaodiSče. 3- i«- Iiiča Z ozirom na dogodek pri Chiozzi premembe opravilnega reda s pridržkom mora naglasiti, da je on prišel blizu še-le. privoljenega načelatva in državnega odo- j ko so akademika Bruvnja^a že napadli in brenja, 4. določitev odškodnin za odpo-; je ta bežal. Še več : on je ostro obsojal alance.	: take napade, na kar ga je neka skupina
Razen odbora z upravno komisijo in Italijanov zmerjala, da je ogleduh policije, glavnega zbora nam je pri ustroju dežel-, pač pa se je — zatrdivši, da je on morda nega urada omeniti 5e rentno komisijo in, bolji Italijan, nego so oni — potem pri-razsodišče.	j družil nekim Italijanom s katerim je
Rentna koraija sestoja iz načelstva in ■ povsem mirno razpravljal o dogodku, dveh članov odbora deželnega urada in Slednjič je naglašal g, Sangulin, da
odločuje o rentah in vzgojevalnih prispevkih, ki pristojajo po določilih pokojninskega zakona,
Razsodiftče sestoja iz stalnega predsednika, imenovanega po pravosodnem ministrstvu iz števila sodniških državnih uradnikov, ter iz Štirih priaednikov, oziroma namestnikov, katerih voli glavni zbor polovico iz skupine nameščencev, polovico is skupine službodajalcev. Razsodišče iazsoja o tožbah, vloženih zoper odloke deželnega urada, ki odločujejo o zahtevah zavarovancev do katerekoli v pokojninskem zakonu omenjene dajatve.
Iz tega orisa vsega ustroja pokojninskega zavoda in njegovega deželnega urada v Trstu je razvidno, da ao volitve odposlancev za glavni zbor edina prilož« nott, ki jo imajo člani zavoda za soodlo-Če vanje pri zavodovi upravi. Na podlagi izida teh volitev se sestavlja glavni zbor, ki voli odbor in razsodišče; odbor določa zo^et odposlance za (osrednji) občni zbor in upravno komiiljo; občni zbor voli sled-njič načelstvo, iz čigar srede se izbira o^ednji upravni odbor.
Slednjič Ss vpraSanje: Kako je se-stavljeoa sedanja uprava tržaškega deželnega urada ? Odgovor na to vpraSanje je je toliko enostaven, kolikor za nas naravnost sramoten:
Dasi obsega delokrog tržaškega deželnega urada Dalmacijo, Primorsko in Kranjsko, tore j dežele z ogrom no veČino jugoslovanskega prebivalstva, ni izmed 11 Članov odbora niti enega SJorenem ali Srbohrvata 11
Člani pokojninskega zavoda, nameščenci in sluibodajalci!
Dne 2<f. marca t. I. se bodo vršile volitve odposlancev za glavni zbor deželnega urada v Trstu, čigar okrožje obsega Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko. Glasovnice za te volitve se že razpošiljajo.
Nameščenci in službodajalci 1 Hranite glasovnice in vzbujajte zanimanje za te volitve, za katere vam podpisani odbor v sporazumu s stanovskimi organizacijami predloži narodno kandidatno listo.
Narodni volilni odbor v Trstu.
Oomače vesti.
Nalltn čtateljem Vsled obširnega poročila o včerajšnjem napadu italijanskega dijaštva na naše dijake smo morali izpustiti več manj važnih brzojavnih po ročil, kar upamo, da nam čitatelji blago voljno oproste.
Odborov« seja političnega druitva
„Edinosti" se bo vršila v ponedeljek, dne 16. t. m. točno ob 3 popoldne v »Slovanski Čitalnici", — Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže, posebno poslednji, ker se po končani odborovi seji vrši posvetovanje deželnih poslanev.
SI ivenci nismo več varni svojega Življenja v Trstu! Italijafai so gotovo v zadnjem času naravnost pobesneli proti nam Slovencem. Poleg divjaškega napada italijanskega dijaštva na Revoltelli na n:>še dijaštvo sta se pripetila snoči še dva druga napada na posamezne Slovence. Dva Slovenca sta bila napade-n a v u 1, A r c a t a, ker sta govorila med seboj slovenski inje eden od njiiu, Viktor otok, precej nevarno pobit na glavi. — DrugI napad so izvršili na Jaroslava Viteka, ki je prišel iz kavarne Balkan in odšel potem domov v ul. Koccaccio. Okrog Narodnega doma se le potikalo več manjših skupin sumljivih ljudi, in taka skupina je šla za Vitekom in ga prav pred hišo, v kateri stanuje, napadla s kamenjem. Na vse to ne rečemo nič drugega, nego da vprašamo oblasti, ki jim je Izročena skrb za javni mir in red: Ali naj začnemo tudi mi Slovenci vračati milo za drago?!
Josip Sangulin, slušatelj na trgovski akademiji Revoltella, nas je naprosil, naj |
m res, da njegov oče ne zna italijanski, marveč je eden voditeljev italijanske stranke v Zadru.
Z ozirom na Sangulinovo divjaštvo pri včerajšnjem napadu na naše dijake mislimo, da nam pač ni treba pripominjati, koliko je verjeti tej angelski nedolžnosti !
DANES, 14. t. m. ob 8*30 zvečer
v Narodnem domu :: GLASBENI VEČER :: podr. Glasbene Matice.
Nal Trst. V neki polemiki z zadar sko „Dalmata" v tamošnjem „Narodnem listu" piše Jwski;
Se pred 7—8 leti ni hotel tržaški „Piccnlo" niti vedeti za obstanek .Edino sti". Če se je v slovenskem taboru Trsta pripetil kak veči politični dogodek, ki je napovedoval — današnje dni, je „Piccolo"
dobival brzojavke iz.....Ljubljane ter
je pital svoje verne s sarka»tičnirai vestmi „Uri glornale di L u b i a n a serive che a Trieste un gruppetto di Sloveni" itd. Leta 1907, pred volitvami, je bil ta gruppetto promoviran na »avangvardijo* slovenskih regimentov, a danes čujemo, da je „Pic colo" naročil za svojo tiskarno vse naSe „pippe", ker priznava tudi oam, da so „ifi-i in čtč-i poplavili Trit, „Piccolo« ne gleda več z visokega, z oholim prezira njem, na napredek tržaških Slovanov; priznava vsaj dvakrat na dan, da so Slo vani t Trstu postali faktor, s katerim bo imel vražjega posla.
To smo hoteli podkaliti junaku „Dal< mati*, da ne bi se prenaglil s svojim hu morjem, ker chi ride ultimol Ne treba nam Šele porušiti Trsta, razgnati iz njega njegovih zoo'ooo „italijanskih" prebival cev, 70—80 tisoč izpovedujejo slovanski .čredo", in ko govorimo mi o naletu Tritu, mislimo na te tisoče našega naroda, ki ima tu pravo domaćinstva in upravičeno voljo, da se razvija samostalno, kakor narod, ki noče več sužnjevati svoji rajnarojeni deci, tem talmi-rimikim po-koljcncem.
To je ideal, ki je skupen vsem Jugo* slovanom in številna hrvatska naselbina, ki je dosedaj odgajala italijanstvu razne Drascoviche, se je slednjič streznila in uvidela, da jej je mesto pod žc d avno ra z v i t i m i slovenskimi zastavami v Trstu? In kdo ve ? Danes se v Trstu, pred našo mlado na rt dno organizacijo, vije mala hrvatska tro
wor*»>>w«i zsMin >
»
Lastnik turlke srečke, ki je kakor splošno znano, prva tovrstna srečka zamore postati vsakdo, kajti mesečni obrok za nakup iste znaša samo K 4.75, kateri znesek zraorč pač vsakdo, kdor pomisli, da mu v srečnem slučaju prinese resnično bogastvo, v najneugodnejšem slučaju pa mora zadeti na vsak način vsaj najmaniši dobitek s katerim dobi večji del kupnine zopet nazaj. — Naj nikdo ne prezre današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke indu»trijske banke v Ljubljani, kajti s tem zgreši možnost, pri prihodnjem žrebanju dne i. aprila t. 1, zadeti 400000 zlatih frankov!
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogatetl le a Prečko! — TURŠKA 8RECKA je v to svrho prva in najprlporofiljlva srečka!
ker ima Sest irebatg vsako leto,	iKra <e dolgo vr§to lat in obdrži kupec po
ker znašajo glavni dobitki vsako leto	izplafilu kupnine trajno igralno pravico brei
400.00», 400000. 400000.	vsakega nadrljneija vplačevanja,
SOO.OSO, »00 000 in iiooooo zlatih frankov, kor znaAa meseinl obruk samo 4 K 78 vinarjev in ker vsaka aretka me-a zadeti najmanj 400 fr. ker zadobi kupec le po vplačilu prvega obroka ker je tedaj lanjo izdan denar varno naložen kot	izključno igralno pravico,
v hranilnici,
Pozor! Prihodnjo žrebanje se vrSi I. aprila 10 4 1 turška srečka in 1 italijanska rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po 6 kron. Po žrebanjih Izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno CeSke industrijske banke glavno zaatopatvo v Ljubljani it 4. Sprejmejo se provlzijsld zastopniki pod ugodnimi pogoji.
RESTUVra „COLOMBO"
TRST ulico Componlle iteo. 13 (Vogal Trto Ponterasso).
Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi-hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutcnbcržan, istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba.
EOOAROO C0L0MB0, leetnik.
Seme Najboljše najlepše želiščno in cvetlično senu*. MtC(TOUHI
- - Ker je sedaj najprimernejši čas, naj se obrne fri!''tVM ppoda.
prodajalna: v M*oh Buo*
vsaka gospodinja in vsak ljubitelj vrta na pod- Nl|i|(| pisano tvrdko, ki pošlje za K 3-— 30 zavitkov iv. Furlialji 18 prod,l» semena. Vsaki zavitek nosi sliko zelenjave in ,BM"101!'-JJmiVi. I2«5! cvetlic. Tako je omogočeno imeti skozi vse poletju kapus, vvirsing, belo zelje, pravi ohrovt, špinačo, dunajske kolerabe, korenje, peteršilj, zdleno, peso, salato, redkev, fižol, grah, krastavce, buče, melone in 7 zavitkov -	cvetličnega semena. Za K /v— dvakrat toliko. —-——
^ntona Javernika
v Trstu, ulica Farneto 33
se priporoča slavnemu občinstva ss naroČila po meri kakor tudi vaakovnitne [poprate.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA it. 23-25 pritličje.
Dražba, ki se vrši danes, 14. t. m. od 9—12 :
Velika množina poljedjelkih strojev za sejanje.
Srlveo In ft-lser ae dama
And. Rojic, Trst
vil AojueMts 20. Priporoča •• goapodom m dobra U higijsaično po-
e tref bo. Dsmssu as priporoča aa ■odemo friiiranja, glavo pranja, barvanja i. t d. Vsakovrstna lasna dola as tsvrlujsjo dobro In točno
Veliko zatona praznih
mitellb
Trst, v. detle Ombrelle it, 5
Telefon 21. rom. U
Guldo & Oso Coen
100000 iampisjtklh buteljk zarsfotk.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov broj Z vsake bolečine l
)r i. £ermžk V, Tuschei
zobozdravnik končen, zobni te»:«
iRST
H|>* <l«lt» Ct-H«r»v:.v> M. It r<SdlT
TRST, ul ,Acquedotto 36
nasproti gledališču Politeama HoHsotti
Vsa* 111, mlteiSl t sob jTo u.t, s. ot 3, ul popsldse.
i	1
Emilisa
i
Dva sestri rojeni z zdruZtno glavo. — Največji pojav sveta —
— Asra —
Živa punlk« . NajmanjSe (lovtSko bitje Zadnji ostanek plemena R5TIC.
I. razred 50 vin, II. razred HO vin.
vojaki in otroci: I. razred 20 vin., II. razred 10 vin.
i
— ODLIKOVANA —
tržaška čevljarna
Trst, Ulica O'osuć Csrduccl 21. Izbtra sbuvala vsak« vrste, najboljših tu in Inozamakih to»aren po najzmtr-nejilh cenah. Blago *rve vrst«. Mo* derne oblik«. Delo solidno In perfektno
>
Dr. PECftlK
(Dr. PETSCHNIOO) ,
TRST, VIA l CATERINA tlNL 1.
/jitrurnik es notranjo (splošne) bolesal. 8-9 In 2—3 In SpeclJnllHt k» kožne la
volne (spolne) hohanl: 11 '/,—1 in 7—7V,
i^mmtmmmmmi k-^rnmmmmmmmmš
Nova zaloga
šip, posodja in kuhinjskih potrebščin ■■■
Trst, Istrska cesta (Via deli' Istria) Stev. 16.
NamtSCa oiebno stekla in brezplafino.
Velika lzoer za gostilne in trdne. - Cene zu:
r	.in ■'JfH
'TeacBKa; tu »*
m&mEm
iove pogrebao	M
(vogal Pizzi-A Goldonl) - CORSO 47 • (TELEFON St. 14-02,)
Prireja pogrebe naJraslI&aeJSlh razrmlor, od naJono<U?nt<JSlh z eultn konjem do nsJlaksurlJoineJSik ln pompozuili s Mero konji.
NaJuovejšti I11 modernu pogrebiiu oprava. ProdsJ.i n»J'MZll6aeJ8lh mrtrsAklh prodmetor. Veliiu sslogs Točenih steč lastnega Izdelka, Nsjsollduejšs ln točna poatretba.
Nočna naročila so sprejemajo v lastnih prostorih »uloge podjetja ul. Tesa flt. 31. tel. 1402. CENE ZMEBNE.	CENE ZMEKNE.
Zaatopalvu b prodajo pogrošnih predmetov: J. tMKZEK, OpOlne It. 1701 I. VITEZ v Nabrollnl (trg pri cerkvi); A. JAMSEjI, pri Orehu (Neghere).
iM! Peki!
Dtote (kvos) iz odiikosone siooenske tovorne drot so dosesle dosedaj usepoasod nomousi sloves, nandiUak. naročajte pri domači tvrtki, ki Uam postreže po konkurentom cenah, J. J. SOBAH, Trst,
Tla Tasarl 10 Telefoi K. i2Se
8tran IV}
.EDINOST' št. 4i;
V Trstu, dne 14. januarja 1914
bojrica. „Dalmata* jo Časti z zafrkacljami. Ali kaj prinese „jutri", to sluti tudi .Dal
ruaia" in z to mu smt h re uri- od srca. Ne bo tra.ftlo <U»lj,fo, ko mu tudi ta o» ta ne v grlu!
Odmevi pravde Skerjsnec-Ki pač
Znano je, da, kar je pretežko, rado ostaja na želodcu, da težko lega nanj in povzroča težave. Tudi dober /elodcc ne prenaša lahko pretežke hrane. In na je veriga še tako močna, se mora utrgati, če si preveč obesil nanjo. To občutijo sedaj tudi tržaški Italijani se svojim divjaštvom na Revoltelli. Tako težko jim lega na želodec, da utegne občutiti bolečine tudi njihovo — vseučiliško vprašanje. Pa tudi g. Josip Kopač je s svojim nastopom na razpravi preveč obesil na verigo — inter-nacijolizma. Saj tudi najverneji socijalni demokrat ne bo hotel trditi, da Slovenec, ako hoče kazati svoje internacijonalno mišljenje, mora odrekati svoiemu narodu ustavne pravice In svobode. In pravo, da smeš govoriti pred sodnikom v svojem jeziku in da ti ta sodi v tvojem jeziku, je vsakako važna ustavna pravica, a vrhu tega Še postulat osebne svobode in hu-manitete, kakor je „Edinost" že dobro naglasila. Boj naš za veljavo slovenskega jezika pred tržaško poroto, ni bil boj za kak strankarski interes, ni bil to boj kake poedine stranke, ampak boj za pravo skupnega naroda, za skupen interes, boj za veljavo zakona, za princip enakopravnosti, za ustavne pravice, boj za — čujte, gospod Kopač! — narodno in flovetko pravo! Boj za skupnost in za posamični individij! In posebno je uspeh tega boja v interesu, v varstvo širokih slojev, ki nimajo sredstev, da bi si pridobivali višjo naobrazbo in temeljito poznavanje več jezikov. Zato bi se morala ravno socijalna demokracija slovenska, ki se tako rada ponaša, da je ona edina prava zaščitnica brezpravne in revne mase, v prvi vrsti veseliti, da so ti siromaki prišli do vsai relativne varnosti pred krivoreki kazenske justice 1
Dolžnost nas vseh, brez razlike strank in političnega mišljenja, je torej, da z vsem svojim vedenjem svedočimo, da je bila borba za slovensko poroto v Trstu upravičena, da se je vodila za skupni naš interes in da se te pridobitve tudi poslu« žujemo. Proti tej dolžnosti se je gospod Kopač hudo pregrešil. A dolžnost voaite-Ijev slovenske socijalne demokracije bi bila, da označijo svojo stališče napram nastopu e. Kopača, ker sicer bi morali logično sklepati, da je ta gospod postopal v sporazuniljenju žniimi, ali pa celo na njihov ukaz. Slovenska javnost more zahtevati z vso pravico popolne jasnosti v tem pogledu, da bo mogla prav ceniti njihovo indignacijo, ko protestirajo proti temu, da jih hočejo narodnjaki — kakor govore socijalisti — po krivici izključati iz skupnosti slovenskega naroda! S kartami na mizo torej, ker ne moremo do puščati, da bi ob takih za slovensko stvar toli važnih vprašanjih, katerakoli stranka, ki hoče veljati za slovensko, ostajala nekako v polumraku.
Bivši socijalist.
UCitelJa Berceta v Črnotiču v Istri pogrešajo že dva dni. Kdor bi ga videl, živega aii mrtvega, je naprošen, da to takoj naznani šolskemu vodstvu v Črnotiču.
Parnlk .Vida" je pretečeno nedeljo pričel z rednimi vožnjami v Grijan, ki se vršijo ta mesec samo ob nedeljah in praznikih, od i. aprila najprej pa se bodo vršile vsak dan. Naše občinstvo kakor tudi tujci spoznavajo od leta do leta bolj vso lepoto in mičnost grljanskega obrežja. In 2e pomorska vožnja do tja s pogledom na impozantno pobočje Vene, na ponosni Kontovelj, na ljubke Barkovlje, je po seben užitek. Zato je otvoritvena vožnja slovenske „Vide" pretečeno nedeljo privabila številno domače občinstvo. Enak in 5e večji obisk se lahko pričakuje za jutri, — ako bo lepo vreme. Danes, po poldne ob 2 45 se bo vršila izredna vožnja v Grijan, katere se občinstvo tudi lahko udeleži.
Tudi pra?! — Zadnjič smo na tem mestu, v imenu državnih redarjev, posredovali v stvari razdeljevanja postranskih zaslužkov, ki jih ima redarstvo pri zasebnih prireditvah. Sedaj pa nam poročajo, da bo moštvo dobivalo vsak teden, kar mu gre, in s teiu je redarstvena oblast izpolnila željo prizadetih, za kar jej gre priznanje. Mesečno izplačevanje je za reveže nevmestno. Tedensko pa zadovoljuje gospodarje in uslužbence. In tako je prav.
Sv. Križ pri Trstu. Prijatelj Ciril-Meto-dove družbe je mogel v nedeljo vsklikuiti vendar I Vendar enkrat smo dočakali vstajenja Ciril-Metodove podružnice v sv. Križu k novemu Življenju. Nočem omenjati njene minolosti. Kar je bilo, je bilo. Pečat nanjo. Tem zaupneje uprimo svoj pogled v bodočnost! Podružnica se je preustrojila in preuredila, da opravičuje najboljše nade.
Minule nedelje, N. t. m. se je vršil občni zbor. Posetil nas je družbeni potovalni učitelj Beg. ki je imel uvodni govor. V svojem, našim razmeram primernem govoru je obrazložil poinen in namen Ciril-
Metodove drii/.hc. Nato je preČital predsednik \iktor Bizin blag. poročilo. Blagajnik je bil odsoten. Iz poročila smo posneli/ da ima podružnica tekom Štirih let svojega obstanka 114 K 70 li prebitka. Poročilu je sledilo vpisovanje novih članov. 2e v tern imamo zaznamovati precejšen uspeli. Vpisalo se jili je takoj 37 članov. Naj bodo vzor onim, ki se niso še vpisali! Na to seje vršila volitev novih odbornikov. Predsednikom je bil izvoljen g. Josip Sedmak. Ostali predlagani odborniki se v prihodnji seji konstituirajo. Po volitvi je imel novoizvoljeni predsednik nagovor, v katerem je naglašah da je namen predružuice v Sv. Križu, ne le prispevati za narodno šolstvo, ampak tudi ublažiti toli zagrizeno strankarsko življenje v Sv. Križu. Oglasila sta se še dva zagovornika, z namenom vzbujati v navzočih navdušenje. Nato je predsednik zaključil zborovanje. Naj bi bilo navdušenje, cenjeni navzoči, ki vam je o-živelo v srcih, trajno! S kakšno ljubeznijo in navdušenjem jc prevzel novi odbor vodstvo, in kako bo strmel, da ohrani podružnici nepristranski značaj, <> tem nočem govoriti, poznejša fakta naj bodo govorila! Upam, da tudi oni, ki se niso še odzvali povabilu, pristopijo kot člani in da bodo podpirali podružnico moralno in gmotno. _
Tržaika mala kronika.
Trst, 13. marca.
Poboj v ladjedelnici pri Sv. Roku.
Znano |e našim čitateljem, da je dne 4. februarja t. 1. neki Edvard Muslavlch, delavec v ladjedelnici pri Sv. Roku, napadel delovodjo Josipa Demarchlia in ga z netim železom parkrat udaril po glavi, da e malo manjkalo, da ga ni ubil. Muslavlch e nato izginil, a oblast je izdala za njim tiralico. Kakor smo izvedeli sedaj, je bil Muslavlch dne 5. t. m. aretiran v Genovi In ga italijanske oblasti v kratkem Izroče avstrijskim. _
Slovensko gledališče
v Trstu.
V	nedeljo, dne 15, t. m., ob 3.30 popoldne kot kronska predstava
„MARTIN SMOLA".
Zvečer ob8.i4:bcnefična predstava igralcev* domači nov slovenskega gledališča v Trstu, Uprizori se prvikrat v Trstu krasna narodna igra s petjem v petih dejanjih :
„DOMEN".
Po Josipu Jurčičn spisal Ivan Česnik.
V	tej zares lepi narodni igri sodelujejo vsi naši nepoklicni igralci in iz pri jaznosti več članov pev. društva „Trst".
Vstopnice za obe predstavi se dobe
pri gledališki blagajni.
*
* *
Režijo je takrat prevzel g. Bole slavski, dolgoletni, zaslužni nepoklicni iflrralec tr2aSkega slovenskega gledališča. Upamo vsekakor, da naše gledališko ob činstvo pokaže 1 obilnim posetom te pred stave, da uvažuje in ceni tudi domače rnoči, ki pa tudi res v polni meri z»slu žulejo polno uvažovanje,
Društvene vesti.
Pjevački zbor hrvatskog društva „Strossmayeru ima danas u 830 na večer pjevačku vježbu. Pošto će se poslije V|ežbe obdržavati važan pogovor, molim, da točno dodju vsi gg. pjevači.
Goetllnilke zadruga N0O. Danes ob 8 zvečer občni zbor v društvenih prostorih ul. Coiumerciale št. 7.
Člani Delavskega kons. d uitva pri Sv. Jakobu so vabljeni na sestanek v društveno dvorano v svrho posvetovanja nocoj v soboto, ob 8 30.
Tržaško pogrebno druStvo pr< Sv Jakobu naznanja, da »e vrši VIII redoi občni zbor v nedeljo, dne 28. marca, t. 1. Cb 5 popoldne v dvorani „Delavskega konfcumnega društva pri Sv. Jakobu" z navadnim dnevnim redom. Kdor želi imeti račun, ga dobi 20, t, m. naprej pri gostilničarju v „Jadranu".
Trgovsko lzobra2evalno druStvo v Trstu bode nadaljevalo redni občni zbor dne 17 t. m. ob 8 in pol zvečer v društvenih prostorih. Ker se imajo pravila spremeniti in bo voliti tudi novi odbor, prosimo da se člani udeleže v polnem številu. V zadnjem času je zanimanje od strani članov nekoliko manje; ravno sedaj pa bo imelo, oziroma ima društvo toliko važnega posla, da potrebuje resnih in dela-ljubečih moči, ako naj častno in plodonosno izvrši svojo naloge. Pozivljcmo torej člane, naj se zavedo svoje doUnosli in naj pridejo z dobrimi nasveti odboru na pomoč. Za to pa je ravno na občnem zboru vkakerru ćlai.u prilika, da pove svoje mnenje. Večerna ura je zelo primerna, ni torej nikakega izgovora.
Avstrijsko mornariško druStvo ima svoj občni zbor namesto 15. t. m. v nedeljo 22. t. m. ob 11 dop. v mali dvorani tržaške borze.
Šentjakobska Čitalnica priredi danci zvečer ob g v dvorani Trg. izobr. društva
ul. S. Franccrco št. 2 društveni ples. Vstopnina: pospndje K 1*50, d. me 80 it Prijatelji društva, priuite pulnoštevitno na to Ztbavo.
Narodna delavska organizacija
Podružnica NOO v Skednju sklicuje danes ob 7 in pol zvečer javen shod lA delavce v plavžih.
Deželni odbor N. D. O. vabi za nedeljo ob 10 dopoldne vse člane na važen društveni shod, ki so bo vršil v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2. Potrebno je, da vse skupine pgitirajo za veliko udeležbo.	_
Vesti iz Goriška
Dražba lovov. Lova v katastralnih občinah Rihemberk in Brjc se oddata na jtvni dražbi, ki se bo vršila dne 26. t m. 1 b 9. uri zjutraj na okrajnem glavarstvu v uorici, V?klicna cena za Rihemberk Kr, 220, Brje 200. Lova niita le obsežna, ampak tudi izdatna po št vilu divjačine. Vrhu tega tudi ugodna po železniški zvezi. Že-
leti bi bilo, da bi ta lova prišla v domaČe roke, zato opozarjamo slovenske lovce qa to dražbo. _
Vesti iz Istre.
Umrla v vlaku. Grofica Hb' legg, 69. letna krepka, de ela gospa, »1 ;e peljala dne 12, III. zjutraj z brzo vlakom \i Dunaja v Opatijo in sicer v I. razredu v premstvu svoje sestre, tete itd. V Šempetru na Krasu je veselo zajtrkovala v družbi svojih sorodnikov. Proti Trnovem-Bistrici ji je začelo prihajati slabo, na kar 10 spremljevalke poklicale sprevodnika, da je odprl okro in je pomagal držati goapo, ki jej je prihajalo vedno slabše. Sprevodnik je uvi-del, da je najboljše, ako poišče zdravnika. Našel je nekega Ceha, ki je prišel k bolnici in konstatiral srčni pogre&k. Pomagal je, koliko je mogel, ali nič ni koristilo : grofica je ravno, ko so pripeljali z ruka-vaškega predora, izdihnila. Na postaji Opatija-Matulje so jo odnesli mrtvo ▼ vesti bul, odkjer so jo na ukaz c. kr. okrajnega glavarstva odnesli v mrtvašnico v Opatijo. Od tam jo prepeljajo v domovino.
vse
prijatelje
dobre kave!
Ste pokuslli kavo z kavinim pridatkom :Franck:? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek. — :Franck: Iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom.
Ifl^PfrTS
emp lM/2fi.643
«
HALI OGLASI
M raCun« 10 po 4 «fcot. besedo Mastno tiskarje hi-aeria -b ra-čantgo eakr&t več. Najmanja pristojbina maft« 40 Btotlnk.
Bar:
Benedikt Sub»n
Trst. ul. Pofzo štev. 20 (Sv. Jakob) pripo-roCa cenjenemu občinstva svrjo pekarno in Bla-dMfiarno. Večkrat na dhn svež kruh. Sprejemalo 8j peciva vseh vrst; vino in likerji v steklenicah. Postrežba tudi na dom.	21U8
U« n p/1 ris i fcrftVU>	švicarske pasme,
H« |)rUOa| junicu ter 5) tednov stari jun-fek, ki telita 120 kg. Pojasnila daje M. Z e g a v Kanalu.	229
ftla hl>mn se sprejme par boljših gospodov li« liralltl pri slovenski druiini v ul. Belve-dere 18. I. n.. vrntu U. _2U1
Odda
„U dvema mladeničema mebliruna soba «0 h plinom. Ulica Cieppa 16, III. 'J2G
nrifln mq takoj ineblirami sobica v ul. Coni-J? _ inercialo_7, vraU24.___232
Praktikanta inteligentnega, starega pri-r r<iK(1 nalila bližno lfl let išče dobro tvril-ka, Ponudbe pod (.'J2.ri" na Ins. odd. Edinosti. 225
Postrežnico za dva uri dnevnu spreimc
541, vrata 2:1.
takoj družina v ulici S, Cilino 228
Prilfflfl	Cft šivalni stroj Singcr po ugodni rrUUa	«D ceni v ulici Petronio štev. 2, gostilna,	224
PI63H6	vajo 8,0 vrSo VHa*C0 1>C('eU°
ani „Narodnega doma".
do 10 zvečer v spodnji dvo-
233
Qiiraimfk eo tukoJ kUgajnifurko, Slovurf-OprttjmU	kinjo v kavarni Halkan. 228
Trgovskega vežttenika
šče s poznanjem slovenščine in kakega drugega jezika se sprejme takoj Ponudbe pod „Predal 123" glavna poŠta.	230
One iO t. m. ob 3 popoldne se odda v najem potom JAVNE DRAŽBE
9*** LOV
graščine „OBolina" pri Jhtniji
obsegajoč 325 ha. Vzklicna cena 200 K. Vsi pogoji so na vpogled pri oskrbniku. Dražba se vrši v grajski pisarni v Odolini.
Trst-Grijan -Miramar
Salonski parnlk „Vida"
(se 400 oseb)
Vozi od 8. marca 8amo ob nedeHah In praznikih, od 1. aprila naprej v»ak dan.
Odhodi ob delavnikih: iz Trsta (pom. Sv. Karla) Iz Grijana: ob 9.15 prednoldne ob 12.15 popoldne „ 2,45 popoldne	„ 5.45 „
n 630 „ *)	„ 8 30 „ *)
Ob nedeljah In pra/nikih: ob 0 15 predpoldoe ob 12.I& popoldne » 2.45 popoldne	ob 3.30 „
B 4-15 .	„ 5.45 .
« 630 „ *)	. 830 „ *)
*) Eveotuelne vol nje. CENE '
Vožnja tja in nazaj.....K 1>-
Samo ena .vožnja......K —'60
„ „ za otroke do 10 leta K —'30 Za vojaštvo In abonente zniiane cene.
Jos. K$nig
nemški zobotahnlk
Trst, ulica San NtcoM nt. 18./II. Sprejema od 10 do 1 In od 3 do 8 fopol,
IVAN TORRESANI
TRST - ULICA G ULIA ST, 32
PRODAIALNA ŽELEZNINE. » PRE0* MET« ZA DOMAČO UPORABO; OBRTNI IN POLISKI PREDMETI. - CENE ZMERNE. pT POSTREŽBA TOČNA.
Trgovina Jest v in in dolikntM
MARCEL LAZAR
(prej Celeste Furlani) Trst, vi a Bolvodaro it 57 Prodaj* vodno tvorno testenino lv Ilir-iko BUtrioo ter is drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah, Postrežba na dom Raipoiilja so pa-koto od 6 kg naprej: kave, olja i. dr.
Mizarska delavnica
Lovrenc močit
Trst, ulico Aless. Msnzonl 3
Irde'uje v*akovr»tra pobllivenu |n stav bimka <ieia. Ima priprav'jpn* oiudorne upalne »obe in kuhinjHko )>ohiltto v«*b »logov — OcDe tmerne. SoH.luo delo.
KFIRL (50MISEL
stara trgovina jestuin Rojan, ulica Montorsino št. 16
Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno nu\-o.
MESNICA
TOMAŽ ZADNIK TRST
TELEFON 8tv. 16-08. -=
trg 8v. Ivana Itv. 6. - Prodaja me«o ii laatno klavnioo na debelo in drobno, Na drobno goveje: sprednji deli po K 1'44 in 1*60. Zadnji deli po K 17« in 1*92. Na debelo po dogovoru. —■ Mosnioa j* vedno dobro preskrbljena e teletino
Srve vrsto, kakor tudi perutnino, i mnogobrojan ohiak os uljudno pripor«'ft
Tomaž Zadnlk.