Leto XXIV,, št 277
Jpr<tkUi.itvi -i Liut M "»■ 'Uv.ainrv- iljo V
Teletoc te M U. «1-23
lotenuii joociek uuoiMut Kuumiien alica t - leietoe a. ii-2S. il-U podružnica Nove noto- '-rablianska oso <i (zkliufric eascopsrvc a »Klase a ttalii* T
inozemstvo I 'Pl > V Mil ANI
Sacuill U> .IUD<I<<USIU UUKT4UIU X OUSUH*
čekovnem a vodu ti 17.749 a jsole kran
Inlite Nervirir ' jmn ' sin Posi Nr II "
Poštnina plačana ? gottna> Postgebufai bai bezahlt
Ljubljana, sobota t
2.— L
Izhaja vsaK aac razei. ^uiieueijka. Mesečna naročnina 32 lir
Ure d.n 161 v o : Ljubljana — Puccinijeva ulica SI 6-TeleTon St 31-22. 31-23 31-24.
Rokopisi se ae vračajo
Alle Biirchbruchsversuche der 1. und 9* USA-Armce im Raum von Aachen seit dem 17» November zerschlagen
An der tiefsten Stelle nur 15 km Gelandegevvinn des Feindes — An der lothrin-g schen Grenze heftige Kampfe ini Vorfeld des Westwalls — Schvvere Abvvehr-kat.ij.fe im Elsass — Neue Stellungen zvvischen der Dran und nordvvestlich
Fiinfkirchen
Die Achte britisehe Armee in Mittelita-
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 1. Dez. DNB Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Im Raum von Aachen setzte der Feind spine starken Angriffe vor allem nordostlich Geilenkirchen und im Gebiet von Hurt-gen fort. Gegen den entschlossenen Wid,-r-stand unserer Truppen kam er vviederum nur vvenig uber seine Ausgangsstellungen hiuaus und verlor neuerdings 23 Panzer.
In der nun seit dem 17. November to-benden Sehlacht haben unsere Verbande den fortgesetzten Grossangriffen der Neun-ten und Ersten amerikanisehen Armee un-erschutterlieh standgehalien und in vvueh-tis^en Gegenstosscn, alle ibre Durchbruchs-versuehe zerschlagen. Der ortliche Gelandegevvinn des Gegners, der an der tiefsten St Ue ostlich \Viirselen etvva 15 Km botra;.,!, hat die nordamerikanisehen An-grifii.truppen ein Mehrfaches unserer eige-nen Verluste und oisher den Ausfall von iiber 5G0 Panzerfahrzeugen gekostet.
An der lothringischen Grenze ostlich Sierek und ostlich Busendorf kam es im Vorfeld des VVeslvvails zu vveiteren heftigen Kampfen. Starkere Vorstosse bei Saar-union scheiterten vor unseren Stellungen. J<?7 Elsass stehen unsere Truppen vveiter in sehvverer Abvrehr gegen die feindlichen Verbiinde, die ihren Einbruchsraum beider-iseits von Strasshurg auszuvveiten suehen. ostlich Markirch ist dem Gegner ein tiefe-rcr Einbrueh gelungen. Hcftige feindliche Angriffe gegen die siidlichen Eckpfeiler nnaerer Gebirgssteilungen an der franzo-sisch-elsassischen Grenze vvurden abgeschla-geu oder aufgefangen. In Elsass-Lothrin-gen vernichteten unsere Truppen gestern 3'i feindliche Panzerfahrzeuge, viele davon mit der Pniizerfanst-
Vor unseren Festungen am Kanal nnd Atlantik lebte das Artilleriefeuer in den letzten Tagen auf.
Das Gebiet ven London, Antwerpen und Liittich lag vveiterhin unter unserem Fern-beschuss.
lien griff gestern erneut mit starkeren Kraften unsere Stellungen in der Komagna jstlich Faenza an. Der Ansturm \vurde je-doch schon in unserem Hauptkampfield aufgefangen.
In Siidungarn haben wir neue Stellungen zvvischen der Drau und den Bergen nordvvestlich Fiinfkirchen bezogen, vor denen starke sovvjetische Panzerangriffe scheiterten. Aus dem Raum von Mohae ist der Feind nach Norden und Nordvvesten ein-gedreht und im Vorgehen gegen die Linie Fiinfkirchen-Szegszard. Gegenmassnahmen sind eingeieitet.
Im Siidvvestteil des Matra-Gebirges war-fen unsere Grcnadiere den Gegner zuriiek und brachten ihm in harten Waldkampfen erhebliche Verluste bei. Eine aui engem Raum zusammengedrangte nolschevvistische Kraitegruppe vvurde vernichtet. Nordvvestlich Erlau vvurde der Feind vor neuen Stellungen abgevviesen. Erneute sovvjetische Angriffe im Raum von Miskolc scheiterten. Nordostlich davon kamen die feindlichen Verbande nach geringem Gelandegevvinn zum Stehen.
Zahlreiche Vorstosse der Bolschevvisten am Bodrog und im Grenzgebiet der Ost-slovvakei biieben ohne Erfolg.
Von der iibrigen Ostfront vverden keine Kampfe von Bedeutung gemeldet.
Mittehleutschland, der rheinisch-vvestfa-lische Raum sovvie das frontna he Geoiet im Westen vvaren am gestrigen Tage An-griffsziele anglo-amerikanischer Terrorflie-ger. Duisburg vvurde bei Tag und Nacht mit Bomben belegt. Luftverteidigungs-krafte schossen- 30 feindliche Flugzeuge, darunter 24 viermotorige Bomber, ab.
Die Kriegsmarine versenkte im Monat November 1944 sieben Handelsschiffe mit 35.500 BRT, acht Zerstorer, ein Untersee-boot, sechs Schnellboote, vier Bevvacher und 11 Landungsboote. Acht vveitere Dampfer und fiinf Schneiiboote vvurden be-schadigt.
„0 zmoti vojne44
vsi prebijata! poizkusi ameriške
1/c

m 9«
Aachna od VJ. novembra
dalje razbiti
-ažmk je na najglobljem mestu napredoval le za 15 km — Ob lorenskl meji si'o .iti boji pred zapadnim branikom — Težki obrambni boji v Alzaciji — Nove postojanke med Dravo in severnozapadno od Pečuja
Britanska 8. armada v srednji Italiji je
Fišhrerjev glavni stan, 1. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja-.
Na področju Aachna je sovražnik še naprej močno napadal, zlasti severnovzhodno od Geilenkirchna in na hiirtgrnskem področju Spričo odločnega napora naših čel je napredoval le prav malo preko svojih izhodiščnih postojank in izgubi] znova 23 oklopnikov.
V bitki, ki divja že od 17. novembra, so naši oddelki neomajano vzdržali stalne ve-lenapade 9. in 1. ameriške armade. S si o-vitimi protisunki so razbili vse njune Prebijalne poizkuse. Soviažnikove krajevne ozemeljske osvojitve, ki so na ragloblj' m mestu vzhodne od Wiirse'ena globoke kakih 15 km. so stafe severnoameriške rapa-dalne oddelke večkratno števiio naših lastnih izgnb in dos'ej nad 500 okjopnih vozil
Na iorenski meji vzhodno od Sie^cka in vzhodno od Busendorfa je pr š'o do na-tla; niih silovitih bojev v p^edn ih črtah zapadnega branika. Močnejši su^ki pri Saarunonu so se izjalovili pred našimi po-stoiankami. V Alzaciji se naše čete še nadalje težko branijo pred sovražn kov^mi oddeiki, ki hočejo razširiti svoje vdorno področje ob obeh straneh Stra-bo-rga Vzhodno od Ste. Marie aus Mineš se je posrečil nasprotniku globin vdor. Sil'v te sovra?n'kove nagčide pro"i južnemu podbo-,tu naših planinskih posto:ank ob franc o-'sko-al?a^ki meji smo odbi'i ali prestregii. v Alzaciji in Loeroi so uni?i]e naše č^te včeraj 32 sovražnšk-v:b < k opnih voz 1, med njimi mnoga z oklopn'ško pestjo.
Pred našimi postojankami ob RoVav-skem prelivu in Atlantiku je v zadnj h dneh oživel topn'ški ogenj.
Področja Londona, Anversa in Liega so bi!a še nadalje pod našim dalnostrelnim cff^iem.
včeraj z močnejšimi silami znova napadla naše postojanke v Romagni vzhodno cd Faense, vendar smo naval prestregii že v naših glavnih črtah.
V	južni Madžarski smo zasedli nove postojanke med Dravo in gorami severnozapadno od Pečuha. Pred njimi so se izjalovili močni sovjetski oklopni ki napadi. S področja pri Mohaču je sovražnik zavil proti severu in severozapadu ter prodira proti črti Pečuh—Szegszard. Naši protiukrepi so se pričeli.
V	južnem delu gorovja Matra so vrgli naši gernadirji nasprotnika nazaj in mu zadali v hudih gozdnih bojih pomembne izgube. Na ozkem prostoru stisnjeno boljše-viško skupino so uničili. Severnozapadno od Egerja smo zavrnili sovražnika pred novimi postojankami. Ponovni sov j tski napadi na področju Miškolca so se izjalovili. Severnovzhodno odtod so se sovražnikovi oddelki po malem napredovanju ustavili.
Številni boljševiški su^kj ob Bodrogu in na vzhodnoslovaškem obmejnem ozemlju niso imeli uspeha.
Z ostalega vzhodnega bojišča ne javljajo o nikakih pomembnejših bojih.
Srednja Nemčija, rensko-vestfalsko področje ter bližnje zapadno za eJje so b ji včeraj podnevi cilj napadajoči anglo-ameriškib terorističnih letalcev, k' so podnevi in ponoči bombardirali Duisburg "rctMetaiske obrambne s!le so 5es^«Mi]e 30 sovražnikovih letal, med njimi 24 štirimo-tomih bombnikov.
Vojna mornarica je potopila meseca ro-vembra |. 1944 7 trgovk h la-^ij s 35 5^0 tonami. 8 ruši5cev, 1 podn?omioo, 6 br^ čolnov. 4 stražne !??dje in 17 i'krceva'"~-čolnov. 8 na^a^fih parnikov in 5 br ih "■»'nov ie ro?kodovfi|a.
gmmm
tsmmmBsmm
Paljsks ogcrcenje mš Chiirchlllcvlo in Rseseveltevim izdajstvom
Stockholm, 1 dec Knkor javlja agencila Reuter je sestavil pel sks socialn demokrat Tomaž Arciszewski včeraj novo no jako be-«L'.n--ko vlado v Londonu Izmed Mikolajczv-knvih ljudi je v vladi samo t?ko z van' obrambni mi-i^er Katmiel Tr ministrska mesta se sploh ni&o zasedena in s^ rezervirana za kmečko stranko k. se je doslej branila sodelovati z Arcis>zewskim
Amsterdam, 1. dec "Kakor javlja agencija Reuter o nov; polico begunski viadi v Lon-oonu. je bi' imenovan Broni&la-v Kazn«Tz za pol skega pravosodnega ministra Jan Kwa-pirski je nvnr-ter za industrijo trgov«o n pomorski promet m ne za obnovo, kakor je bilo prvotno javljeno
Lizbona, 1 dec Po pričakovan' izjalovrtvl Kwanmsk;jevih poizkusov je sestavil njegov etrankarski tovariš Tomaž Arc;szewski novo poljsko begunsko vlado v Londonu v kater' pa po Reuterjevi vesti tri mesta še n'so za fcedena Britanska rezerviranost napram vsaki vladi, ki ni Moskvi prjetna se je dokaj hitro pekami o v sta'i"ču Reuterja do Arc»-fzevvskega Vakoj. č m so mu poverli sestavo ^•!ade, so ga Angleži že pričeli diekreditteatL
Reuter piše. da izgleda, da ta vlada ne bo prav nič bolj pripomogla k sporazumu z Moskvo. kakor ni Kvvapinskijeva' Moskva je medtem objavla v »Pravd«, da s>e je polj «a begunska vlada razvila v sovražno politično silo. s katero so vsaka pogajanja v bodoče nemogoča S tem je zan o begunska vlada odpravljena in sc zanima le še za lastno podružnico v Lublinu Angloameri^ko izdajstvo poliske s-tvari je zbud'le nara-vno pri begunskih Poljakh v Angl"ii m Ameriki veliko ogorčenje Prav spričo Roos>eveltovega obnašanja opozarjajo na njegove obljube pred volitvami, da bo Amerika brania poljsko neodvisnost m ozemeljsko nedotakljivost ter da ne bo trpela, da bi sc ustvarila kaka navidezna poljska vlada aH na. da bi b lo polisko prebva'stvo nas-ilno odstranieno s poljskih ozemelj Čim je poze! noliske glasove, je na obljube že pozabi' Mr*kva dela lahko v Lublinu. kar hoče. Churchil' in Rosoeveit m«lita le še na izvedbo zarote, ki sta jo skovala za izročitev Poljske Nadalje ooozarjajo. da je šla Anglija zaradi poljskega kordorja v vojno in da se sedaj prav n'č ne upira ko hoče Moskva anektirati vso vzhodno polovico Poljske.
Članek dr. Gobbelsa
Berlin, 30. nov. »O zmoti vojne« je naslov najnovejšega uvodnika ministra dr. Gobbelsa v znanem tedniku »Das Reich«. Dr. Gofebels primerja v njem predvsem nemško poročevalsko politiko s poročevalsko politiko sovražnikov Nemčije ter prihaja do zaključka, da niso le zmote nemškega vojnega vodstva, marveč iz tega tudi deloma izhajajoče zmote poročevalske politike pri zaveznikih dokazano številnejše in pomembnejše narave kakor pa pomote. ki so se vrinile Nemcem. Med drugim piše:
»V nemški poročevalski politiki je zmota, ki slučajno piiie vmes, izjema, kako često pa so se zmotili naši sovražniki v svojih napovedih o vojni, še od daleč niso pravilno ocenili niti njenega poteka niti trajanja, toda oni se razlikujejo v tem vprašanju od nas v tem, da mi zmoto odkrito in brez pridržka priznamo, onj pa se za nepregledno mn:žino svojih zmot sploh ne zmenijo. Ce od njih postavljeni čas kot odločilni rok v.cjne ne drži, potem postavijo kratkomalo nov rek. To igro neštetokrat ponovijo. S tem, i a so svo jo javnost navadili na to. je j>ostala zmota nenevarna. Tega pa mi ne mo e.mo- in nočemo posnemati. Zato smo prisiljeni, da mnego bolj objektivno in vzdržno pišemo o vojni, kar sicer ne vpliva tako senzacijonalno kakor poročanje naših sovražnikov, je pa zato mnogo boli zanesljivo Zaradi tega prinaša nemško vojno poročilo tudi nairesnejša in naiverodostojneiša vojna poročila. Ne samo datumi, marveč tudi številke v nemškem vojnem poročilu so točne ter so v dvomljivih p-.imerih navedene raje za nas v neugolnem smislu kakor obratno. Primerjava z vojnami poročili iz sovražnega tabora govori le za nas. če izgubimo kakšno vojno ladjo, javnost to že drugi dan zve, v Zedinjenih državah pa morajo čakati na takšno sporočilo eno leto in še več in še po*em je takšno poročilo tako nepopolno in netočno, da ve navaden človek, ko to
v listu „Das Reich"
prebere, manj kakor pa je vedel v začetku. Nemška vojna poročevalska politika predpostavlja, da ji nemški narod zelo zaupa, kakega zaupanja sovražna vojna vodstva sploh ne pose i u jejo in posedovati ne morejo. Prav tako so stvarni, trezni in objektivni komentarji o naših vojnih poročilih. Mi po večini prepuščamo narodu, da si sam ustvari sodbo o vojni in njenih problemih. Drugačno časnikarstvo bi bilo v Nemčiji popolnoma nemogoče. Takšno časnikarstvo lahko prisojamo samo politično nezrelim narodom. Takšni narodi posedujejo toliko množino pozabljivosti, da ta dopušča' njihovim vodstvom, da izjavijo danes ravno nasprotstvo tega, kar so trdili včeraj. Več kot pet telnov je pustila britanska vojna vlada javnost v veri, da je London obstreljevan izključno z našim »V 1« orožjem, čeprav je bilo- že na milijone prič, da je pričelo delovati medtem novo nemško daljnos^relno orožje, ki ima neprimerno poraznejši učinek. Mislili so, da nas bodo na ta način varali!«
Dr. Gcbbels utemeljuje nato v podrobnostih, zakaj ni primerno, da se v vojni javno razpravlja o vseh temah on problemih. Na ta način bi lahko debil nasprotnik poročila ali mnenja, ki bi mu koristila in povzročila lastni stvari veliko školo. Ob koncu izjavlja minister:
»K resnično dobri presoji posameznega vojnega položaja ter presoji izgledov, ki izhajajo iz tega za načrte daljnosežnih vo. jaški:h in političnih operacij, ne zadostuje samo obsežna izvedsnost. marveč predvsem spoštovanje pred okolno?'mi in pred eseb. nostmi. V brezmejno število odločitev, ki morajo biti izvršena vsak dan, da, vsako uro v vseh odsekih vojnega volstva, se vrine vedno gotov odstotek zmot, ki izhajajo iz človeške ali stvarne nedestatnost! ter lahko dovede jo d~< nezaželenih posledic. Ni nobene bojujoče se stranke, ki ne bi delala nobenih napak. Stvar ie v tem, katera stranka napravi manj napak.
Sovražnikov naval pri Aachnu in v Lzmml
se je znova izjalovil
Težke sovražnikove Izgube na severu zapadnega bojišča — Utrditev pckžaja v Alzaciji — Obrambni befi na Ba£kaa»
in južni Madžarski <
Berlin, l. dec. V prvem tednu tretje velike bitLe pri Aachnu je izgubil sovražnik po vesti vojnega poicčiia z dne 23. XI. 20.000 mož. Te številke so narasle medtem nad 30.000. Američani sami so izgubili v prvi bitki za Aachen okrog 12.00J in v drugi okrog 16.000 mož, kljub ve.iike-mu krvnemu davku pa sia obe severnoameriški armadi na svoji kaJkih 30 km široki fronti napredovali zgolj za kakih 10 do 12 lan. Spr.čo težjih izgub je zbrai sovražnik svoje sie na posameznih težiščih. Ze 13 dni na kak. h 15 km šLoki črti na področju Julicha nameravani prodor ameriške 9. armade so nemške če.e znova preprečile s požitvovalnimi boji in z uspel-mi protisunki. Razen ob potoku In-de, ki se pri Jiilichu izliva v Roer, in v roerski dolini severno od Julicha so bili ogorčeni boji tudi med Wurmcm in Roe-rom. Tu Je Amar čanom na.pr^j uspelo, da so prodrli do Lindena, pripravljene rezerve pa so takoj z obeh strani napadle vdor, ga odrezale in uničiJe sovražnikovo napadalno skupino razen preostanka 7 častnikov in 130 mož, ki so padli,i v ujetništvo. Vzhodno od Aachna je m.padja ameriška 1. armada v gozdovih med cestama, ki vodita iz Langerwehe in Hiirt-gena v Diiren. V Merodskem gozdu ter pri velikem in malem Hau so se ti napadi krvavo zrušili v strnjenem obrambnem Ognju.
Zapadno od Maase so imeli tamkaj že dva tedna napaaajoči britansui oddel.J na zamočvirjenem ozemlju enako pomembne izgube. Nemške čete, ki imajo še vedno več manjših preamostij na zapadnem bregu, so dosegle s svojim trajrim odporom nameravani cilj, namreč, da sovražnik ni mogel napasti istočasno pr Aachnu in v odseku pri Maasi Izčrpane b i-tanske divzije verjetno ns bodo sposob ne, da bi znova napadle nemške utrdoe na desnem bregu Maase, pač pa so meni i Američani, da je prišel zdaj primeren t.e-nutek za nov naval na saarske v:ši e. V sredo so pričeli napadati pre nje črie nemških zapadnih postojank. Zari-.ča borb so bila ob cestah, ki vod jo iz Eusendorfa in Teterchena v Rahfmgen, Dillingen in Saarlouis ter ob obeh straneh go da pri St. Avoldu. S protinapadi na odloč Inih točkah so preprečile nemške če'e večje sovražnikovo napredovanje. Zavz-le so severno od Saubergu važno višino, ki obvladuje cesto v Saarlou s. ■ Nadaljnje oibrambne uspehe so dosegli nerrški oklopniški grenadirji tudi pri St AvoMu in južno od Saaruniona, kjer so uničili na-padajočo sovražnikovo konjenico
Severno od Strasbcurga so obiičali ameriški napadi ob reki M xler, južno od mesta pa na črti Evstein—Barr—Si Marie aux Mine« (Markirch) Napadalci n so imeli uspehov, dočim so nemške čete v gorovju zapadno od Kolmnrja s p.novro zasedbo važne višine zbol'šale svoie postojanke. Ker ^e je tudi severno od Mul housa ojačil nemški odpor proti kol-ni skm četam, ki napadajo z juga, je-rbdr-ža-1 lok bojišča, čigar središče tvori Kol-mar, še nadalje svojo širino 70 km.
Ameriški načrt, da bi mmške sila v Vogezih obkolili z napadi iz S! ra-bourga in Moulhousa, se je tako zaenkrat izjalovil.	,
Nemški borci v Italiji so prešli Južnozapadno od Bologne na Mon'e B^l edere in vzhodno od ce-te. ki vodi preko prelaza Futa. v protinapade, s katerimi so očistili starejše vdore in prisilili nasprotnika, da je opusti] svoje v večd^evih in z izgubami zvezanih bojih % pridobljene ozemeljske osvojitve.
Na Balikanu so ostali boji prav tako krajevno omejeni. Od vzhoda korakoma Kralj evu in Novemu Pazarju približaj oči se sovražnik se je morati vedno znova ustaviti, v Dinarskem gorovju pa je moral spričo velikih izgub prekiniti napade pri Mostarju in Kninu. Tudi severno od Drave, kjer so skušali boljševiki razšir ti svoj vdor pri Pečuju, se je njihov naval ustavil ob južnem robu gorovja Mecsetk, nekako na črti Pečuj—Baja.
V srednji Madžarski so bili boji še naprej malenkostni. Le na področju M Školča so boljševiki po močni topniški pripravi znova napadli. Brezuspeš .i sunki naj bi vezali nemške oddelke, kajti nova p:ebi-jalna bitka, ki se je pr.čela zjutraj, se razvija bolj vzhodno med rekama Saj o in Hernadom. S prvim zaletom se je sovražniku posrečilo vdreti v nemške zap- r e črte, vendar so ga pred glavnimi postojankami kmalu zopet ustavili. Popodne so boljševiki ponovili napade s svež mi silami. Po majhnih osvojitvah so jih Nemci znova ustavilL Ta novi, doslej brezuspešni prebijalni poizkus je v zvezi z istočasnimi sunki zapadno od Užhcroda. Oči-vidno hoče preprečiti umik izpostavlje e-ga nemškega loka v vzhodni Slovaški Nemški lovci so v glavnem odbili napade in nato skupno z napadalnimi topovi odstranili krajevne vdore.
Berlin, 1. dec. Tudi v sredo so Angloameričani brezuspešno poizkušaj p odre-ti iz področja pri Aachnu severnovzhodno od Geilenkirchna proti severu. Neka sovražnikova napadalna skup na, ki je vdrla v nemško glavno bojno črto, je bi a un:čena, ostansk sedmih častnikov in 130 vojakov pa ujet. Južno od Julicha je pričel sovražnik napadati z močnimi silami. Ogorčeni boji se do večernih ur še nico končali. Doslej ni dosegel sovražnik nobenih pomembnejš:h uspehov. V sev-rni Lčreni so se nadaljevali boji zapadno od Saarlautema in Merriga za višine ob Sa i-ri. Na taktično važn:h točkah so Nemci sovražnika krvavo odbili. Tudi južno od Strassburga je bi'o sovražnikovo prodiranje brezpomembno. Med Vogezi ;n Mul-housom je ostal polož.aj v bis!venem ne'z-premenien.- _
„Nakaf sto metrov naprej in petem spet nazaj"
Stoekhohn, 1. dec. Iz vseh ameriških ter angleških vojnih poročil je še danes razvidno razočaranje nad tem, da se jim še vedno nj. posrečilo preiti na o 1 ločilnih mestih zapadnega bojišča, namreč na Nizozemskem. • preko pozicijske vojne. Vojni poročevalci priznavajo, da ti boji vedno bolj sličijo bojem v rovih v tem poletju ter pri Verdunu. Tudi v sredo, tako izjavljajo v glavnem stanu generala Eisenho. vverja, zopet ni prišlo do nobenih ozemeljskih izprememb. Ameriška pehota, ki mora doprinesti levji delež v tej bitki, še volno ni izsilila prodora. Pri tem pa jo izredno ovira tudi slabe zimsko vreme. Poročilo zaključuje z be«edami »mnogo 'smejati se pri tem ne moremo«.
Neko ameriško radijsko sporočilo predvsem poudarja dejstvo, da ne nudijo Nem. c; le nalalje najtrdovratnejši odpor, marveč da prehajajo stalno v močnejše napade. Boji so vsak dan enaki. Ameriške čete prodirajo po blatu in po jesenskem dežju omehčani in z najtežjim topniškim ognjem razo-ani zemlji par sto metrov naprej, na--to jih pa Nemci stalno s takojšnjimi protinapadi zadi-žijo ali- pa vržejo nazaj. Nemški topniški ogenj je najmočnejši, kar so ga doslej doživele r^neriške čete na zapadnem bojišču.
Odkrivanje kart
Še vedno so v Evropi tudi med Slovenci naivnež:, ki mislijo, da se komunizem redt samo od svoje «ideje«, ki naj bi po tej vojni »svet odrešila«. Kako malo pa je že vsebine v tej »ideji«, je pred kratkim nazorno predočil sam Boris Kidrič v neki svoji brošuri. Lepše bi nihče ne mogel prikazati klavrnosti, ki se skriva za visoko bobnečimi frazami OF. A težko bi tudi kdo bolj prepričujoče pokazal, kako je tudi ta »svet odrešujoča ideja« prežeta še z vse hujšimi slabostmi od onih, proti katerim se komunizem — po. lastnem zagotavljanju — bori.
Ne »ideja«, temveč samo taktika je gibalo komunističnega početja pri nas in drugod. Taktika je tisti misterij, tista skrivnost, ki naj drži komunistične vrste v stalni napetosti, kajti samo s taktiko, ki ne izbira sredstev, je mogoča uspešna borba manjšine, kakršno dejansko predstavlja komunizem povsod, za oblast in diktaturo. Tud: Slovenci že prav dobro poznamo vse taktične oblike, ki se jih je doslej komunizem pri nas posluževal, da bi nasul peska v oči svojim nasprotnikom, pa tuli svojim zapeljancem, ki mu slepo sledijo.
Spočetka je bil komunizem povsod — ne le pri nas — zelo varno m previdno zavit v razne ovčje plašče. Tedaj je še potreboval pomočnikov. Zato je bila njegova taktika spočetka še mila, mehka in nadvse prožna. čim bolj pa se je čutil močnega, tem. bolj je začel odkrivati svoje prave karte —-povsod, ne le pri nas. Kamor koli se ozremo, na Balkan, v Belgijo, Francijo ali Italijo, povsod ga najdemo spočetka prav spretno kamufliranega v razne »osvobodilne« pokrete. čim pa je faza »osvobojeva-nja« minila, je komunizem kar hitro odvrgel svojo krinko »osvobodilnega boja« in se pojavil na ulici ket čisti in pravi komunizem, ki sedaj povsod hujska množice k uporu proti »nedemokratičnim« vladam, kjer koli nima sam oblasti trdno v rokah. Zdi se, kakor da je že prepričan, da je nastopila »zadnja runda« njegove borbe za oblast, ko mora pokazati vso svojo moč, pa naj bo izid borbe kakršen koli.
Za vsem tem brezobzirnim bojem komunizma v Evrop: in drugod po svetu stoji njegov prvi dirigent — Stalin. Tak Lika komunizma izven Sovjetske unije je v bistvu Stalinova taktika. Stalin je sicer zelo redkobeseden in govori le ob prav posebn i! prilikah, razen tega so vsi njegovi govori skrajno previdni, vendar je tudi pri njem mogoče opaziti postopno odkrivanje kart v čedalje bolj radikalnem smislu. Po njego | vem receptu se oč tno ravnajo tudi njegovi agenti po Evropi in drugod po svetu.
Kratek prikaz najbolj značilnih izjav Stalina glede ciljev boljševiške politike v Evropi to brž izda. V Stalinovih izjavah je navidezno manj nasprotij kakor v Chur-chillovih ali Rooseveltovih, morda prav zaradi njegove redkobesednosti. Tem bolj pa prihaja v njih do izraza skr ita m sel, ki se navadno skriva za povsem nedolžnimi besedami. Beseda je Stalinu često samo sredstvo, da prikrije svoje pravo mišljenje.
Politični cilj, k: ga Stalin zasleduje, je prav tako določen, kakor je določen pri vseh njegovih eksponentih po svetu. V svojih govorih pa navadno odkriva le neposredno predstoječi ali že doseženi cilj, ki predstavlja le eno izmed stopenj na poti h končnemu cilju. Tako je v svojem govoru 3. julija 1941 govoril samo o »obrambni vojni c Sovjetske unije. Dne 6. novembra istega leta je visoko dvigal zastavo i ruske domovinske obrambe« in poveličeval duha Puškina, Tolstoja in Čajkovskega. Tedaj je tudi izjavil med drugim« »Nikdar nam ni bilo, niti nam ni do tega, da bi svojo voljo in svoj režim vsiljevali drugim slovanskim narodom v Evropi ali ostalem zasužnjenim evropskm narodom«. Ta krinka je bila Stalinu prav tedaj nujno potrebna, ker je Moskva tiste dni podpisala važen sporazum z Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami, namreč sporazum o dobavah vojnega gradiva ...
Tudi v svojem dnevnem povelju z dne 23. februarja 1942 je Stalin — iz istih razlogov obzirnosti do svojih zapadnih >^aveznikov^ še vedno ubiral mile strune, ko je izjavil med drugim, da rdeča armada »strogo loči med Hitlerjem in nemškim narodom« in da nima tako »bedastih ciljev«, da bi hotela uničiti ves nemški narod. V svojem govoru z dne 6. novembra 1942 je to tezo ponovil. Tedaj je izjavil med drugim: »Nadaljevali bomo s svojim bojem, dokler ne bo nobenega nemškega vojaka več na ruskih tleh. Nimamo pa namena, da bi uničili organizirano nemško moč v Nemčiji, kajti vsak razsoden človek ve, da je to prav tako nemogoče kakor je nemogoče uničiti organizirano moč v Rusiji.« V dnevnem povelju z dne 23. februarja 1943 jt> k temu dodal: »Rdeča armada je armada za obrambo miru in prijateljstva z drugimi narod. Ona ni bila ustanovljena za zavojevanje tujih dežel, temveč samo za to, da bi branila Sovjetsko zvezo. Rdeča armada je vselej spoštovala pravice drugih narodov.«
Tako je bilo vse dotlej, dokler so bili boljševiki še v obrambi, čim pa so na svojih tleh prešli v napad m so dosegli prve uspehe, se je Stalinov ton znatno spremenil. Začel je govoriti že bolj odkrito o sovjetskih bližnjih in daljnih ciljih. Svoje za-padne zaveznike« je sicer še vedno potreboval, toda počutil se je že nekoliko bolj varnega. Tako je dne 6. novembra 1943 prvič naznačil nekaj boljševiških vojnih ciljev. Tedaj je namreč dejal, da se rdeča armada nikakor ne misli ustaviti na mejah Sovjetske zveze, temveč da bo nadaljevala z bojem »do. osvobod tve vseh evropskih narodov, Francozov, Belgijcev, Jugoslovanov, Čehov, Poljakov in Grkov«. V Evropi mora nastati nov red, ki naj popolnoma izključi Nemčijo. -»Osvobojenih« narodov dolžnost pa bo, da bodo sodelovali »s popolnim zaupanjem«. Tako je tedaj prvič opozoril na dolžnosti »osvobojenih« do »osvoboditeljev«, s čimer je hotel povedati, da »osvobojen!« seveda ne bodo mogli In smeli vladati v svojih deželah po svqji volji. Njegovi kt>-
Nadaljevanje na 2. strani
Rojaki in rojakinje!
Nobenemu narodu v Evropi ni prizanesla vojna s svojimi strahotami in čim dalje traja ta bof, tem težja so bremena, ki jih morajo
nositi vsi, pa naj so posredno ali neposredno soudeleženi pri tem sporu.
Tudi naša pokrajina je vsled splošnega položaja prizadeta in prav vsak Slovenec mora nekaj žrtvovati. Veliko število tistih, ki so jih rdeče tolpe pregnale z domov in so obubožali brez lastne krivde, veliko število vdov in sirot, katerih svojce so ubili boljševiki, vse to nas sili, da se z vso silo upremo težki usodi. Tako pač zahteva od nas današnji čas! Da bi ustregel tej zahtevi, se dbračam danes na vse rojake s prošnjo, da s skupno pomočjo omilijo stisko.
V decembru 1944 priredi generalni pomožni odbor po mojem nalogu zbirko pod geslom:
»VSI HOČEMO POMAGATI!«
S tem kličem vsem rojakom v naši mali pokrajini, naj se udeležijo te zbirke in oddajo božično darilo. Obenem pa tudi želim, da bi se vsak Slovenec zavedel odgovornosti do skupnosti in s primernim darilom izpolnil tudi svojo dolžnost do nje.
Pričakujem prostovoljne darove, kakor jih pač kdo more dati. Čim večja bodo darila, tem večji bo uspeh in tem večja bo tudi pomoč, ki jo bomo mogli nuditi. Velik usneh bo okreoi! ne le zaupanja v nas same, ampak bo povsod tudi dvignil ugled našega naroda.
Zato; »POMAGAJTE VSI!«
SODELUJTE PRI BOŽIČNEM OBDAROVANJU 1944!
PREZIDENT: general LEON RUPNIK, L l.
Vsi htožem® pomagati!
Svojo bratsko ljubezen in narodno dolžnost bomo pokazali pri NABIRALNI AKCIJI ZA IZREDNO BOŽIČNO OBDARITEV, KI BO OD 1. DO 15. DECEMBRA 1944.	,
Na zbirališčih se bodo sprejemali darovi v denarju, kakor tudi razni predmeti, ki lahko kakor koli koristijo siromašnemu človeku.
Akcija od 1. do 15. decembra 1944 bo tekla v Ljubljani, kakor tudi na področju vse pokrajine.
Glavna pisarna akcije je na Gosposvetski cesti št. 2 (Zimska pomoč), glavna zbiralnica pa na Aleksandrovi cesti št. 3. lokal trgovine Rojina.
V posameznih mestnih okrajih bodo delovale okrajne zbiralnice.
Ker potrebuje ta akcija veliko število pomožnih sil, prosimo narodno čuteče gospe, dekleta in mladino brez razlike, da se stavijo na razpolago in da se prostovoljno javijo v glavni pisarni akcije — Gosposvetska cesta 2.
Vse nadaljnje podrobnosti o akciji bomo objavljali v dnevnem časopisju.
ZIMSKA POMOČ.
Neva priča komunističnega zločinstva
Pri Sv. Vidu na Notranjskem so odkrili umožestven grob s trupli od komunistov umorjenih žrtev
V	gozdu Mačkovcu pri Sv. Vidu nad Cerknico so domačini našli na nekem odročnem mestu skupno grobi"če, v katerem leži preko 50 trupel. So to zavedni slovenski možje n fantje iz Begunj, z Blok in iz Starega trga. katere so pomorili komunisti. Samo iz Begunj jih je okrog 20. Komunisti so iih odpeljali in se ni n hče od njih več vrnil Kmalu se je zvedeio. da so vse umorili Izvedelo se je tudi, da sie je to zgodilo nekje pri Sv Vidu, podrobneje pa kraj zločina ni bil znan in tudi za grob nesrečnih žrtev dornačm; niso vedel". Šele te dni so ga. kakor poročajo n Begunj pn Cerknici, našli v gozdu Mačkovcu.
Komunistični morile« se neo nitt tohkto potrudili, da bi za svoje žrtve izkopali resničen grob Trupla umorjencev so z vprav nečloveško brezsrčnostjo kratko malo zmetal' na kup, j h le za silo potrosil s prstjo ter zakrili z vejami in cunjami, tako da !eže 9odaj skoro na prostem Kakor se da razpoznati iz razmrcvarienih trupel komunisti teh svojih žrtev mso postreli1', temveč 6o jih zaklali z noži in bajoneti Nekatere so pred usmrtitvijo še nečloveško mučili
Pri Sv Vidu najdeno grobišče, ki se pridružuje neštetim drugim množestvenim grobovom šrirom Notranjske in Dolenjske, je tako nova priča n nova obtožba komunističnega zločinstva Vest o njegovi najdb' je
Odkrivanje kart
Nadaljevanje s 1. strani
munistični pomočniki v Evropi so zlasti ta del njegovega govora prav dobro razumeli in se takoj pripravili na »zadnjo rundo« v borbi za oblast v posameznih »osvobojenih« deželah.
V	svojem poslednjem govoru z dne 6. novembra t. 1. pa Stalin že nikjer več ne govori o sovjetski »obrambni vojni« in tudi ne več o tem, da se Sovjetska unija ne želi vmešavati v notranje zadeve drugih držav ali da ne namerava nikomur vsiljevati svojega boljševiškega sistema in podobno. Nasprotno, v njem se že povsem samozavestno in brez ozira na levo ali desno enostavno označuje za »rešitelja evropske civilizacije«. Med tem je namreč tudi sovjetska diplomacija že začela odkrivati svoje karte: na Poljskem, na Balkanu, na Finskem, na Norveškem, v Iranu, Franciji, Belgiji, Ita-Uji itd. Povsod so na delu Stalinovi agenti, ki skušajo sedaj v povsem odkritem — stoodstotno komun:stičnem — sabotiranju domače politike preprečiti vsak poskus »reakcije«, ki bi bil naperjen proti hegemoniji Moskve. Ta pa se nikakor ne omejuje več samo na vzhodno ali jugovzhodno Evropo, kakor to zgovorno kažejo prav dogodki v Belgiji in Franciji.
Tako je torej Stalin odkril svoje karte, odkrila jih je prav tako že sovjetska diplomacija in sedaj jih seveda postopno odkrivajo za njima tudi vsi komunistični agenti po. Evropi. Toda če pomeni to na eni strani zaostritev notranjih borb v posameznih deželah v smislu receptov komunističnega radikalizma, ki nastopa odslej z vso brutalnostjo, odkriva na drugi strani tudi vso komunistične karte in postavlja vse dosedanje komunistične krinke, kamufiaže in taktike na skupni komunistični Imenovalec. To se lahko smatra prej za poenostavitev kakor nov zaplet v borbi civilizirane Evrope proti boljševizmu, ki stopa sedaj zares že v »zadnjo rundo« svojega boja na evropskih tleh, le da so njegovi Izgledi za zmago sedaj še manjši kakor so bili poprej, ko se je še lahko izmikal knock-outu. ker udarec protikomunistične Evrope še ni mogel biti direkten:
znova odprla še nezaceljene rane prizadetim svojcem in upravičeno razburila v se preb1-valstvo da'eč na okrog. Vzbudila bo boleč odmev tudi v ostali pošteni javnosti, obenem pa jo potrdila v prepričanju. da je treba sveto borbo proti zločinskemu komunizmu nadaljevati m dokončati z največjo neizprosnostjo.
Smrtne žrtve komunističnega oapada na potniški vlak pri $t Petru
Preiskava o znanem napadu na potniški vlak pni št. Petru na Krasu je dognala večino imen žrtev strašnega zločina. Niso pa dognali istovetnosti 12 žrtev (11 žensk in 1 moškega), ker niso imeli pri sebi nobenih osebnih listin, alj pa so bili tako izmaličeni in raztrgani, da je bilo vsako ugotavljanje istovetnosti nemogoče. Preiskava je dognala imena naslednjih 58 ubitih:
Ban Katarina, Sv. Jakob pni Reki — Ja. vorovič Štefan, rojen 20. 8. 1883, Reka — Renčevič Andreja roj. Krušič, 10. 11. 1911, Kraljeviča, stan. Sušak — Mestuci Epidij, tramvajski sprevodnik. Reka — šuštar Albina roj. Simčič, 22. 4 1908, Skalnice — Vidonič Lucian, roj. 12. 5. 1928, Trst — Superina Marjan, Reka — Kukulič Dušan, železničar, Kukulanovo — šuštar Marija, roj. 1917 v Klani, stan. Skalnice, sestra Albine — Keber Jože — Serdoč Amelija, Reka — 'Vata Jože, roj. 4. 12. 1897 v Trstu. stan. v Reki — Raspor Jože. roj. 14. 3. 1902 v. Klanj — Mikuličič Mate, roj. 1.
8.	1908 v Kranivoi — Ružič Jožefa, roj. 2. 3. 1911 v Kralju, Bakar — Pezelj Peter, roj. 28. 6. 1906 v Kraljeviči, stan. na Su-šaku — Volf Franca, urad interniranih Sušak, rojena 24. 8. 1944 — Bartinčič Marica roj. 16. 9. 1903, Sušak, poročena — Herzeg Mariia roj. Lindič, 14. 2. 1908, Reka — Melvedič Marjeta, roj. 25. 2. 1887, Klana Sv. Rok — Vinjevič Ljubica, roj. 20. 1. 1912, Paska — Vila Fejzo, roj. 1913, Mostar — Bakarčič Marjeta, Draga. Sušak — Juranič Marija, roj. 26. 2. 1908, Draga, Sušak — Jelenič Karolina, roj. 12.
2.	1908, Reka — Bulkovič Draga, roj. 15.
3.	1902, Kedenica, stan. Sušak — Kunšek Adela roj 20. 6. 1924, Reka — Urenovič Ana. roj. 26 7. 1908, Praprotniak, Bakar — Mavrinac Jakomina — Kunšek Miran-da, roj. 4. 5. 1926, Reka — Raspor Ana rojena Simčič, Klana — Gregurčič (Ger-zinčič) Marija, Klana — Mavrinac Fran jo, Sušak — Scaligeri Rudolf, roj. -13. 9. 1928 v Gorici, stan. Trst — Allar Marija, roj. Malmič 1903, Reka — Kanojtič Anton, roj. 29. 12. 1902. Sušak — Mokorvič Romana, roj. v Kastvu 29. 9. 1913 — Laginja Antonija, roj. v Klani 29. 9. 1929, stan. v Ma. tuljah — Sinjerec Jožef. Reka>— Klaclč Katica, roj. Kalinčič, 11. 5. .924. Frizans. Bakar — De Benedetti Ma.rio, gasilec, roj.
9.	1. 1907 v Padovi — Blanchi Alfred, rojen 22. 2. 1898. Reka — Memko "Dominik, roj. 29. 8. 1917, Reka — Cetina Peter, *Oj. 17. 1. 1913, Reka — Cibič Štefan, roj 1 2. 1901, Praprotnjak — Volksnič Teresi-ja, 22 let, Reka — Sandal j Terezija, roj. 14. 10. 1903, Reka.
Nekaj ponesrečencev, ld so bili zelo težko ranjeni, je umrlo v Postojni, kamor so jih takoj po nesreči prepeljali. V Ljubljani je doslej umrl le FranSškovič Mak-gelj, poljski delavec iz Prapunjaka. 228, vasi v okolici Bakra. Nesrečnim ž-tvam blag spomin in miren večni počitek!
Obnovite zaostalo naročnino!
Protiboljševiška borba ukrajinskega ljudstva
Oborožen pokret
vižkemu režimu
Ukrajincev proti boffSe-— Strnitev vseh skupin
Maimd, 30. nov. List »Vaegen Framat« poroča zanimive podrobnosti o protikomu-nističnah pokretih v Ukrajini. Po teh vesteh se dele protiboljševiški partizanski odredi v Ukrajini v naslednje tri skupine: .
Bivši sovjetski partizani, ki so se v letih 1942 in 1943 bojevali proti nemškim silam v etapi Ti partizani so upali, da bo sovjetska vlada izpolnila dane jim obljube, jih lepo sprejela in jih nagradila za »usluge v boju proti Nemcem«. V resnici pa je Viada popolnoma drugače postopala s temi borci. V največ primerih jih je razorožila ter poslala ali v kazenske bataljone na fronto ali pa na industrijsko delo v Uralu in v Sibiriji. Ti ukrepi sovjetskh oblasti proti partizanom se dado objasniti samo s tem da so se partizani v teku dveh let navadili svobodnega življenja brez neposrednega nadzorstva sovjetske policiie ter so bili nri-če novega svobodnega življenja, k so ga bili Ukrajinci deležni v teku dveletne nemške okupacije. Strogi soviet=ki ukreni so med partizani zbudili veliko nevolio. zato so se prevarani borci začeli ogibati stikov z redno sovjetsko voisko 1n sovjetskimi oblastmi. Poskrili so se no gozdovih in od tam začeli neizprosno borbo proti boljševikom.
Slično skupino orotikomun^ifnih partizanov tvori domače okraf^sko prebivalstvo, ki je po odhodu nemških čet ostalo doma, pa se ie moralo kmalu prepričati, da so sovjetski »osvobod'1+elii« uvedli zonet preiSnji teror orotf ukrajinskemu liudrivu Mnogo Ukrajincev ki ni««? hoteli biti dele?n! usode svoHh pomorjenih rojakov. se le zatrlo v eordove ter za-čefio borbo proti bollševlkom.
Tretjo skuolno c-otlsov^p+sVth narHza-nov tvor 1 o nfcrafnsk' naeformUst'. ki so imeli v času n®mške uprave vse možnost* v miru irHpl^ti svoie noll+ičnp Heie. ki so v popolnem na«T>rr)tlt\ r bcli^fvi-SVfm naukom. Ker bol viki ravno proti slednji skupini najstrožje postopalo. ?e Hidl ti
Ukrajinci odmika jo v gozdove ter začenjajo borbo proti sovjetom.
Vse navedene skupine so se zadnji čas združile v skupen protiboljševiški pokret v Ukrajini. Ne tvorijo več posameznih samostojnih borbenih oddelkov, marveč jih druži srd do skupnega sovražnika, zato so se stopile v enotno gibanje.
Zgoraj omenjeni švedski list navaja vzroke, zakaj protiboljševiški partizani zlasti ogorčeno napadajo oskrbo sovjetskih čet na fronti Ukrajinski partizani morajo namreč sami skrbeti za opremo, orožje in prehrano. Pri tem pa ne smejo po zgledu svojih nasprotnikov ropati mir. nega prebivalstva, marveč moralo z njim živeti v najlepši slogi, saj se bore za njegove osnovne pravice Razen tega so protiboljševiški partizani ozko povezani s kmetskim in meščanskim življem z rodbinskimi in ideo!ošk:mi vezmi. V ostalem pa bi ti bore} ne mogli dobiti od kmetov nikakršne pomoči, ako bi proti njim nastopal: nasilno, to tem bolj. ker je ukrajinski kmet zopet popoln siromak, odkar so boliSeviki vzoostavili kolhoze.
Švedski list omenja tudi uradno poročilo sovjetske propagande o tej protiboljševiški partizan-V borbi Stalinov namestnik v Ukrajini Hru?čov le moral priznati ob^tol opasnega pari:zanckpga pokreta, o katerem pravijo, da ga tvorijo »ukrajinski nacionalni šovrnisti«. Ostal' dve skunlni upornikov je Hruščov zatajil, ker si ne UDa or'7nati. da je P° »osvoboditvi« ukrajinsko Hudstvo zgrabilo za orožje proti • boljšev'kr>m in da so se mu pridružili tudi nreišnjl sovietsk' partizani.
Dogodk" ki se sedal odgravalo v Ukrajini, zgovorno dokazule^o. da je ukrajinsko Preb'V5>1rtTO Om,t?4"'l'> T*«wo no ter se od1oč:lo za dejanski odpor. Dasj bi bilo prezgodaj irvaiatj iz teh d»ls+ev kake rbcožreiše rk'er>e. vendar treba poudariti, da ie v Sovletc^; zveri med prebivalstvom prišlo do ffHvnla, ki prenavlja ospovpo Izprem^m^o v rama vnV+va do sovjetske vlade.
Churchill popravlja svoje datume
Nova izjava britanskega ministrskega predsednika
v spodnji zbornici
Stockholm, 1. dec. Churchill je v spodnji zbornici še enkrat posvaril angleški narod pred neosnovanim optimizmom V poslednjih mesecih je to že skoro stalna snov njegovih govorov v spodnji zbornici V njegovem zadnjem govoru je malo novega, toda zanimivo je ugotoviti, da je ponovno popravil svoje napovedi o koncu vojne. V avgustu je glasno objavil, da bo oktobra konec vojne, nato je pomaknil termin do božiča in končno na spomlad. Sedaj pa ni govoril več o pozni spomladi ali poletju. V svojih nadaljnjih izvajanjih Churchill ni mogel zamolčati spodnji zbornici, da so boji izredno hudi ter da se morajo boriti za vsak meter zemlje. Pritožil se je nad vremenom in blatom, ki močno ovirata operacije angloameriških čet. Toda kljub temu je moral opozoriti angleški narod, da so spričo nemškega odpora boji tako hudi in krvavi za Britance in njihove ameriške zaveznike. Izjavil je: »Moramo pomisliti na to, da je tudi sovražnik pripravljen na skrajne napore«.
To priznanje je toliko važnejše, ker se je je Churchill takoj nato bavi! z vojno utrujenostjo angleškega naroda. Skoro vse dirke, je izjavil, so bile dobljene v poslednjem krogu, in ravno v tem poslednjem krogu je vsak najbolj utrujen in najbolj čuti težo vsega napora. Te besede so jasno znamenje notranjepolitičnega položaja v Angliji, zaradi katerega smatra Churchill vedno za potrebno, da o njem govori Pri tem je uporabil tudi primerjavo s plezanjem na goro, pri katerem se pojavlja za vsakim vrhom nadaljnji, še višji vrh. To je trenutek, v katerem se je treba Se enkrat posebno zbrati in napeti vse sile. Prav tako mora tudi angleški narod zbrati vso svojo dinamično moč.
Besede kot moč in utrujenost se vedno znova ponavljajo v Churchillovem govoru. To dokazuje, da tudi v Angliji kuhajo samo z vodo. O »prijetni vojni« danes nihče več ne govori v Angliji. K temu sta pripomogla tudi »V 1« in »V 2«! Kakšen je sedanji položaj v Britanskem imperiju, je razvidno tudi iz dogodkov v TCan^Hj T7
vseh teh razlogov mora Churchill vedno znova pozivati angleški narod, da napne vse svoje sile.	,
Nemški trsk o ChurchilSovem govoru
Berlin, 1. dec. Včerajšnji Churchillov govor v spodnji zbornici je zbudil v nemškem tisku razmeroma malo pozornosti. Glavni urednik lista »Hamburgcr Fremdenblatt« dr. Halfeld ga označuje kot roteč poziv, naj se ljudje ne vdajajo prezgodn im upanjem v skorajšnji konec vojne in naj se zavediajo, kako težaven je položaj Anglije v sedan em stanju vojne. Poeg notranjepolitičnega po-udarka vidi Halfeld važno točko tudi v oči-v dni utrujenosti angleških množic, ki jo je Churchill tokrat omenil, dolga Churchillova zvajanja o koncu vojne, ki ga še vedno ni mogoče izračunati pa smatramo po piščevem mnen u za neposreden odmev velikega nemškega narodnega napora, ki je v avgustu in septembru rodi! presenetljiva čuda v Vzhodni Prusiji, pred Budimpešto, pred Amheimom in Aachnom. Vsekakor je zanimivo, da morajo v Angliji vedno znova govor;ti o domnevnem koncu vojne, ugotavlja ob zaključku dr. Halfeld.
Churchillova 7® letnica
Stockholm, 1. dec. Ob priliki Churchillov© 70 letnice je mtervjuval dbpisnk švedskega '»sta »Morgon Tidningen« več angleikh politikov med njimi tudi opozci skega voditelja delavske stranke Bevina. Ta je označil Churchilla za br tanskega tradicionalna, ki je le to'iko demokrat, kolikor lahko združi demokracijo z ohranitvijo gospodarsko prevladujočega razreda.
Madrid, 1. dec. »Ob Churchillovi 70. letnici bo lahko človeštvo ugotovilo, da britanski ministrski predsednik nima v rokah niti diplomatskh nit! vojaških vajeti Evrope ter da njegove izjave o bodočnosti evropskega kontinenta nimajo nobene podlage,« piše list »Ya«. Leta 1940. je obetal Churchill svoji deželi kri. znoj in solze in je to obljubo izpolni bolj. kot je bilo to Angležem ljubo.
Angloameriški prlganjač Slorza odklonjen
Berlin. 30. nov Glede na vest da je britanski veleposlanik v Rimu odklonil predlog kcalicjskih strank, naj prevzame grof Sforza zunanje ministrstvo, piše »Volki6cher Beob-achter«. da je bil to postopek, ki se ga poslužujejo britanski rezidenti dokaj radi napram malim indijskm knezom. Z zasedeno Italijo postopajo kakor s kako črnsko pokrajino ob Kongu, vsem narodom pa Angleži m Američani jasno kažejo, da jim grozi isti odvzem vseh pravic, kakor se dogaja pri boljševik h. »Kdor kapitulira, je kmalu postavljen pred nerešljiv položaj in pride sam nujno pod kolesa « Ne le grof Sforza. temveč ves italijanski narod je s tem dobil brco. v kolikor »ima to nesrečo, da živi pod angleškim in ameriškim jarmom,« piše »Volkiecher Beobachter«
Stockholm, 30. nov. Čeprav je kazalo, da je kriza v Rimu začasno rešena z osnovanjem nove Bonomijeve vlade, vendar ni nkaka trajna rešitev, pravi posebno poročilo lista »Svenska Dagbladet« iz Berna. Sforzin primer kaže nevarne tokove v italijanski politiki m globlje razlike mnenj, kakor bi to izhajalo iz površne presoje. V prihodnjih mesecih moramo pričakovati v Ita!'ii izredno težak političen boj. ki bo v vel'ki meri zanimal tudi zavezniške sile.
Bern, 30. nov. Kakor poroča »Exchange Telegraph« s »pristojnega mesta« v Londonu, so ee Britanci protivili imenovanju grofa Sforze za zunanjega ministra, ker ga smatrajo za »nezanesljivega«. Nihče v Londonu ne dvomi, da je Sforza protifašistično razpoložen, vendar se boje. da je postal po 20-letnem izgnanstvu častihlepen in da poizkuša z vsemi sredstvi postati mni^treki predsednik ter edini gospod v Italiji. V boju za dosego teb želj bi lahko, kakor se boje x Londonu, ogrozil po*
trebe italijanskega vojnega pohoda Njegova politika bi bila verjetno naperjena proti zavezniškim mirovnim pogojem, ker ne smemo
r zabiti, da se zavzema za ohranitev mej iz 1918 Temu se upira že dejstvo, da se bo morala Italija odpovedat1 sivoj;m kolonijam.
Stockholm, 30 nov Ameriški zunanji mili-ster Stettinius. je na tiskovni konferenci v sredo izrecno izjavil, da se Zed njene države niso udeležile ukrepov proti Sforzi
Francoski Ust o ruskem osvobodilnem gibanju
Sigmaringen, 30. nov. List »La France« objavlja niz člankov o ruskem osvobodilnem gibanju v Nemčiji V mastnem tisku navaja list razne stavke oklica ki ga je izdal ruski osvobodilni odbor, n. pr.« »Zgrabite za orožje proti krvnikom naše domovine, ki so nas vrgli v bedo. glad ln laž.« Francoski list objavlja tudi obširen življenjepis generala VJasova pod naslovom »Impozantna voditeljska osebnost«. Članek pravi, da je težko dobiti človeka, ki bi bij v enaki meri sposoben, da načeluje ruskemu osvobodilnemu gibanju in da se Je narodom Rusije pod njegovim vodstvom posrečilo uspešno dokončati svojo notranjo organizacijo. Ob koncu navaja ]i>t besede generala Vlasova, da narodi Rusije nikoli ne bodo pozabili Junaštva. Id ga je nemški narod pokazal v svoji zgodovinski borbi za uničenje boljševizma.
Razdeljevanje drv za domačmstva
Pokrajinski gospodarski svet je pooblastil trgovce s kurivom, da s 1. decembrom t L začnejo razdeljevanje tretjega obroka drv za domačinstva. Razdeljevalo se bo na karto D 100 kg, na karto A 150 kg. na karto B 200 kg in na karto C 300 kg Ker trgovci nimajo na svoj "h sklad5šč h zadostnih količin, da bi mogli vsem vpisanim domačinstvom hkrati razdeliti zgoraj navedeno ko'cino in bodo drva nrrnevala ves mesec december postopno v Liubljano. je potrebno da ®e najprej priglasijo za drva le one stranke, ki dejansko nimaio n:kake zaloge in ki so najpotrebnejše. Stranke morajo uvideti, da zahtevajo sedanje vojne prilike potrebe d;scriline n prvenstvenega upoštevana najpotrebnejših Vsa domačmstva. ki imaio šc količkaj za'oge. naj 6e fgWjo šele v drugi po'ovici meseca ko bodo najnujne;Se stranke odpravljene da pridejo na vrsto za dodelitev drv Pri p-evzemu drv je treba predlnž'ti nakaznico za kurivo in se bodo drva oddajala d roti odrezkem za oktober november ;n december.
Gospodarstvo
Francosko gospodarstvo po invaziji
Pod gornjim naslovom objavlja »V6!k:scher Beobachter« zanimiv članek, iz katerega posnemamo nas'ednjs podrobnosti:
Ko je nemška vojska zapustila Franc jo. je bilo francosko gospodarstvo tesno povezano z evropskim gospodarstvom Sedaj je odpadla zaslomba. ki jo je imelo francosko gospodarstvo v Evrop!. Francosko kmetijstvo je bi'o skorai intaktno. Anglevki in amerški tik izraža začudenje glede ugodnega stan a francoskega kmetijstva kakor srloh g'ede prehrane francoskega prebiva'stva Ni izključeno, da je bila franccka kmetiiska prozvodnia večja kakor pred vojno, gotovo pa to velja zs proizvodnjo o!jar'c V tem napredku se zrcali vtliko delo nem?kega strokovnega vodstva Zavrznki so ob zasedbi zapleni'" znate,i del pridelka v Franciji, kar je v zvezi s prevoznimi težkočami novzreč lo ve';ko Doman ka-r.ic živil v mestih.
Sigurno je. da de GauHova vlada nma avtoritete. da b' izved'a enoten obde ova'n načrt in pris'lila kmeta k ;ntenzivnei=emu deiu, pri čemer je vpoštevati tudi si'abo oskrbo francoskega kmeti:qtva z jpojfli .n ncs'gur-nost francoske valute glede katere je kmet zeio občutljiv.
Za obnovo industrije so potrebne stalne gospodarske razmere, zlasti pa je potrebni da je srguma oskrba z živili, da je valuta stalna in da je ure:en prevoz. V »ak?m primeru ;e potrebna avtor'te ta v'adc Ti poboji pa n;so izpolnjeni. Francoski delavec danes gladuie in nima izgledov za zboljšanje oskrbe Frank je SflceT stabliziran v razmerju 1 angl fant enako 200 frankov.toda na črn; borzi stane ang'eški funt že 900 frankov. De Gaulle nima moči. da bi onemogoči delo\anje črne borze in tudi ne more ustvariti pogojev za stabilnost franka. De Gaullovi vladi tudi ni usne'o stabilizirati mezde, kar je pogoi za stabilnost valute. Z Ahg'io in Ameriko ie srcer dosegel valutni sporazum, g katerim je Franciji pr'znana protivrednost v dobri Fi ;n funtih za bankovce, ki sio jih zavezniki izdah v Franciji, vendar se bo ta protivrednost zgoij obračala za dobave ameriškega vojnega matera-la. Ftancoslka dobroimetja v Ame-iV v vi^ni 1.4 milijarde frankov pa bodo tudi kmalu potrošena za ameriške dobave matf-raa
Se slabši so 'zgledi za obnovo industrijske proizvodnje, sipričo težav pri oskrbi industri e s surovinami. Za oskrbo Francije z živili ni na razpolago dovoli tonaže, zato tudi ne morejo biti boljše možnosti preskrbe industrije s surovinami. Najobčutnejše je pomanjkanje premoga. Francija je ved-io uvažala premog Angli;a pa ne more kriti uvozne potrebe Francije. Proizvodnja premoga v Franci i sami pa je si'no otežkočena zaradi sta'nih mezdn h sporov m pomanjkanja jamskega lesi Velika ovira za oskrbo industrije s fiiTivinami so tudi prevozne težkoče Od 7000 francoskih lokomotiv je 3000 uničenih.
Končno je še vpošte\ati politični kaos. ki vlada v deželi in ogroža tudi stabfnost vlade. Gospodarske razmere poostrujejo politična nasprotja, ta pa zopet vplivajo neugodno na gospodarstvo. Vse to onemogoča vsako obnovo, napetost med strankami postaja vedno večja. Na po!it'čnem področju si stoje nasproti na eni strani programi ki poudarajo potrebo povečanja proizvodnje ket pogoj za rešitev socialnih vprašani, in drugi programi, ki hnajo posredno ali neposredno svoje kore-i he v boijševiškem vplivu.
Gospodarske vesti
~ Gospodarske vesti z Hrvatske. Hrvatski minister za kmetijsko gospodarstvo in prehrano je izdal nove olajšave, ki omogočajo prebivalstvu, da se oskrbi z živili neposredno pri proizvajalcu. Vsak proizvajalec žita, stročnic in krompirja, ki je oddal državnim zbiralnicam predpisano količino pridelka, lahko s preostalim pridelkom svobodno razpolaga. Ce ima neoskrbljene sorodnike, zlasti v mestih, jim lahko pošlje živila, in sicer pa leto do 180 kg krušnega žita, 12 kg fižola in 180 kg krompirja na glavo družine sorodnika. Za prevoz pa je potrebno dovoljenje, ki se izda le, če je do-tični proizvajalec oddal državi predpisane količine. Proizvajalec lahko tudi proda zasebnikom ali potrošniškim skupinam preostale količine živil, če ima kupec nakupno dovoljenje glavnega ravnateljstva za prehrano. Da se olajša prehrana vsakega posameznika, je odslej dovoljeno prenašati živila v določenih količinah tudi po železnici Potnik pa sme nesti s seboj največ 20 kg moke, 10 kg fižola, 50 kg krompirja, 50 jajc, 2 para kokoši ter 10 kg mesa in živalskih maščob. Pri prevozu zelja in repe do 600 kg ni potrebno nobeno dovoljenje. Potniki smejo imeti s seboj tudi po 5 i mleka, 2 1 smetane, 3 kg masla, 5 kg sira, 5 kg jedilnega olja, 5 kg sladkorja in 25 kg suhih češpelj. — V Zagrebu se je konstituiralo predsedništvo Vrhovne zadružne zveze. Za predsednika je bU izvoljen Ivan Grandja, podpredsednika sta prof. dr. Milan Ivšič in G juro Njerfi. glavni tajnk pa je dr. Vjekoslav Gortan. — V hrvatskih gospodarskih krogih se je pričela akcija sa spremembo nazivov tvrdk, da se izločijo is firm tujke. Podjetje »Publlcitas« d. d. a* odslej imenuje SveobCe oglasno i pro-mlčbeno d. d., tvornica »Kontakt« d. d. se spremenila naziv v »Spoj« d. d., tvrdka »Plinogenc se Imenuje »Drvo i plin« družba z o. s., tvrdka »Itad« pa je spremenila na^lv v Tvornico dugmeta. Nadaljnje spremembe bodo Se sledile.
Kr oniUa
^••mmmm^mmmmm^m^mmmmmm
•	Znani rastlinski fiziolog prof. dr. Ha-berland iz Beiima-W4mersdorfa je obhajaj te dni devetdesetletnico rojstva. Delovati je kot uiiiv. prof. na Dunaju in v Gradcu, kjer si je stekel zlasti velike zasluge za ureditev ondotnega botaničnega zavoda. L*. 1910. je prišel v Berlin na ondotno vseučilišče. Prof. Haberland je č.an raznih akademij in znanstvenih ustanov v Berlinu, na Dunaju, v Monako vem in v Stock-hojmu. Univerza v Gradcu ga je za njegove zasluge imenovala tudi za svojega častnega doktorja. Splošno znano je Haber-landovo delo »Botanična vademecum« za umetnike in umetnostne obrtnike.
*	Letošnje božične počitnoe. Nemški prosvetni minister je izdal odredbo o božičnih počitnicah na šolah. Ker je treba s kurivom čim bolj štediti, se bodo božične počitnice potegnile na ta način, da ne bo šolski pouk obnovljen pred polovico januarja 1945.
•	Aretacija nečaka bivše Italijanske kraljice. Radio Pariz je spoiočil, da so zadrti v Parizu nečaka bivše italijanske kraljice, princa Sergej a Leuchtenberga.
♦	Smrt generala frančiškanskega red*. »Corriere delila Sera« javlja, da je v Rimu umrl general frančiškanskega reda pater Leonardo Maria Bello.
•	Nasjednik kardinala Maglionea. Severnoameriški časnikarji javljajo .z baje dobro poučenega vira, da priha;a papež-V nuncij v Parizu, Valerio Vaeri, ki ga de Gaule ni priznal, v pcštev kot nasednik kardinala Maglionea za državnega tajnika v Vatikanu.
*	»Pariz je pozabil na smeh«. Groba resničnost je dokončno odvzela Parizu »osvobodilno razpoloženje«, piše dopisnik lista »Yrk&hire Post«. Vsled neprestane lakote, naraščajoče brezposelnosti, političnih nemirov in drugih nevšečnosti so se Parižani odvadili i smeha. Danes hodijo okrog z bledimi, izstradanimi obrazi in n:ihov korak je postal počasen. Prebivalstvo popolnoma ignorira tuje vojake.
*	Zasliševanje dr. Petiota. Nedavno aretiranj pariški množični morilec dr. Marcel Po iot je bil v ponedeljek zvečer prvič zaslišan. Izpovedal je nekaj podrobnosti o svojih zločinih. Pri tem je trdil, da je deloval k't -rt:tot in da je bil v služb] francoskega odpornega gibanja, ki mu je po-marr.1 ->ko, la je pomo'il določeno število ljudi. K-.kor poroča Reuter, je morilec takoj v začetku zaslišanja izjavil, da je po vstopu severnoameriških Zedinjenih držav sporoči! Američanom podrobnosti njegovega »tajnega orožja«, ki ga je nazval »moja znameniira smrtna brizgalnica«. Petiot je nato izjavil, da je bil dalj časa član odpornega gibanja in da je bil v stiku z rdečimi Španci.
♦	Gangstrskt napad! severnoameriških čet v Angliji. Kljub temu, da je večji del se-vernoamerišldh čet bil premeščen iz Anglije v Francijo, vedno bolj vznemirjajo angleško javnost razni gangstrski napadi, ki jih izvajajo predvsem njujorške čete. Tako je bilo, kakor poroča »Daily Miror« pred kratkim, obsojenih 10 zamorskih vojakov, ki so umorili lastnico nekega hotela v bližini Basingstokeja, kakor tudi dva člana britanske voiaške policije. Črnce je našla policija brez dovoliln'ce v bližini hotela ter jih zaustavila. Črnci so se vrnili besni v taborišče, vzeli puške ter uprizorili organiziran napad na hotel, v katerem je bil stan angleške vojaške policije. Med napadom je bila ub'ta lastnica hotela in dva angleška vojaka. Le z muko so gangsterje ukrotili.
*	Zagrenjenost v severni Afriki. Po poročilih iz Alžira pobeglih Francozov vlada v severni Afriki veliko nezadovoljstvo zaradi neizpolnjevanja obljub, ki jih je dal De Gaulle za gospodarsko povzdigo dežele in izboljšanje življenjskih razmer. Naraščajoča nevolja se usmerja tudi proti Američanom, ki se vedno bolj širijo v Maroku ter postopajo napram francoskemu prebivalstvu brezobz;rno in brez spoštovanja. Domačini, ki so dali duška svojemu nezadovoljstvu, so bih aretirani in poslani na prisilno delo. Posebno ogorčeno je domače prebivalstvo zaradi obsežne zaplembe živine in žita. Po neki vesti dnevnika »News Chroničle« je prišlo v Casabianci do demonstracij zaradi pomanjkanja živil, tako da je bilo treba uvesti obsedno stanje. V skupščini v Parizu je izjavil alžirski za-stopn:k, da potrebuje Alžir do 295.000 ton žita, drugače bo izbruhnila v decembru lakota. Kakor poročajo še nadalje, se umikajo angleški gospodarski Interesi ameriškemu pritisku v Maroku; razne banke so zaprli in prodali zemljišča.
* 12.000 kg moke spravil na črno borzo. Pred senatom posebnega sodišča na Dunaju se je te dni zagovarjal Vilhelm Peru-sek, pijanec in delomrznež. Preiskava je
Muiiuva
»Marija Stuart« zopet na odru
Po lepem uspehu, kj si ga je pridobila proti koncu prejšnje sezone Schillerjeva »Marija Stuart« v reži/ji C. Debevca in in-scenaciji arh. St Rohrmanna, jo je vodstvo Drame zopet uvrstilo v tekoči repertoar. Za abonetske predstave so uvedli važno spremembo dveh vodilnih vlog; tako je bilo vsaj delno ustreženo tistemu, menda večnskemu delu občinstva, ki terja novosti in spremembe in se ne dž prepričati o tem., da je treba tudi dobro dramo videti večkrat.
Vsakaiko je preza^edba obeh glavnih ženskih vlog dala novi predstavi priljubljene žalo;gre toliko zanimivosti, da kaže pogledati, kako so štiri odlične slovenske igralke doumele in doživele dve močni schiJler-jevski dramatski osebnosti, dve zagrizeni tekmovalki za moč. slavo in ljubezen: Elizabeto Angleško n Marijo Stuart. Še bolj je seveda tak poskus vabljiv in zanimiv z igralskega stališča: anbicija, igrati eno ali drugo kraljico, to nesrečno ob -poznanju ničevnosti vseh iluzij in polno odpovedi, e tudi neuklonljivega ponosa nad bližajočo se nasilno smrtjo, ono zbegano in nezado-ščeno v triumfu svoje zmage nad nasprotnico — ta ambicija, pravim, je prerveč plemenita, da £>i ji mogli oporekati, dokler stoji za voljo tudi moč.
In ta je ostala takisto v novi zasedbi vlog. S tem se ni nič spremenilo glede tehtnosti in pomena prve zasedbe, ki bo ostala še nadalje v predstavah izven abonmaja. Kakor znano, je najprej nastopila v naslovni vljgi nesrečne škotske kraljice ga. Saričera in v vlogi njene angJcSke zoper-niee ga. Marija Vera. Po sednnM novi zasedbi ne čutimo nič mani ko prej dog^a^ nost in umetniško siio obeh kreacij, zlasti
ugotovSa, da m« je uspelo prislepariti pri 50 tvrdikah nakaznice za moko in da je tako prodal na črno borzo okoli 12.000 kg moke. Posebno sodišče je Peruska obsodilo na smrt.
• Poplave v Švici. Naraščanje vod v zapadni Švici se je razširilo- tudi na področje osrednje Švice in povzročilo znatno škodo. Samsko jezero ima vodno stanje, kakršno je bilo v letu 1935., ko je poplava povzročila veliiko katastrofo. Jezero je preplavilo mnogo obalne zemlje. Ponekod so moraili poklicati na pomoč vojaštvo, ker je voda ogražala velike skladovnice leskih zalog. Vzdolž Bielskega jezera je državna cesta popolnoma preplavljena in je ustavljen ves promet, v mestu Bemu stoji voda v nekaterih kleteh mestnih hiš do en m"-ter visoko. Povsod vlada topk> vreme, ki topi sneg na gorah že v višini 1-500 m.
Iz LJubljane
u— Novi grobovi. Umrl je g. Miro Drčar. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 3. dec. Iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče v Stepanji vasi. Za njim žalujejo: oče, mati, bratje in sestre ter rodbine: Drčar, Šuc, Dr. Perko, Vertačnik, Krcgar, Dr. Vidmar in Kvaternik. — Svojce je zapustil g. Rudolf Svetozar Vesel, fin. blag. ravnatelj v pok. Zapušča ženo Viktorijo in hčerko Nado. Pogreb bo v nedeljo, S. t m. ob 15. uri pop. z Žal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. — Preminil je g. Andrej Keršinar, strojevodja drž. žel. v pok. Za njim žalujejo žena Marija, hčerke Silva, Mara in Lea ter drugo sorodstvo. Pogreb bo v nedeljo, 3. dec. ob 14. url pop. z Zal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim izrekamo tudi da-še odkrito sožalje.
u— Evangeljska služba božja bo oa 3. dec. dalje vsako nedeljo ob 4. url popoldne v dvorani poleg cerkve.
u— Osnutki proračunov mestne občine ljubljanske za 1. 1945 so izdelani ter so po § 1X7 zakona o mestnih občinah od 2. do vključenega 6. decembra t. 1. razgrnjeni občinstvu v prostorih trošarinskega oddelka, Lingarjeva ulica št. 1, L nadstropje desno, soba št. 22.
u— Reklamacije živilskih ln tobačnih nakaznic. Potrošnike opozarjamo, da morebitne reklamacije zaradi živilskih in tobačnih nakaznic za mesec december oprav:jo šele četrti dan po dostavljanju nakaznic v njihovi ulici. Tega naj se potrošniki strogo drže, da ne bodo po nepotrebnem hodili v urad, oz. da ne bo zadnje dni prevelikega navala pri izdajanju živilskih in tobačnih nakaznic. Mestni preskrbovalni urad bo pa tudi o pravem času objavil zadnji dan, ko bo še sprejemal reklamacije za decembrske živilske in tobačne nakaznice.
u— Združenje trgovcev ponovno opozarja vse trgovce s Špecerijskim blagom v izogib težkim posleJilcam, da do jutri dopoldne, dne 2. t. m., oddajo »Prevodu« redno mesečno prijavo zalog racioniranih živil.
u— prošnja otrok onstran bloka Miklavžu! Prejeli smo naslednjo pisemce: Preljubi sveti Miklavž! Te dni si se spomnil svojih varovancev in naših tovarišev v mestu in si jim nakazal na dodatne živilske nakaznice po 200 g bonbonov. Pri tem si pa popolnoma pozabil na nas, čeprav sd bonbonov prav tako želimo in smo jih prav tako potrebni, kakor nagi tovariši v mestu. Lepo te prosimo, razveseli tudi nas. Raztegni svojo dobroti jlvo in darežljivo roko tudi na otroke onstran bloka. Prepričani, da naše prošnje ne boš spregledal in da nas boš uslišal, se tj za naklonjenost zahvaljujemo. Otroci onstran bloka.
u— V ponedeljek, dne 4. decembm bo v
dramskem gledališču predstava za delavstvo »Matiček se ženi« po globoko znižanih cenah. Vstopnice se dobijo v predpro dajj v Delavski zbornici n. nadstropje. Začetek predstave ob 17.30.
u— Odstranjena prometna ovira. Na že itak ozkem dn nepreglednem mestu na križišču Muzejske in Puccinijeve ulice je rastel mogočen kostanj, ki je predstavljal znatno prometno oviro zlasti sedaj, ko morajo vsa motorna in vprežna vozila zaokreniti z Bleiweisove ceste proti Muzejskemu trgu in se nato po Puccinljevl ulici zopet vrniti na glavno cesto. Iz vrst voznikov in šoferjev so se že ponovno slišale pritožbe dn prošnje cestnemu nal-zorstvu, naj poskrbi za odstranitev prometne ovire. Danes zjutraj so se kostanja res lotili mestni delavci, ki so podrl} najprej ličen kamenit obzidek okoli kostanja dn so se nato spravili nad drevo samo. Stari korenjak se nI mogel dolgo upirati krepkim mišicam, ki so krepko udarjale s krampi in sekirami in je kmalu podlegel v neenaki borbd. Križišče je sedaj znatno razširjeno ln bo promet precej olajšan.
rahla, delikatna lepota, fina estetska linija vloge ge. Šaričeve je dobila v našem spominu še pregnantnejši izraz. Toda dve drugi igralki sta prinesli nove tone in nove odtenke,
Marijo Stuart igra sedaj go9pa Mileva Bol t ar - Ukmarjeva. Kdor je z ljubeznijo in s poglobljenim zanimanjem zasledoval naš repertoar zadnjih let, je mogel opaziti go. Ukmarjevo v nekaterih najtežjih in umetniško najodgovornejših vlogah, kakor so bile n. pr. Mila di Codra (Jo. ije-va hči), HLida Wangej (Gradbenik Solnes), If;genija (Ifigenija na Tavridi), Dagny (Normanski junaki), da omenim samo nekatere. Pri vseh teh in drugih vlogah se je pokazalo, da go. Ukmarjevo mikajo predvsem psihološko močno razč'emjeni in problematični ženski značaji, taki, v katerih je treba iti v globino in uporabiti zanje nevsakdanja izrazna sredstva. Vsi smo mogli ugotoviti, s kakim vzgonom se je umetnica lotevala teh težkih nalog in kako je z njimi notranje rastla. Njen razvoj tudi zdaj še ni končan, prav zaradi tega, ker kaže, da se ga. Boltax-Ukmarjeva ne zadovoljuje z lahkimi zmagami, kar je vedno znak intuitivno globlje in intelektualno zahtevnejše umetniške nature. Tudi Marija Stuart je stala v znamenju te njene nedo-vršene umetn ške rasti, njenega prizadevanja po čisti in močni umetnosti Za vlogo je zastavila morda več intelektualne sile kakor doživljajske sproščenosti, namreč tistega na videz lahkotnega vzgona, ki tudi patetično literarna mesta prebrede s čudovito močjo notranjega ognja. Njena Stuatf ima večje poudarke v borbenosti, v ironiji do nasprotnikov, jačje in ciočnejže ge6*e, vse, kar priča o nekakem bolj aktivistič-nem pojmovanju kraljičinega značaja. V tem prizadevanju doseže krasry momente, ki odražajo globino njene igre. Pi*ec teh vrstic je bil potreb« drugod, preden je
n— Lepo darilo! Dum as Trije Mušketirje v dveh knjigah, vezano 200 lir. Novšak, Globoko jezero, roman velike ljubezni, vezano 120 Ur. Dobi se v vseh knjigarnah, založba knjigarne Ant. Turk nasl., Ljubljana, Pražakova 12.
u— SrednjeSold-lke izkoristite pro»t| čas za priučitev stro jepisja. Praktično znanje, vsakomur veino koristno. Novi tečaji 2., 4., 5. in 6. decembra. Učne ure dogovorno po želji. Prospekti: Trgovsko učlll-iče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Nepošten tesar. Pred sodnikom po-
edineem sta se morala te dni zagovarjati tesar France in hlapec Janez, ker sta bila obtožena tatvine na škodo mestne občine ljubljanske. Tesar France, ki je star 48 let in se je doslej vedno preživljal pošteno. je bil v službi prt mestni občini. Lani je začel iz njenega skladišča odnašati les. Sčasoma ga je odnesel toliko, da je bila občina oškodovana za približno 3000 lir. Pri neki tatvin«, ki se je zgodila v letošnjem avgustu, mu je pomagal hlapec Janez. Ko so tatvine odkrili, so zaprl! oba. Pred sodnikom sta svojo krivdo odkritosrčno priznala. Tesar France je bil obso. jen na 8 mesecev strogega zapora, hlapec Janez pa na 3 mesece.
u— TTčlte se strojepisja! Novi tečaji pričenjajo 2., 4., 5. in 6. decembra. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ln v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. — Učne ure dogovorna po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekti: Trgovsko uč!!IS«e »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Nesreče. Ivana Mrakova, 41 let. zasebnica iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. — Albin Božič, 12 letni sin delavca iz Ljubljane, Si je pri padcu zlo. mil desno nogo. — Ludvik Andolšek, 36-letni učitell iz Velikih Lašč, si je na ctr-kularki poškodoval desnico. — Franc Stri-tih, 18 letni sin tesarskega mojstra iz Ljubljane, je na cesti padel in si zlomil prstanec desnice. — Ivana Tomčeva, 15-letna trgovska vajenka iz Dobrove, si je pri padcu zlomila desnico v zapestju. — Ljudmila Sotlarjeva 12 letna dijakinja lj Ljubljane, je na Zaloški eestfi padla s tramvaja in se poškodovala na glavi. — Franc Mohar, 55 letni posestnik iz Dobrunj, je med prenosom vrele vode padel in se ©paril po životu. — Vsi ponesrečenci so se zatekli po zdravniško pomoč v splošno bolnišmico.
V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne stori* svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! — Vpitje sprehaja a je, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
ESI
	■IgBMI 1» ■m	siyp*
DOBRA KNJIGA		
		
Je pravkar Izšla in prlnaia izvirni roman Davorina Ravljena
MRTVI OGNJENIK
Ravljenova najnovejša povest »Mrtvi ognjenik« se dogaja večidel v slovenskem planinskem kraju, kjer še žive taki »planinski kralji«, kakor je oče Artnik. Toda glavni junak Ravljenove povesti ni kmet, marveč akademski kipar Mirt, ki se vrne v svoj domači kraj ln se za nekaj časa nastani na planini pri Artnlku, kjer se razvije ljubka ljubezenska idila z njegovo hčerko Lenko, eno najboljše orisanih deklet v slovenski kmečki povesti zadnjega časa. Lenkina ljubezen in razmerje mladega umetnika z ljubljansko operno pevko, kontrast med planinskim svetom in mestnim življenjem, »mrtvi ognjeniki« v naših obodnih krajih — vse to in še marsikaj drugega Ravljenovo povest učinkovito zapleta in razpleta. Poglavitni del zgodbe pa se razvija v planinah. Tu čutimo, kako tesno se je pisatelj približal kmečkemu človeku starega kova.
Z »Mrtvim ognjenikom« nudi »Dobra knj:ga« svojim bralcem mikavno kmečko-meščansko povest iz nedavnega časa, saj se njeno dejanje končuje z začetkom sedanje vojne.
•
Naročniki naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, oni pa, ki se jim knj:ge dostavljajo na dom, dobe novo knjigo v prihodnjih dneh.
BlbBofilaka Izdaja Tavčarjevega »Cvetja v Jesenic Je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprli delo teh dveh nstanov. Cena izvoda js dvesto Ur.
Z Gorenjskega
Državni namestnik za Korogko je objavil nov cenik za krompir v mesecu decembru. Beli krompir stane 100 kg 8.60 mark, odnosno 7.40, rumeni krompir pa ima nekoliko vdSjo ceno ter velja 0.20, odnosno na debelo 8 mark za 100 kg.
V	Celovca je imela pretečene dmi šesta, nek Hitlerjeva mladina, kateri je govoril okrožni vodja dr. Pototschnigg. S konkretnimi primerjavami is narave ln človeškega življenja je segel v politiko ter dokazal, da nastajanje v naravi ni nič slučajnega, temveč nekaj usodnega. Obrazložil je mlalini pomen 9. novembra 1923, ko se je Nemčija presodila. Danes, je dejal govornik, se borijo za nemško državo brez razlike vsi njeni prebivalci, od vojaka preko kmeta in delavca do žensk ln mladine. Zaradi tega J* Nemčija za svojo bodočnost lahko brez skrbi.
Na severnem bojišču je padel dne 8. oktobra koroški rojak Leopold Sladko iz Beljaka. Prav tako je našel smrt na vzhodnem bojišču grenadirski na 1 poročnik Ar-tur Kriške iz beljaške okolice.
V	Celovcu so umrli; 72 letna vdova po mizarju Amalija Zupanova. 57 letrarhitekt SIgmund Schifller, ter 3 letna Zidar, Jeva hčerka Ljudmila Waltraudova.
S Štajerskega
Sedemdesetletnico rojstva je cbha!al minule dni JGrg Pomprein. Jubilar je sin ustanovitelja nekdanjega mariborskega hotela »Nadvojvoda Ivan« ter deluje ie 56 let v hote'ski obrti. Mnogo let je p eživel v inozemstvu, zdaj pa vodi hotel »Er?her-zog Johann« v Gradcu ter je pri svojih gostih splošno priljubljen.
V	Bor|n ob Dravi so pokopal pred nekaj dnevi Jožefa Strajnška, enega izmed člniteljev krajevne organizacije nar soc. stranke. Pred občinsko hišo se je pcsbvi! od pokojnika krajevni župan, ki je po-vdarjal pokojnikovo neumorno deo za koristi krajevne organizacije. Nato se je razvil sprevod, v katerem je mladina prepevala pesmi, ob odprtem grobu pa je pokojniku izpregovoril v slovo krajevni vodja deželni svetnik Bauer, ki je v spominskem govoru nagTašail, da je bij Stra-nšek zgleden tovariš in prvovrsten politični delavec.
Omejitev pr| uporabi elektrike. Zupan graške mestne občine je izdal ol:edb>, ki pravi da se mora na področju Velikega Gradca čimbolj omejiti poraba elektrike, ln sicer v gospodinjstvu, pri kmetskih delih, v obrti in industriji. Poraba elektrike se mora skrčiti v splošnem za eno petino. Predvsem je prepovedano z elektrika ogrevati prostore, zlasti kuhinje. Dovoljeno je samo električno ogrevanje prostorov za časa zračitfh alarmov. Istočasno- Je bila izdana odredba za omejitev uporabe plina na polovico dosedanje potrošnje.
Na zapadnem bo*išču je padel po petletnem vojaškem službovanju na'desetnik Alojz Neuwirth iz Gradca. Pokojnik zapušča ženo in mater. Na italijanskem bo-j:šču je pade? graški rojak, podč stn:k dr. Bruno Hasler. Na bojišču ob Severnem Ledenem morju je padel dne 13. ektebra desetnik Herbert Lukanc, abituHcnt. Zapušča starše, brata in dve 6estri. Dne 25. okt. je smrt pobrala na zapadnem bonšču narednika Otona Reiterja, Zapušča ženo, dva otroka in starše.
Iz Trsta
Presefitev bolnišnice. Gavno ravnateljstvo Združenih tržaških bolnšn:c objavlja: Bolniki iz bolnišnice na 1.1, ski ulici so bili dne 25. novembra prepeljani v pomožno bolnišnico, ki je nastani t na v enem obeh paviljonov bolnišnice za k-on*čne bolezni pri Sv. Ivanu.
Smrtna kosa. Dne 28. novembre so umrli med drugim v Trstu: 83letna Matilda F»;r-nazarič, 5L1etni Marin Skaričič, 181etna Katarina Galovič, 67 letni Jakob Obersnel, 63-iletni Alojz Badiura in podravnatefij tržaške javne knj:žn'ce prof. dr. M. Moro.
Poročila sta se te dni v Trstu šofer Anton Kovačič ter gospodinja Antonija Ivam-čič.
Smrten padec s kašee. Gorpodiflfc Feli-cita Mhalič iz okolice Tarčenta si je pri padcu s kašče poškodovala hrbtenico. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer pa je podlegla za usodnimi poškodbami.
Do smrti povožena. Neki avtokar Je povozil 24l«tno šiviljo OlgO Vodopivec iz Doline. Kmalu za tem ie reva umrfla zaradi smrtnih poškodb.
Požar v tvornici pohištva. V tvornici pohištva bratov Seriani-2erjal v ulici Sedmih vodnjakov 108 je nastal ogenj, ki je povzročil Škode nad 10 milijonov lir. Po šestumem napornem gašenju se je posre-čflo tržaškim gasilcem, da so preprečili nevarnost razširjenja plamenov na bližnja poslopja.
Iz Hrvatske
Sarajevo Je dobile novo fakulteto. Nedavno so otvorlli v Sarajevu novo bogoslovno fakulteto. Vodstvo fakultete js poverjeno frančiškanom, ki so po pisanju hrvatskih listov, v Bosni vedno bili tesno povezani s hrvatskim prosvetnim «vijenjem.
Beleinica
KOLKUAK Sobota, 2. decembra: Bibdjana.
OANAS.Vjfe rtUKKDlTl* Kino Matica: Serenada. Kino Sloga: Črni talar Kino Uinon: Mož za mojo žena
UEtllKNE LEftAKNfc Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komo-tar, Vič, Tržaška testa
Zatemnitev od I6.40 do 7*
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 2. decembra ob 16.30: 8eptember. Red C.
Nedelja. 3. decembra ob 16.30: Življenje Je lepo. Izven Cene od 40 l;r navzdoL Ponedeljek, 4. decembra ob 16.30: Matiček se ženi. Zaiključena predstava za delavstvo.
Marij Skalan; »September«. Drama v
treh dejanjih. Režiser^ M. Skrbinšek. Scena: inž. arh. E. Franz. Kraj: Ljubljana. Cas: leto 1938.
OPERA
Sobota, 2. decembra ob 16.30: Jenufa. Izven. Cene od 60 lir navzdol Nedelja, 3. decembra ob 16.30: Clivia. Izven. Cene od 60 lir navzdol
Ponedeljek, 4. decembra zaprto.
•
Janaček, čigar delo »Jenufa« uprizarja naša Opera, spada med skla-date.je, ki ustvarjajo s posebo izvirnostjo m zajemajo predvsem iz ljudske folklore. Janačkova glasba sloni na melodiki moravskega jezika, na njegovi sočnosti in ritmu. Frvobit-nost ljudskega čustvovanja, njegova čustvena valovanja in konflikte vesti izraža z muzikalnim bogastvom, ki označuje vsa njegova dela. Dirigent: dr. D. Svara. Režiser: C. Debevec.
Gledališki koledarček za leto 1945. je izšel in bo od ponedeljka dalje v prodaji pri blagajni v Operi in Drami. Vsebina strokovni članki o gledališču izpod peresa gledaliških strokovnjakov, 50 ilustracij, ki predstavljajo prizore raznih duetov, in druge zanimivosti. Opozarjamo na nagrade pri žrebanju koladarčkovih številk.
Iddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 2. DECEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—©.: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročila o položaju in poročila v slovenščini; 12.45—14.00: Operetni zvoki; 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj; 15.00— 17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba); 17.00—17.15: Poročila v nem-ščin in slovenšč ni; 17.15—18.00: Prenos glasbe lz osrednjega nemškega sporeda; 18. do 18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (v nemSčini in slovenščini); 18.45—19.: Gospodinjsko predavanje, Helena Kelhar: Gospodinjski nasveti; 19.00—19.30: Fantje na vasi; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje, govori Hans Fritzsche (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (Za konec tedna).
mogel videti vso predstavo; rekili so mi, da je igralka dosegla viščk v zadnjem dejanju, v trenutkih pred odhodom kraljice na moriš če.
Elizabeta ge. Mire Danilove je vloga,
v kateri je ta igralska umetnica bolj kakor v nekaterih drugih zad. jih vlo^aii mogla pokazati napetost in dinamiko svoje igre, prelive afektov, nagie skoke od odločnosti v boječo negotovost, od pameti k strastem, od uvidevnosti v krutost; velik del tiste čustvene skale, ki omogoča dobri-igralki širok vzpon njenih ustvarjalnih sposobnosti. Ga. Danilova ima za seboj že preveliko odrsko skušenust in preveč usptš n repertoar, da bi ne mogli videti v njenih najboljših vlogah zrelega umetniškega viška, seveda v okviru osebne zmogljivosti in z vsem« značilnostmi njene zunanje in notranje igre. V tem pogledu je kot Elizabeta dosezala n« vsej črti očiten uspeh, zjasti ker se je tudi njena vnanja podoba ujemala s sliko, kakor jo imamo po SchiHerju in po drugih virih o tej častihlepni, nikakor ne povsem slabi, vendar po svoji neodločnosti in omahljivosti, po svojih vsakdanjih ženskih slabostih zloglasni vladarici Nastop in drža, glas in geste, maska in kostumi, vse to je pripomoglo, da je igra ge. Danilove učinkovala kar sugestiv-no s svojo življenjsko polnostjo. Vsekako je prav, da je ga. Danilova v zadnjem času zopet stopila v ospredje in zavzela v našem dramskem ansamblu mesto, ki sta ji ga občinstvo in kritika prisodili že pred leti.
V vlogi Otoellija je debutiraJ Slan Dramskega študija Branko Miklavec, o katerem upamo, da ga bomo mogli videti kmalu v kaki večji vlogi. Ostale vloge so zasedene kakor v prejšnji sezoni; z lepo ansarobl»ko izenr^enostjo, ki jo samo tu in tam moti slabo tmeflfii utrip Igre, dajejo uprizoritev, ki ji je žs bilo priznano malone reprezenta-
tivno mesto med našima uprizoritvami zadnjega časa. Da je pri lepoti besede izdatno udeležen Župančičev prevod Schillerjeve žailoigre, je stvar, ki je niti ni več treba posebej poudarjati
Kulturni jubilej L 1945
Pravkar izišia »Vodnikova pratika 1945« prinaša poleg raznih zanimivih člankov poučne ln zabavne vsebine sestavek P. K. »Slovenske obletnice v letu 1945.« Iz tega pregleda zaslužnih Slovencev jubilantov prihodnjega leta posnemamo samo nekatere najvažnejše podatke. Tako se bomo L 1945. spominjali 300 letnice rojstva početnlka slovenskega cerkvenega govorništva Janeza Svetokriškega, ki je bil po rodu od Sv. Križa na Vipavskem, dalje 150 letnice smrti prosvetljenca, zgodovinarja in prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Lin-> harta, stoletnice rojstva planinca in glas-! benika Jakoba Aljaža, književnega zgodovinarja dr. Karla Glaserja, pisatelja Pod-milšaka Andrejčkovega Jožeta, 100 letnice smrti šolnika in narodnega buditelja Matije Ahaclja in cele vrste drugih jubilejev Precej obsežna je lista 80 letnic, 70 letnic, 60-letnlc in 50 letnic raznih še živečih kulturnih in javnih delavcev. Tako bodo med 70-letniki prirodoslovec dr. Stanko Bevk, ve-nerolog dr. Jernej Demšar, univ. profesor dr. Milan fikerlj, strokovni pisatelj dr. J. Reisner n dr. Med 60 letniki prihodnjega leta so rektor Glasbene akademije in operni pevec Julij Betetto, lekslkograf in prevajalec dr. Fran Bradač, knjižničar in pisatelj dr. Joža Glonar, zoolog dr. F. Kos, roma-nlst dr. Janko Kotnik, pesnica LUy Novy, sociolog dr. Albin Ogris, pravni filozof dr. Leonid Pitamic, klas. Clolog ln prevajalec Anton Sovri ln predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univ. prof. dr. M'Jan Vidmar ter medicinski pisatelj, docent dr. Ivan Matl^p.
Knjige tega tedna
Uredništvo je prejelo naslednje nove knjige:	.
D. Ravljen, Mrtvi ognjenik. Povest iz nedavnih dni. Izdala Dobra knjiga v Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna, 268 str., form. 12X18.
Lojze Zupane, Pod križem. Roman. Izdala Vodnikova družba v Ljubljani, 192 str., form 13X18.50.
Vodnikova pratika 1945. Uredil dr. Pavel Kar lin. Izdala Vodnikova družba v Ljubljani. Str. 112 (z mnogimi ilustracijami), format 18X23.50.
Vladimir Ličen, Shranjevanje fttvll in gospodinjskih pripomočkov. Priročnik za trgovine in gospodinjstva. Izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, 110 str., format 15X22.
Janez Jalen, Cvetkova Cilka. Zgodba. Slovenčeva knjižnica št- 100. S fotogrf. posnetki prof. Janka Ravnika. Str. 208, format 14X12.
Božena N č m c o v a, Babica. Slike iz življenja na kmetih. Poslovenil Joža Glonar. Slovenčeva knjižnica št. 99. 248 str., form. kakor zgoraj.
Enrica v. Ha n d e 1 Mazzetti. Štefana. Roman. HI. del. Prevedel TomaŽ Poki u k a r. Slovenčeva knjižnica št. 97—98, str. 360.
Snegnlčlca. Priredil T. Tory. Besedilo in 6 večbarvnih ilustracij. Založil Ciril Ja-nežič, barvne reprodukcije tiskal J. čema-tar, form. 20X19.50.
Brata Grlmm, Pravljice. Prevedel Alojzij Bolhar. Ilustriral Milko Bambtč. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani. 224 strani, form 12.50X16.50.
Jon Svensson. Dogodivščine na otokih. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Zbirka mladinskih spisov. Izdala Ljudska knjigarna v LJubljani, 268 str., form. 12.50;< 17,
O posameznih knjigah bomo še pisali,.
»JUTRO« št 27?
4
Sobota, 2 Xn. lCii
Miklavž Rika Debenjaka
Iztok Je drugi kandldst, ki je — vsaj na papirju — pred jutrišnjo tekmo na boljšem od Ljubljane, in sicer za celo točko. Gotovo je, da bo zas.avil vse sile, da b: ostalo pri tem, toda Ljubljana je le premočna, da bi se mu ta želja izpolnila brez majhne senzacije. Prijateljska tekma pred 14 dnevi je dokazala obratno.. . Kdo ve, ali velja tako tudi za jutri?
Obe tekmi za slovo cd letošnje sezcne bosta na igrišču Ljubljane, in sicer ob 13.45 mladinska med Mladiko in Vičem ter ob 14.45 glavna med Ljubljano in Iztokom.
ŽSK Hermes (nog. sekcija). Pozivam na slednje igralce, naj bodo v nedeljo, dne 3. t m. ob 7.30 nu gorenjskem kolodvoru: Obialk, Antonič, AJjanč.:č I., Košenina, Aljančič II., Rogelj, Sebenik, Baje, Cebohin. Brodnik, Levart. Opremo dvignite pravočasno na stadionu. — Načelnik.
ŠD. Iztok obvešča vre ak ivne člane, da bo drevi ob 18.30 zelo važen seitaack pri Lovšinu. Sestanek, je strogo obvezen. | Bod:te točni
ŠD Iztok se toplo zahvaljuje tv. Evere-t v Prešernovi ulici za pomoč pri orga-i-zaciji tekme Ljubljana.: Ce ovec. Tv dka je odstopila pisarno, dala na razpela o zvočnike za igrišče in še mnogo drugega.
H.dui išče službo, piaca ta rsako besede L 0.50. najmanjši znesek za te oglase Je t, 10.— za ženitve ud dopisovanja Je plačat) za vsako besedo L Z.—, za vse druge oglase L 1.— ea besedo, vendar pa plačajo posredo valci L 1-30 za Desedo Najmanjši iznos za te oglase je L
/j> vsal< os Las Je treba plačati drt. tir prov tal:r0 L '-fi". dajanje naslova ali Šifre pa t S.—
> - 41
»SS®^*?*.■•('J	s. ...'. AiA

-Jm&^fJV&i ■ : M&J • Vaš^r/ii:	::L..v.:-\£;.
Prihodnjo sredo bodo v ljubljanski stolnici blagoslovili novo veliko oljnato sliko Sv. N:kolaja in jo namestili v glavnem oltarju namesto dosedanje slike mojstra Lan-gnsa, ki je bila blagoslovljena pred 99 leti. Novo podobo je v clju naslikal akademski slikar Riko Debenjak, ki je s tem ustvaril delo zares velikega formata, ne samo po obsežnosti (slika je visoka skoraj 4 m), temveč tudi po njeni svojstveni koncepciji.
S PO S T
Dve zaključni tekmi v domačem meflklubskera tekmovanju
N'h::e ne more reči v naprej, da bi bila jutrišnja nedelja zalnia nogometna v le-, tošnjem le u. toda vse tako kaže. da se bemo prav jutri na igrišču Ljubljane ponovili za letos od nogometnih travnikov. Dobro smo ;"> potegnili to jesen in še v najboljših časih nam je le tu in tam uspelo, da smo okrog Miklavža še zmerem lahko b: ez snega — ali vsaj brez galoš — hodili g!c T«-«"t tekme na zelenem poiju. Do sem je bilo terej vse v najlepšem redu m se nimamo kaj pritoževati.
Za spremembo v zadnjih treh mesecih po najprej p: skrbeli domači prireditelji z lastnimi močmi — ln izdatnim prispevkom usnjenih izlelkov iz rok g. Mergenthalerja — v zadnjem časti po so nam krepko po-ma«mli preko trenutnih zadreg športni tekmeci s Koroške, s katerimi so ljubljanski nogometa-'-' :k'er,.-'i in snravili ocd streho kar 6 medsebojnih sreč nj s povprečno dobrim športnim in tudi propagandnim uspehom. V tem okviru je zadnja tretjina letošnjega nogometnega leta minevala dovolj razgibano in nudila vsem, ki jih količkaj mika za športom, nekaj prav prijetnih popoldnevcv.
Zdaj pa smo prispeli io kraja! še jutri nam je — skoraj bolj po naključju kakor po načrtu — navržena ena nogometna tekma ir. druge vsega 9 minut in pol za zaključek domačega medklubskega turnirja. tor?j ves spored, kolikor ga je biio določenega. p £? zaradi izrednih dogodkov ostalo needigrorega pred 14 dnevi. Nasprotniki so vsega §'ivie: Mladika in Vič med mladine' ter Ljubljana in Iztok s svojima I. moštvoma. O vseh je bilo v tej zvezi Ln tudi sicer že mnogo napisanega; vsi štirje so kandidati za najboljše mesto, toda dva sta končnemu cilju že nekoliko bližja. Vič je eden jutrišnjih nasprotnikov, ki ima -'/e zmage že v žepu; z 1 : 0 je oni dan -zapusti! 10 minut pre3 koncem tekme igrišče in komaj verjetno je, da bi si dal v preostalem času še kaj škodovati.
Drobiž po svetu
Spomin na pionirja avtomobil zma Carla Benza. Dne 4. aprila 1929 je umrl dr. h. c. Carl Benz, ki bi bil pred kratkim star 100 let, seveda če bii jih bil učakal. Zivlie-je Carla Bcnza je malone zgodovina razvi ja avtomobilizma. Ze zelo zgodaj se je vzbudila Benzu želja, da bi zgradil voz ki bi ne bil odvisen od vprege in bi b'l sposoben za vožnjo brez tračnic. Najnrej ie izdelal svojo »dvotaktni plinski metor«, pozneje pa je vgradil ta motor ra voz. Še'e potem pa, ko mu je uspelo zgraditi »št'ritaktr ni hitri motor«, je 1. 1885. dovršil svoj prvi motorni voz s katerim se je vozil po cestah v Mannheimu. V naslednjem !e*u je bil njegov prvi patent (DRP 37 435) za motorni voz za prevoz potnikov od o l ^ti potrjen. Toda kakor vsakemu iznajditel u tudi Benzu ni šlo vse gladko. Umnva ba-denske pokrajine je prepovedala vsako vožnjo »z elementarno silo« in šele po dolgih pogajanjih je smel izvrševati poizkusne vožnje okrog Mannheima Višek in največji uspeh pa je dosegel prav za prav šele leta 1926. z ustanovitvijo družbe »Dami-ler-Benz AG«. Mnogo je nrinomosla do velikih uspehov tega duhovitega strokovnjaka njegova žena Berta, ki je svojega soproga preživela za celih 15 let.
Ali bo kaj mednarodnih nogometnih tekem? V sezoni 1943/44 je bilo odigranih, kakor''je objavila mednarodna nogome'na zveza FIFA, 11 meddržavnih nogomet'h tekem. Tudi v naslednjih ms^ech naj bi prišlo do nekaterih meddržavnih tekem, in sicer med Španijo in Portugalsko. Portugalci so se dogovorili za 11. marec in 6. maj za dve tekmi s Španijo. Tekmi bosta v Lizboni in La Coruni. Baje bo PorlugaLka nastopila tudi v Švici.
Portugalski poročnik Bumey je postavil v nekem španskem letalskem središču nov iberijskj rekord v jadralnem pole u v višino. Dosegel je višino, ki je doslej ni dosegel noben španski ali portugalska jadralni letalec, in sicer 5050 metrov.
Madžarski atlet padel na bojišču. V borbah na fronti je padel madžarski prvak v skoku v višino v letu 1940 Josip G a s p a r. Gaspar je bil znana športna osebnost ter je nastopil za Madžarsko v številnih meddržavnih dvobojih.
Konec nogometa na švedskem — do spomladi. p0 končanem 13. kolu švedskega nogometnega prvenstva so švedski nogometaši tudi »uradno« odšli na počitnice, ki bodo trajale do.srede februarja, kakor je pač potrebno zaradi tamkajšnjega podnebja. V tabeli vodi IFK Norrkčpping. ki si je nabral 22:4 točke; sledijo Gotebo' g in E'fsborg. Prvak in pokalni prvak FF Malmo ima komaj 15 točk ter je med vsemi šele na petem mestu,
Dve prvenstveni tekmi v nogometu na Slovaškem. V nedeljo sta bili odigrani v slovaškem nogometnem prvenstvu samo dve igri Lanski prvak SK Bratislava je premagal moštvo SK Hlohovca s 3:1 ter se je zelo približal vodilni Trnavi in enajstoric! Armade. HG Gseklis je dobi] partijo proti VAS (Bratislava) s 3:2.
<??mf*
Stopal sem po kolovozu in se nerodno spotikal ob debelo kamenje. Veter je bril v lica in dievesa so ječala, kakor ječi in stoka star človek, kadar ga trga po udih. Na podih so peii cepci. Seno je duhtelo in me vabilo k sebi s suhimi rokami.
Pa sem stopal dalje. Vse dalje. Pot je zavila v gozd! Vdihaval sem svež, z vonjem smrečja in gob napejen zrak.
Hodil sem sam. čisto sam. Že sem se vzpenjal navkreber Pozdravljali so me šumeči borovci. Vabil mehki mah. Pa me ni zmotil niti dolgouhi zajček, ki je pretekel pred menoj poi.
Vse je cvetelo. Pelo.
Moja mati je pa umirala. V borni leseni koči. Umirala je, pa ni mogla umreti. Čakala je svojega edinega otroka, ki jo je zapustil in odšel v svet.
čakala je mene.
Sunkoma sem dihal, že so se pokazale prve hribovske kočiee.
»Mamica,« mi je govorilo od vsepovsod.
Pričel sem teči...
Odpri sem Srna. sajasta vrata Globoko sem se sklonil. Bil sem v izbi.
»Kdo je?« se je oglasilo od kota, kjer je stala napol trhla postelja.
»Mati: Jaz .. tvoj cin!«
Padel sem na kolena in kakor največji grešnik sklenil roki. Pa nisem prosil. Nisem govoril. Neprenehoma sem zrl v materin obraz.
Gube. Vdrta lica Usta so se ji bolno smehljala. Hropeče je dihr»a. Pogled mi je ušel na njeni : oki. Temno modre nabrekle žile. Suhi, koščeni prsti so se trdno oklepali rožnega venca
Ni govorila. Ni mogla govoriti. Samo ljubeč pogled nienih blodnih oči mi je zatrjeval, da mi je v svoji brezmejni ljubezni vse odpustila
Za trenutek sem se oz?I po mali izbi. še vedno je visel Kristus v tistem, s pajčevi-nami .prepletenem kotu. Kristusove oči so
me gledale strogo. Zdelo se mi je, da je spregovoril:
»Sin! Glej, tvoja mati!«
še globlje sem sklonil obraz. Trdneje sklenil roki.
Obrnil sem se k materi. Njen obraz je bil bel. Svetniški. Uvele veke so ji zakrivale oči. Ni več dihala.
»Mama!« sem zavpil.
Udaril sem s čelom ob tla. Razgnati mi je hotelo prsa.
Izpod postelje je prilezel ščurek. Nisem ga ubil. Zlezel mi je na roko in jaz sem ga pobožal. Blazno sem se mu smejal.
Smejal sem se, mati pa je bila mrtva.
Vstal sem.
Izba se mi je zazdela črna. Pošastna, še bolj so bile stene črne. še bolj tla umazana. Samo okoli matere je skrivnostno plavala bela meglica...
Zaprl sem vrata. Sonce mi je slepilo oči. Vrgel sem se v travo in jokal. Jokal kakor otrok.
Zadnja gruda rja»/e prsti je padla na črno krsto. Prišel je grobar.
Votlo je zabobnelo.
Obrnil sem se in dolgih korakov odšel po klancu navzdol.
Dež se je vsul. Tesneje sem se zavil v črn plašč. Mukoma sem stopal po blatni stezi. Zdaj pa zdaj mi je spolzelo po rumeni mokri glini, da sem se s težavo obdržal pokoncu. Prišel sem na polje. Cvetke so otožno povešale glavice in iz rumenih čaš so jim polzele biserne solze.
Tudi jaz sem sklonil glavo. Jokal pa nisem.
Dan se je nagibal.
sNi mame,« so pele deževne kaplje, ki so udarjale na moj širokokrajen klobuk.
»Ni mame,« je »cmokalo blato pod mojimi strganimi čevlji.
»Ni mame,« je žuborel umazan potok.
»Ni mame,« je zašepetal list kostanja, ki ga te veter zanesel prav do mojega premraženega lica.
»Ni mame!« sem vzdihnil še sam in se skrčil v dve gube.
In dež je lil...
.iLLIM
poldnevno pisarniško n : mestitev ali vzamem de lo na dOT.. C. ponudbe na ogl. odd Jutra pod Marljiva-	32117-1
IŠČEM MESTO samostojne go podinje pri 1—2 osebah. C. po-nudoena cgl. odd Ju-tra pod ;Korektni'«
32118-1 KOT BOLNIC.' K K A bi šl i nekaj ur dn?vno k bolnici (ku). Ponudbe Da ogl. odd. Jutr,- pod • Zdravje«	32129-1
1
SLUŽKINJO 31 i pridno dekle, za vsa hišna dela. išče boljša dru žini. Nastop takoi. Naslov » ogl odd lutra.
31775-1*
DELAVCA
za k danje snega po pn trebi ter za mala vrtna dela v Linh-rtovi u! ci. sprejmem Drogerja ! Kane nebotičnik
31934 Is
HLAPCA
k pnru konj tako, sp-ei mem. Vprašati Domobranski c 7. 32074 la
SLUŽKINJO z zr.3n.ien1 »rune. iščem za takoj Ins. Iketner— Gradišče 4 III.
32160-1 >
POSTRE2N'CO
sprejmem v šiški po do govoru. Naslov v oglas nem odd Jutra
32130-la
ABSOLVENTKO trg. akrdemije sprej . em takoj kot pomoč pri učenju z;i prvi let-nite ..kademije. Zn.rnje klavirja zaželjeno. Ho nor t no dogovoru Ponudbe na ogl. odd. Ju t.a pod >Dcbra moč«
3:205-12
TEKAČA
14 letnega sprejme knj i goveznic.i Lcn rčič Du c. 12, dvorišče.
52206 1 a
KUHARICO
dobro in varčno sprejme takoi gostilna Mrak Rimska 4	32330 la
SLUZK5NJO r.amo-tojno. za vsa Hišna dela. pr dno ln pošteno išče k 2 01-ebama res dobra hiša. Glavni pogoj: ne ~urova. lepe ga vedenja. Pogoji zelo ugodn>. Informacije v trgovini žužek. Tavčarje va ul 11.	3?317 1a
PRODAM
etektrično in železno Deč." Naoiov v ogl. odd Jutra.	32039-6
VELIKO PUNČKO celuloidno. prodam. — Vprašat pn Bonaču. Mu zejska 7-V Ogled v ne deljo ves dan. 32242-6
LEP SIV SAKO in vestjo, fine črne hla če in črno vestjo, rabljen,, črno sukno in sukno, uporabno zi že iezničarja ter volneno pregr:nja?o v zeleni bar. vi, prodam Na.-!ov v ogl. odd. Jutra
32236-6
J^eks} predle v k cestna rszsvetSIavi
Naročnik z južnega dela mesta nam piše:
Cesta razsvetljava bodi, čim manj jo je, tem bolj svetlebnoteihnično smotrna. Sodelovanje občinstva z javno upravo daje lahko zelo koristne pobude v tem pogledu, kakor se je s pomočijo takega sodelovanja že srečno uredila razsvetljava in ki ha v družnskih domovih, ko niso v:č ob večernih urah domovi celih mostnih predelov brez elektrike, temveč pečivajo tedaj tramvaj, gostilne, pisarne in s ični obrati. Tako bo morda koristna tudi naslednja pobuda glede uiične razsvetljave v Ljubljani. Nanaša se sicer na ma'h n mestn: del, verjetno pa je stanje slično tudi v drugih mestnih okrajih. Za povsod velja, da bi bilo treba za cestno raz ve ljavo razpoložljivo količino toika. bo:lisi da je veili-ka ali majhna, čim bolj smotrno razdeljevati.
Pot v Kolezijo voda z Rimske ceste po Snežniški uiici, skozi pr hod v rimskem zidu, na križišče Mhija z Gioharje^o ulico in dalje po njej čez most preko Grajaščice v Riharjevo ulico, ali pa od ure ob začetku Groharjeve ulice, kjer se ustavi tramvaj. Snežniška ulica je že tedne popolnoma nerazsve Jjena. Prvi del ulice, ki je dolg tri čelrtine drugega dela, je bil še v mirnem času brez vs,?ke svetilke, medtem Jco so v drugem delu gf.rele kar štiri. Zq tedaj je biila torej razsvetljava te uiice svetlobnotehnično neustrezna! Cim pridemo po stopnicah skozi rimski zid na Mirie, je zopet tema, ker gere dve a i tri svetiike zapored ob pričetku Mirja pri Go-rupovi ulici, ves ostali del pa je neraz-svetljen. Križišče Mirje, Groharjema. M ir-montova uiica je v temi, Marmontova ulica je v prvem delu nerazsvetljena, tam dalje svetita zapored dve svetilki, potem je zopet vse temno in v daljavi v diš zopet dve svetilki. Cm pa kreneš v Groharjevo ulico, opaziš, da sveti t;a doli proti mostu čez Gradaščico in v Riliarjevi ulici zapored kar šest žirnic na ravni, dobro razgledni cesti, medlem ko so prvi tri četrtine Groharjeve uiice in omenjeno križišče v temi, ker gori Ie ena sama žarnica na uličnem ovinku tja gori proti tramvajski postaji.
Predlansko leto menda so prestavljali na Mirju cestne svetiUke z drogov ob rimskem zidu na hiše na nasprotni strani. Dotlej je gorela ha oboku prehoda skozi rimski zid svetilka. ze.o potrebna zaradi dveh vrst stopnic. Drog, ki stoji ob prehodu še danes, medtem ko so Vse ostale drogove vzdolž rimskega z:du onbr li. priča, da so imeli dober namen potegniti z nasprotne hiše žico do pre,potrebne svet 1-ke, pa je doslej ostalo le pri dobrem namenu. Toda šlo je še nekpko, ker je spodnji del stopnic razsvefja-ala med'a svetloba svetilke na hiši poševno preko ceste. Letos poleti pa so odvijali nekatere žarnice zaradi varčevanja in tako so zgrešeno odvili prav tudi tisto žarnico peševno preko ceste, tam doli na ravni cesti pri mostu preko Gradaščice pa gori šest žarnic za pore d.
Naj navedemo še mal primer. V Nunski ulici, na stiku z ulico Turnograjske, gori žarnica, dasiravno se tam križajo žarki dveh obločnic, ki dajejo za te čase in razmere dovolj svetlobe, namreč oblcčnica, ki razsvetljuje z Erjavčeve ceste tudi vso ulico Turnograjske, in obločnice, ki visi v Gradišču baš proti sredi Nunske ulice, ter jo tja do omenjene žarnice in hišne stene zadostno razsvetljuje.
Mogli bi našteti še več takih opaženih prmerov. Vojna je. Vemo, da so težkeče vedno večje, mogoče pa tudi pomanjkan;e delovnih moči. Vendar pa mislimo, da b se dalo še to in ono zb6ljšati n. pr. z ogledi in odrejanjem na terenu, morda ob večernih urah. kar bo bolj ustrezalo praktičnim potrebam kot teoretično urejanje za pisalnikom. Na tak način se bo do-eg.o da bodo žarnice primerno razdeljene i« obnavlja-e na svetilkah, ki naj bodo sve-
bnotehnično r*ivi!no razporejene.
Zatemnitev o«1 16.40 do 7.
ŽENSKE ČEVLJE
nove. št. 35. predvojno blago, .T.oške hlače in lepo umetnino pladenj z vrčkom, prodam. Lo zar. Rimska c. 23. dvorišče levo.	32245 6
KANARČKE dobre pevce prod i m — Staničeva 20, podoritl.
32190-6
HARMONIKO
kromatično. z 32 bati. v najboljšem etanju. sko raj novo, orodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.
32H6 6 DAMSKE ČEVLJE dobro ohranjene, št 38 predam Ble weirOva št. 3, podoritl.	32147-6
ZIMSKI PLAŠČ za preposto ženici ;n več obleke ter peri'a— zamentem. Robbov? 21 pri bežigr. glmn;>z:J:.
3->14n-6 KONJSKO OPRKMO skoraj novo. prodam — Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod »Nizka cena?
32122-6
BLAGO
za suknjo s kompletno podlogo, p-edvojno pro dum N:slov \ ogl od de:ku Jutr-	32211 6
DRSALKE št. 24. trgovinico več fo teljčkov in mizico (igra če) vse v dobrem -stanju, prodam. Naslov v ogl odd Jutra.
32210-6
INLET
za oernice novo. prvo vrstilo predvojno blicro prod?m Ni<-lov v og'. odd Jutra	3220S-6
GOJZARJE nove. št 41 in št. 37 predvojne prodam I'o zve se: Bežigrad 19 pr Orlu	32219 6
RADIO majhne oblike, pri-re ren za Miidavža, p.o-dam zu 13.500 lir. Na--lov v ogl odd. Jutra.
32232-6
LEPE HLAČE
zimske, modne proda krojač Roj:na. Cet'vš" \ cesta 8 .	32229 6
NOVO AKTOVKO prodam. Naslov v cgl. odd Jutra.	32227 6
POCENI PRODAM ročm voz nosilnost do 500 kg. ročne sanke no silno-t do 400 kg pri pravne Za trgov no ali deželo, steklena vrata 230x160 in kape'co, pri pravno za v vežo ali predsobo. Ogled samo v soboto od 9. do 11. in od 2. do 4. ure. Gospo svetska 16, dvorišče.
32223 6 OTROŠKI KINO z motorčkom in filmi— prodam ali zamenjam za harmon ko. Križevni-ška ul. 10-1. levo.
32315-6
MOŠKI PLAŠČ
hubertus blago, za suho postavo proda Karlin Marjan. Beethovnova 15
32361 6 KLAV. HARMON KO na 12 basov prod-m. — primemo Miklavževo di riio Naslov v ogl. odd Jutra.	32369 S
OTROŠKO POSTELJO belo. leseno, novo še na rabljeno. ugodno prodam. Šiška. Guletov.a ul. 9-1	32373 6
SVETI MIKLAVŽ! Oglej si lepo ln prirer-no darilo za Tvoje male. Po-telj .co (55 cm), voziček (50 cm) oboje opremljeno ugodno prj dam v dopoldansk h urah Bež grad. Podml!-ščakova 37.	32376 6
OTROŠKE SNEŽKE št. 39. otroški rjav dežnik rj*v mu{ in bel prt prodam. Ogled od 8 do 12. Naslov v ogl. odd. Jutra.	32357-6
DAMSKE ŠKORNJE gumiji-te, za čevlje št. 38 prodam. Ogled ori vratarju Jutra 32358 6
ČRN ŠAL volnen ;n -črno krzneno jopo (sil), takoj ugodno prodam. — Trgovina z uretninami. Kolodvorska ulica.	32349 6 GUGALNEGA KONJA krasnega na kolesih — prodam ali zamenjam Naslov v ogl. odd. Jutra. 32355 6
BLAGO za moško obleko in vzor často -vilo, prodam. Za obisk oddajte svoj na slov v oel. odd. Jutra pod »Obščem vas».
32278-6
GOJZARJE .
št. 38. čevlje št. 42 otro ško stajico in kuhinjsko kredenco, prodam Na slov v ogl. odd. Jutra
32346 6
5 m DAMSKE SVILE svetloroza. flaneio za domačo haljo dopetačo. primerno za darilo pro d.nn Mayer Florjanska št. 40.	32265-6
LEPE IGRAČE 2 kompletni, garn;turi spalnica :n Jedilnica, z vso pripadajočo drobna rijo (posoda perilo) — prodam Ogied od 9.— 15. ure Verovškova 22. I., vrata 3, desno.
32296 6
GUGALNEGA KONJA
in nekaj igTač teodam (Blizu opere). Natančen naslov v ogl. odd. Ju tra.	32304-6
VIOI.'NO po!ov;čno komplet, lepo in poceni darM0 z2 Mi klavžn ali Božič nrodam Zla 1200 lir. Naslov v ogl odd Jutra.
32305-6
TRIEDER
6x povečava, prodam.— S koral nove damske mo dre čevlje št. 36 zame nja.-n za škornje ali zi gojzarice. Gledališka 13 pritličje de=no. 32260-6
6. FROTIRK predvojnih velikih, re kal plenic, skoraj novih vse belo in čeveljčke za 2 do 3 letnega fantka, močne, prodam Naslov v ogl. odd Jutra.
32289«
PRODAM
ali zamenjam črno suk njo telovnk ln modne hlače, prvovrstno blago-dobro ohranjeno Nzke rlave dekliške čevlje št
37	ln damske čevlje št
38	Ogled v soboto oo poldne in v nedeljo Na slov v ogl odd Jutra
32292-6 DAMSKE MAJCE pletene hlače triko, ne kai komadov o-od^m — Naslov ▼ ogl odd Ju tra.	32294 6
Urite
„jun*<v
RJAVO KOTENINO
dvojna širina, .a.ocno,— neliaj metrov. p.odam. Naslov v ogl- odd. Jutra.	32295-6
RADIO 5 cevni 1'hU ps, poceni prodom. Tržaški c. 24-32281 6
2	TORBICI
dam-kn veliko, usnjeno in m-njšo semiš. črna. vel ka nojeva peresa, ob nate in druge siike. dam sk kratek volnen suk njič. bl;go za tri rju he. sobno kredenco 6 stolov in okro"!o razteg lj vo :r izo. moške čevlje št 45 in druso, ugodno prod m ali zamenjam za protivrednost. [''red škofi io 19-1
32345 6
SPALNICO
kompletno sest-->ječo iz 10 komidov mece nov -les. zelo t-goepo prodam ali zameni .-n. Naslov v ogl. odd Jutra.
32251 6
BFT.O ŽIMO
najf;.iejšo z žimnionr za dve p- tel j i zp'o ug d no predam ali zi-re-n1-m N". 'ov v o^l ol de'ku Jut—' 32252-6
PFTtT. PRFPROGE 3 kom. p-od m resne-ru kupcu. N"v'ov v oglasnem odd. J utra
32334 6
GRAMOFON
kevčeg. preko 50 p'ošč vmes	n-r^dne, do
br.-, ohranjene. zame njnm za k'iv:rs'-o h-r-nr>onik<v Kr^ževnfk-« ul 10-T 'e"i	32318 6
5>VNtc"K^ ČEVLJE visoke štrarrcne. štev 37 in 39 pro-* :m. černetova 9 I., š ška.
32320-6
3	BLAZTNE
krilne. ro*no de'0 še t-;orr»usrodno r*a.
pred? j N =lov v oglas' nem odd. Jutra
32329 6 OMtrsrfT P*.\šč
xm -r;xreT-r—> za sredn i -v n.-tivo s k oral nov Tvori- m a'i z-mer>ir>m Tri d-m tudi močne črne -''cmri" št 33'-39 — Dun-sjska 69-11. c^-io.
(5
h^jčiu d£u.~
7IMSKA OBL^č'L\
raznovr.-tna za otroke in odrasle, v dobrpm sta niu, spodnii ln vrhnja, razno neri"o. rjuhe kap ne. brisače sr-lce mii ce. nogavice itd. kvni n p-»vzime v kom?tii sko pr dnio: Hinko Priv ^ek. komis'J-ka trgovin Gr-d'^e 7. — ni.'"prot: dra.^skega gledal:š*T
31843 7 R.S HL JENE IGRA ČE ot-oške. vsakovrstne — b-tke fruga'ne konjičke itd. kot darila z^ M:-k)-vža in Bož:č. kuni in r>'ača d^bro ter prevzi me tudi v kim si j«ko orodajo v p..Mubni kol: čin-: Hinko Privšek ko msii-ka t-go":n'> G^-di ščp 7. n^snroti dra.-s!:e g„ ?lpd-lišča 31844 7
GALOŠE. SNEŽKE gnjzn^ie z:mske čevlje za otroke in odrasle, rabljene in nerabljene ktmf in plača d"bro al: r,rt>v7im p V komi-il-k--, n-odajo prav ta^o de? ne n'a5*e. frenčkotp in vetrne loniče: — Hi->kc P''všek Vc^icijska tr<»o vina. Gr^diščp 7. n-snm ti dram-kega gleri'"5"'.
31846 7
RIUHE
icanne in drugo postelm'-^erilo Iciap? vsalco množ ao Hinko Privšek Grad 'če 7 nasproti dramske-v -ledališča	',1077 -
PFPTtO
?a moške. Jenske m derr novo in malo rablieno. ku mve Hinko Privšek. Gro Hišče 7. nasproti dramske •--a	?1076-"'
STl-RF DELE -trojev tud nennorabne kupimo Tehnična n:sa>-na R'm.ekn c 13 telef 37 55	V140-7
AMERIK. GLAVO ter rnznovr-tno ključa v nič^rko orodie kupi — strojno tehnična pisar na. Rimska c 13
31989 7
PUNČKE
celuloldne in druge ter razne rabljene igrače v dobre-n stanju kupuje mo od 8. do 9 ure — Knafljeva ul 13 nritlio je.	32022 7
PISALNE STROJE dobro ohranjene, boljše znamke kupi takoi po najvišji dnevni ceni — tvrdka -Evere-t«. Prešer nova ul 44	J 429-7
NALIVNA PERESA ooljše vrste in dobro ohr.-njena. stalno kupu • te tvrdka Everest. Pre šernova ul 44
J 431 7
V KOMTS. PRODAJO
sprejmemo v-akovrstne boljše predmete. Parfumerija Venus. palača Bata.	31928-7
DRSALKE rabljene, na Jrljuček — kupimo. Goreč, pole<? ne •botičnika.	32075-7
GOJZARJE ali visoke športne čevlje št. 42 43 kupim ali zamenjam za gojzarje št. 41. Na ogled v par fumeriji Venus. palača Bata.	32150-7
GOJZARJE štev. 41 ali 42 kupm Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Kromc
32156 7
BLAGO
(štofe) vseh vrst kupu je tvrdka »Promet« na -proti križanske cerkve.
32200 7
PIANINO
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pustite pr: "ola gajni kavarne Evrope pod »P:anino« 32277-7
KRZNEN PLAŠČ dobrn ohranjen tudi polhov, kupim Ponud "oe čimprej na ogl od delek Jutra pod Sclid no«	• 32204 7
KOKS
z® kurjavo par sto Kg kupim Ponudbe z na vedbo množine na ogl -Odd Jutra pod »Koks« 32207 7
punčko
igračkr m droge griče kup m S. Korunova ul 7. priti	32222 7
SNEŽKE 7,a 4 letnega fantka — Supm Svetosavska ull ca 6. podpritl
32234 7
majhno pec
železno Hupim Naslov v ogl odd Jutra.
32311-7
STROJE
rabljene pisalne, indu strijske v-eh vrst, šival ne ln druge kupuje tvrdka »Promet« naspro ti kr žan.-"ke cerkve
32199 7
THFRMOS
<tek!en 00. litrsko pred vojno, kupim ali zame njam Filip. Sv Petra cest ' 6-1. ' 32262 7
LOKAL
lahko dvoriščni. z> mir no obrt iščem Na-lov v ogl. odd Jutra.
32214 17
PRAZNO SOBO
išie situ.ran ir.lad gospod. ."onudbe na oglas ni odd Jutra pod šifro »Ur.idnik«	32140 23i
PRALNO SOBO išče ves dan odsotna gospodi na l'onudbe n:i cgl. odd. Jutra pod šifro »Mirna gospodična« 32201-23a
SOBO
- šted In kom, iščem. — Ponudbe na ogl. odde lek Jutra ood dovoljen r	32253-23a
MAJHNO SOBO
iščem v centru v smeri do S ške 1'onudoe na ogl. odd Jutra pod >De cember«	32335-23a
VILO ALI HIŠO
z vrta-. kjcrko!i v blo ku Ljubljane, kup m ta koj. Ponudbe na og'as-ni odd« Jutra pod »i'la-čam v gotovini t: koj
32274 20
STVNOVAN JE
er.o ali dviisobno. s ku h njo ali z upo:- bo ku-h nje prazno ali tudi op-.cmjt-no Išče 3 čl n-ska mirna družina. Po-nudbe na ogl odd. Ju tra pod Kjerkol «
32031 2ia
) '-'' iN^l •
SOSTANOVALCA
sprejmem. Irednost že-lezn čar. Vodnikovi cn. sta 165-1.	32238 23
^ :•:-ritg-sa
I .C NI =• tOSiOR ali presno sobo v centru za ahrambn kniig. iščemo. Ponudbe na oglas n odd. Jutra pod Su ho«	32I9G-23a nove
MOŠKA URA zape tna je b I3 izgublje n: v ve e-nih urah 29. XI. od Nunske ui ce št. 4 oreko K ngresnega trga. šeienburgove Dunaj ske in Gosposvet^ke ceste Poštenega najdite Ija pro=im. nai jo odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 32356 37
IZGUB L SEM zapestno "ro na tram-v.-.ju od Šiške do tovarne S-tu-nus. Oddat: jo proti veliki nagradi pr: vratarju tov. Saturnu^ ker je drag spomin.
32276 37
IZGUB'L SEM
od Rokodelskega doma rjavo usnjeno rokavico nvmo gl. kolodvora do kolodvora šišl^a Najdite 1 ja prosim nai io proti n isrr. di vrne v o"l od delku Jutra. 32271-37 i—mumlhwy mih wvr i
REVNA URADNICA p-osi poštenega najdite Ija d.t vrne proti nagradi v ogl. cdd. Jutr.i v četrtek zvečer ob 6.15 izgubljen k-znen ovrat nik (dihur) od po .e no Bat« do Bppthov 32249 37
IvINO MATICA	Telefon 22-41
čustveno globoko zajeta drama
SERENADA Ffilde KrahI, Igo Svm Predstave ob 16 in 18. uri
iilNO SLOGA	Tel. 27-30
Podaljšamo predvajanje do vključno nedelje
Posledice nedovoljene ljubezni v filmu
ČRNI TALAK L. Koch, K. Heiberg, K. Hiiussler
Predstave ob 13. in 18. uri
KINO CJNION	Telefon 22-21
Če se loč:m, ba ali ne bo
MOŽ ZA MOJO ŽENO Magda Sehneider, Jnhannes Rleniann Predstave ob: 16. in 18. uri
Umrl nam je naš ljubljeni mož, dobri oče, brat in svak, gospod
iiHlref Kesršmar
strojevodja drž. žel. v pokoju
Pogreb drageg-a pokojnika bo v nedeljo, dne 3. decembra 1944 ob 14. uri z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 1. decembra 1944.
Žalujoči: MARIJA, žena; SILVA, MARA, LEA, hčerke; tn ostalo sorodstvo
Umrl nama je najin ljubi soprog in oče, gospod
,<j
VESEL
FIN. BLAG. RAVNATELJ V POKOJU
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 3. decembra 1944 ob 15. uri z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 1. decembra 1S44.
žalujoča: VIKTORIJA, žena; NADA, hčerka
■ ■	- /)--	: r
T
Umrl je naš sin, brat, svak in stric >
MIRO DRČAR
Spremili ga bomo v nedeljo 3. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče v štepanji vasi.
Ljubljana, 1. decembra 1944.
Za njim žal ju je jo: OČE, MATI, BRATJE, SESTRE in rodbine: DRČAR, ŠUC, DR. PERKO, VtfRTAČNIR, KREGAR,
DR, VIDMAR, KVATERNIK
Fiir das Konr^rtium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — Ftlr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. iLc kot tlskarnarjat Fran Jeran — Fiir den Inseratenteil verantvvortlich . Za inseratni oddejpb odgovarja: Ljubo mir Volčič