Kal pa naši fantje?

Naš stari je starokopitnež, da
je joj! Ne razume nas mladih in
ne časov, v katerih živimo! Tako
slišimo večkrat govoriti mlade
fante, ki so jim nadležne modre
besede in svarila očetova. Ko bo
ta fant postal mož in družinski
oče, se bo večkrat spomnil besed
svojega očeta, češ, : Moj oče je
imel v marsičem, prav. Pri svojih
petdesetih, šestdesetih letih pa bo
rekel: Moj rajni oče, Bog jim daj
dobro, so vedeli vse! Le zakaj jih
nisem vedno poslušal!

Tako se z leti spreminja sodba
mladih o svojih očetih in o stari
modrosti. Dostikrat spoznamo, žal,
šele prepozno, kako prav so ime¬
li starejši ljudje, ki so nam hoteli
dobro in so nam rekli včasih be¬
sedo, ki se nam je zdela* staroko¬
pitna, nerazumljiva, trda, neumna.
In potožimo: Če bi mogel začeti
še enkrat živeti, kako drugače bi
si uredil življenje: kolikih težav
in razočaranj bi se lahko rešil!

To-le modrovanje mi je prišlo
na um, ko premišljam usodo tiso-
čev mladih slovenskih fantov, ki
jim je vojna vihra in grenka po
vojna doba preprečila, da bi bili
mogli poslušati modre nasvete
svojih očetov in starejših prija¬
teljev.

V zgodnji fantovski dobi, v le¬
tih, ko skrivnostne naravne sile
zrevolucionirajo fantovo dušo in
telo, v takozvanih nevarnih letih,
je bil slovenski fant iztrgan iz
blagodejnega okolja in vržen ali
v izgnanstvo, ali v koncentracijs¬
ka taborišča, ali nasilno oblečen v
tujo vojaško uniformo ali pa po
sili razmer primoran prijeti za
puško, da brani svoj dom pred
rdečo lažjo in zločinom. Začel je
živeti samostojno življenje nepri¬
pravljen in v zelo nevarnem okol¬
ju: življenje zrelega moža v letih,
ki so bila bolj blizu otroški kot
moški dobi. Gledal je smrti v ob¬
raz ,trpel lakoto in ponižanje, vi¬
del je podlost in greh od blizu. Ni
čudno, da je ta fantovski rod do¬
zorel drugače kot navadno dozore¬
va slovenski fant.

Sedaj je že za nami ta nevarna
doba: puško je bilo treba odložiti,
spomin na prestano gorje pola¬
goma bledi, ni več krepelca v roki,
da bi stražili angleški imperij, za¬
vezniški avioni, ki smo jih oskrbo¬
vali, so le še kupi starega želez-
ja in tudi raznih šarž in drobnih
opravil v taborišču je konec. Na¬
ravno bi bilo, da bi se po vsem
tem vrnili na svoje domove in za¬
živeli redno življenje slovenskega
človeka. Pa nam je bilo toi onemo¬
gočeno. Pr šli smo v novo deželo,
v nove razmere, v nove probleme
in nevarnosti. Nimamo še tal pod
nogami. Zdi se nam, da je tudi ta
doba našega življenja le začasna.

Naše misli silijo dalje. — Sta¬
ra modrost nam pravi, da bi bila
velika napaka, če bi še sedaj ho¬
teli živeti iz dneva v dan. čim prej
se je treba privaditi rednemu živ¬
ljenju: rednemu delu, varčnosti,
prevdarnosti in poštenju. Po vsa¬
ki vojski preboleva tisoče mladih
ljudi ta prehod iz neurejenega v
redno življenje. Vrnitev na dom
ji je v veliko oporo. Slovenskim
fantom v tujini mora manjkajočo
toplino domače družine nadomes¬
titi slovenska skupnost. Imejmo
vsi radi te naše fante, ki so naj¬
lepša leta svojega življenja dali
zato, da bi rešili svoj narod zla.
Ne pustimo jih, da bi sami tavali
v mrzli tujini. Sami bodo propad¬
li, se bodo izgubili, kakor se izgu¬
bi v vsemirju meteor, ki se odtr-

Strahovifa potresna

Južnoameriško republiko Ecuador je
zadela prejšnji petek, 5. avgusta, stra¬
hovita potresna nesreča, ki je po letu
1944, ko je potres v Argentini porušil
cvetoče mesto San Juan, največja po¬
tresna katastrofa v vsej Južni Ameri¬
ki.

V zadnjih mesecih je bilo v andskem
vulkanskem področju več potresnih sun¬
kov, od katerih so bili pred dvema me¬
secema najmočnejši v čile, ki so zahte¬
vali 65 človeških žrtev. Zadnji, potres v
Ecuadorju je pa povzročil pravo razde¬
janje v ecuadorskem pokrajinskem
mestu Ambato, ter v mestih Bafios in
Pelileo, ter v vseh okoliških vaseh in
večjih naseljih. Potresni sunki so bili
tako močni, da. so porušili v vseh ome¬
njenih krajih vsa poslopja( in pod raz¬
valinami pokopali na tisoče in tisoče
človeških žrtev, število teh žrtev po
zadnjih podatkih že presega 9.000. Šte¬
vilo ranjenih pa gre v deset in deset ti¬
soče. Nad sto tisoč ljudi je zbežalo
na prosto in je brez hrane in strehe
nad glavo.

Predsednik ecuadorske republike Ga-
lo Plaza sd je s člani svoje vlade podal
v potresno področje ter je osebno nad¬
ziral prva reševalna dela.

Vlade vseh južnoameriških držav so
izrazile ecuadorski vladi v imenu svo¬
jih narodov globoko sožalje in sočutje
v nesreči, ki jo je te dni zadela. V ime¬
nu argentinske vlade je poslal brzojav¬
no sožalje predsedniku ecuadorske re¬
publike predsednik republike general
Juan D. Peron, ki je tudi odredil prvo
pomoč za ponesrečence v Ecuadorju. Po
njegovem naročilu sta v Ecuador že od-
ieteli dve veliki vojaški letali z najraz¬
ličnejšimi zdravili in zdravniki specia¬
listi. Soproga gospoda predsednika Ma¬
ria Eva Duarte de Peron je iz sredstev
Dobrodelne pomoči, lci nosi njeno ime,
pravtako odredila pripravo velike koli¬
čine zdravil, obveznega materijala, ob¬
lek, perila, posteljnine in hrane, ki jo
bodo prepeljali v Ecuador s štirimi leta-

ga od zvezde. Privoščimo jim dob¬
ro besedo, nadomestimo jim star¬
še in dom, ki jim manjka že deset
let.

Napak je bral te besede tisti,
ki misli, da hočejo biti obsodba
slovenskih fantov. Ravno nasprot¬
no! Hočejo biti bodrilo za vse, ki
so se v novih razmerah že znašli
in zaživeli življenje, ki je vredno
slovenskega fanta, bodočega dru¬
žinskega očeta, pa tudi očetovsko
in prijateljsko vabilo onim, ki so
v nevarnosti, da gredo na svoje
in tako neizbežno v dušno in te¬
lesno pogubo.

Naša skupna dolžnost bodi, da
damo vso oporo preostalim proti¬
komunističnim borcem zato, ker
jih spoštujemo, ker smo jim hva¬
ležni in ker so oni bolj kot kdajko¬
li v naši zgodovini poklicani za bo¬
doče nosilce zdravega slovenskega
rodu, v pravem pomenu besede:
seme izkrvavelega naroda.

nesreča v Ecuadorju

li. V parlametnu so poslanci stavili
predlog, ki daje vladi pooblastilo, da
nakaže prizadetemu prebivalstvu v
Ecuadorju pomoč v višini deset miljo-
nov pesov. Za zbiranje pomoči za obno¬
vo porušenih mest v Ecuadorju se bo v
Buenos Airesu ustanovil tudi poseben
odbor.

MNOŽIČNA PROCESA

V SOVJETSKI ZVEZI

Časopisje poroča, da imajo sedaj v
Sovjetski zvezi trenutno dva množič¬
na procesa in sicer v največji tajnosti.

V Moskvi so postavili predi vrhovno so¬
dišče komunistične stranke 94 visokih
sovjetskih funkcionarjev, v Leningra¬
du pa 78. Vsi ti so pristaši pok. glav¬
nega tajnika sovjetske komunistične
stranke Ždanova. Preganja jih pa se¬
danji glavnik tajnik in največji Ždanov
nasprotnik Malenkov. Med glavnimi ob¬
toženci- je sin pok. Ždanova. Malenkov je
pek. Ždanova svoječasno obtožil, da je
poslal v kominform premalo zanesljive
ljudi in je tako prišlo do spora s Titom.
Na pritisk Malenkova je moral Žda¬
nov nastopiti proti Titu. Po izključitvi
Tita iz kominforma je Ždanov odšel na
potovanje v sovjetske satelitske države
in se je nekaj časa mudil tudi v Berli¬
nu. Štitirinajst dni zatem je Ždanov
pod sumljivimi okolnostmi umrl.

Malenkov je sklenil, da bo iztrebi! vse
Ždanove somišljenike. Pravijo, da se je
pred sovjetskim sodiščem moral zaradi
zvez z Ždanovim zagovarjati tudi pok.
Dimitrov.

AVSTRALSKA VLADA JE
NAPOVEDALA KOMUNISTOM
BOJ DO IZTREBLJENJA

Po šestem tednu komunistične stavke
v vseh rudarskih revirjih, ki je ohromi¬
la vso australsko industrijo, je vlada
sklenila, da bo za delo v rudnikih upo-

(Nadaljevanje na 2. strani)

99 ANIVEHS ARIO

El pr6ximo 17 del corriente mes
se cumple el 99^ aniversario de la
muerte del general Jose de San
Martin, fecha en que se conmemo-
ra tambien el Dla del Soldado
Desconocido de la Independeneia.

Para exaltar el espiritu del Pa-
dre de la Patria se efectuaran di-
versas ceremonias solemnes, entre
las cuales la de mayor brillo va a
cumplirse en la historica plaza de
Mayo con la presencia del Jefe del
Estado, General Peron, atuorida-
des oficiales y jefes de las Fuer-
zas Armadas, estudiantes y esco-
lares.

El Gran Capitan y Libertador
es uno de los mas grandes hom-
bres de la historia. Era un militar
en el elevado sentidc de la palabra,
el, que deseubrio, tras la sangre
del exterminio, segiin el sentido
lustorico, la sangre del sacrificio,
segun el sentido del amor cristia-
no.

Aqui tenemos las inolvidables
palabras del Libertador:

“Vuestro deber es consolar a la
America, no veniš a realizar con-
quistas sino libertar a los pueblos”.

“El tiempo de la fuerza y de la
opres ; on ha pasado: yo vengo a po-
ner termino a esta epoca de humi-
llacion”.

“Yo soy un instrumnto de la jus-
ticia, y la causa que defiendo es la
causa del genero humano”.

★

Asi vivian y asi pensaban los
grandes hombres de la historia que
sabian forjar el porvenir de la
Patria, con eJ linico anhelo en el
eorazon: el bien de la Patria, el
bienestar de su projimo.

Pesnitev “Črna maša za pobite Slo¬
vence” je najlepša počastitev spomina
vseh naših dragih rajnih, žrtev druge
svetovne vojne. Če je še nimaš, jo na¬
roči čimprej v upravi Svobodne Slove¬
nije, Victor Martinez 50. Cena m$n. 15.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 32.

Na poti do Združenih Držav Evrope

Dve svetovni vojni sta že močno iz¬
črpali Evropo; obe sta se bili zato, da
bi se izkazalo, kdo naj bo prvi v Ev¬
ropi in kdo naj ukazuje evropskim naro¬
dom. PrvA vojna se je zaključila s tem,
da se je vsa Evropa silno zadolžila v
Ameriki, iz težav pa, ki so si sledile,
pa se je spet dvigr.il tisti, ki je že v
prvi vojni preveč veroval v moč svo¬
jega orožja. Z orožjem Evropi ni bilo
mogoče vsiliti enotnosti, po tej vojni
pa so prišli Amerikanci in povedali, da
tokrat njih denar ne bo koristil nič,
če se Evropa res ne napoti k organiza¬
ciji Združenih držav Evrope. Ako se
to ne bo posrečilo, tedaj bo vdrl skozi
duri tisti, ki skuša čez razvaline Evro¬
pe zavladati vsemu svetu; komunizem
ima namreč svoje načrte za organizaci¬
jo vsega sveta, toda podvreči si mora
poprej Evropo. In tako se te dni v Ev¬
ropi odigrava dvoje: iz USA so prišli
glavni poveljniki ameriških vojnih sil,
da ugotove, kaj vse Evropa potrebuje
za organizacijo svoje obrambe pred na¬
padalcem z vzhoda. Po posvetih v
Frankfurtu, Londonu, Parizu in na Du¬
naju, so ameriški poveljniki odšli v
Washington, da svoji vladi poročajo o
svojih ugotovitvah; o vsebini teh ugo¬
tovitev pa bodo razpravljali no poseb¬
ni konferenci zunanjih ministrov, ki
pridejo koncem avgusta v USA. Brez
težav seveda ne bo šlo, kajti med an¬
gleškimi in francoskimi poveljniki so
nastopila trenja zaradi tega, kdo bodi
poveljnik skupnih evropskih oboroženih
sil, iz USA pa prihaja glas, da bo pač
moral biti ameriški poveljnik tisti, ki bo
nadziral uporabo orožja, ki ga bo daja¬
la USA.

V senatu USA pa se nadaljuje borba
za kredit v višini skoraj poldruge mil-
jarde dolarjev, ki ga Truman terja za
oborožitev zahodne Evrope. V debato je
posegel tudi državni tajnik Dean Ache-
son, ki je ponovno nakazal, da je Sov¬
jetska zveza tista, ki grozi varnosti
miru v Evropi in je opozorii senat, da
naj odobri izdatek, ker bodo ti izdati
za ohranitev miru cenejši kot pa poz¬
neje izdatki za pravo vojno, ki bi jo
mogel kdo izzvati, ako bi se USA iz¬
kazala kot preveč emahljiva.

Med tem, ko se pospešujejo razgovo¬
ri vojaškega značaja in se večajo iz¬
datki za obrambne in vojaške namene,
pa se v Strasburgu shajajo evropski
zunanji ministri na prvi “evropski par¬
lament”. Ta bo zasedal mesec dni in bo
njega delo v sedanji prvi dobi zgolj
posvetovalno. Dosedaj so glavne članice
te evropsko unije, oziroma “evropskega
sveta”, Belgija, Danska, Velika Britani¬
ja, Francija, Irska, Luksemburg, šved¬
ska, Norveška, Nizozemska, Italija,
na tem zasedanju po bosta sprejeti tu-

(Nadaljevanje s 1. strani)

rabila redno vojsko, če bi delavci kljub
Vsem pozivom ne hoteli prenehatij s
stavko.

Avstralski minister za informacije je
na nekem delavskem zborovanju izja¬
vil naslednje: V sedanjem boju so lahko
nevtralne samo zvezde. Proti komuni-
Btom bomo uporabili vojsko in če bo po¬
trebno tudi mormarico in letalstvo. Ko¬
munizem bomo v državi iztrebili”.

Komunistična stranka v Avstraliji je
številčno zelo slaba. Kljub temu pa so
pod njenim- vplivom razni delavski sin¬
dikati, katere izrabljajo v svoje prev¬
ratne! namene.

Zadnja poročila pravijo, da so komu¬
nisti klonili in da bodo v prihodnjih
dneh obnovili delo v vseh obratih.

di Grčija in Turčija. Za predsednika
tega zasedanja bo verjetno izvoljen
AVinston Churchill. Letos bo parlament
štel 170 članov, poleg tega pa bo priš¬
la še cela vrsta opazovalcev; med glav¬
nimi je tudi zastopnik Vatikana, ki se
je dosedaj na vseh pripravljalnih kon¬
ferencah zelo močno udeleževal vseh
posvetov.

Vse te priprave se razvijajo pospeše¬
no zlasti po zaključku Atlantske pogod¬
be. Kakor je bila ta pogodba v korist
državam v Evropi, tako se sedaj drža¬
ve v Pacifiku trudijo, da bi se pove¬
zale v pacifiški; pakt za obrambo pred
komunizmom, oziroma sovjetskim im •
perijalizmom. V Washington je v ta na¬
men dopotoval predsednik republike
Filipinov, glavno mesto južne korejske
republike Seul pa je obiskal maršal
Čangkajšelc, da bi tudi od tam pozval
vzhodnoazijske narode na sodelovanje
v boju proti komunizmu.

“Ezeiza” in. “Evita” sta glavni zapo¬
slitveni mesti naših novih naseljencev,
ki so našli tu delo v ministvu za javna
dela. Na Ezeizi grade največje in naj¬
modernejše letališče v Južni Ameriki,
če ne na svetu sploh in nosi zdaj, ko je
že predana prometu četrtina, t. j. med¬
narodni del, ime ministra javnih del
“Aeropuerto General Pistarini” “Ciu-
dad Evita” pa je novo mesto na skraj¬
ni meji buenosaireškega okolja, segajo¬
čega, že v pampo in nosi ime soproge
predsednika republike gospe Marije
Evite Duarte de Peron.

?>0 km od središča mesta (Plaza Con-
greso) je oddaljeno letališče ministra
Pistarinija na Ezeizi, sredi pampe, ki
se spreminja v najkrasnejši del Buenos
Airesa, v njega letovišče in zdravilišče,
v mesto oddiha in kopanja. Ves ta kraj
kamor vodi 24 m široka cesta General
Paz s 3 metrskim pasom trave v sredi,
ki deli cesto v dve, je poln kopališč, u-
metnih seveda napolnjenih z vodo iz tal
(napol slano) s “kapaciteto” za 50.000
kopalcev. Tu se pampa pogozduje, saj
je določenih 3 milijone drevesc za to!
čez nekaj let bodo revnejši meščani
prestolnice hiteli tu sem “na morje”, na
mesto v Mar del Plata, ki bo ostalo le¬
tovišče za vrhnih par “milijonov”. Cen-
trum tega dela pa je ogromno letališko
“pristanišče”, napravljeno z mislijo na
bodoče zračno ladjevje. Saj je glavna
letalska cesta, ki je 3 km dolga in 80
m. široka, tako močno grajena, da lah¬
ko sprejema letala s 150 toneladami.
Ves ogromen prostor, ki je porabljen,
obsegat, 6.700 hektarjev. Zdaj je dogra¬
jen samo mednarodni del ter v glavnem
tudi pristaniška stavba: ogledali smo
si vse in se čudili popolnosti in ameriš¬
ki modernosti: po teh prostorih se hodi

Med tem pa prodirajo komunističije
čete na Kitajskem skoraj neovirano na¬
prej proti jugu in Kantonu, kjer je se¬
daj prestolnica nacionalistične Kitaj¬
ske. V Washingtonu so objavili “belo
knjigo” s podatki o tem, kako je priš¬
lo do sedanje žaloigre na Kitajskem. V
zaključku knjige ameriška vlada svari
komuniste, da bi se skušali razliti čez
meje Kitajske in nazadnje izraža mne-
jc, da se kitajski narod končno vendar¬
le ne bo dal potlačiti od komunizma.

Borba komunizma proti katoliški
Cerkvi pa se je sedaj iz ČSR in Madžar¬
ske zanesla tudi na Poljsko; komuni¬
stična vlada je objavila celo vrsto pred¬
pisov o tem, kako bo preganjala du¬
hovščino in tiste, ki se bodo v obna¬
šanju do komunizma držali predpisov
svoje Cerkve. V Bolgariji pa je že priš¬
lo do delne krize v novi komunistični
vladi, iz katere so odstranili nekaj mi¬
nistrov. Sovjeti še kar naprej čistijo
komunistično vrste na Balkanu in v
Srednji Evropi.

tiho kot v cerkvi, kajti stene so obda¬
ne z azbestom, ki ublaže vsak krik.
Zrak je termi ran ter se toplota reguli¬
ra. Lepo so urejeni prostori za carino,
čakalnice, zdravniške preizkovalnice,
pošta, sprejemne dvorane, bari, bivališ¬
ča uradništva itd. Povzpeli smo se na
vrh v “kapetanski stolp”, kjer je me-
teriološka postaja in odkoder se brez¬
žično vodi letanje letal. Nismo si pa
ogledali hangarjev, ki rasto iz zemlje
daleč tam na koncu ravnega, tlakova¬
nega prostora, in kjer dela zdaj. mnogo
Slovencev. Je to res mogočna zamisel
javne tvornosti ter ponos slehernega
Argentinca, da dobi v državo tak mo¬
gočen vozel vsega svetovnega zračnega
prometa. Misel, ki sega v bodočnost.
Slovenci smo lahko ponosni, da smo ga
pomagali graditi!

Od Ezeize je vodila pot preko Barrio
No. 1, kjer smo si ogledali modema
kopališča, predvsem pa Letno kolonijo
svete Terezije za otroke, kjer so nas
sprejele tudi Slovenke in Slovenci, za¬
posleni v njej. častite sestre so nas tu¬
di pogostile s prigrizkom. Ogledali smo
si prostore ter tudi obiskali naše slo¬
venske otroke, ki jih je nekaj tu in vži-
Vajo gostoljublje gospe Pistarinijeve,
ki je tudi lani gostila več slovenskih
otrok.

Preko kratkega ogleda novih prak¬
tičnih stanovanjskih hišic v Ciudad Evi-
ti, smo se povrnili v mesto, hvaležni u-
pravi'Javnih del, da nam je dala pogle¬
dati v rast te veličastne delavnosti za
bodočnost Argentine.

Svobodna Slovenija je list svobodnih,
protikomunističnih Slovencev! Če je še
nimaš, naroči jo čimprej in priporoči še
svojim znancem!

ARGENTINA

Po vsej Argentini bodo 17. avgusta
velike spominske slavnosti ob 99. oblet¬
nici smrti osvoboditelja Generala San
Martina. Še večje slavnosti bodo pa pri¬
hodnje leto, ko bo stoletnica smrti ve¬
likega rodoljuba in največjega tvorca
argentinske politične neodvisnosti in
bodo to leto proglasili za sanmartinsko
leto.

Prosvetni minister dr. Oscar Ivani-
sevich je podpisal dekret, s katerim je
odredil zaradi državnih praznikov in
hladnejših dni počitnice na vseh ljud¬
skih, srednjih in visokih šoalh za čas
od 11—20. avgusta.

V Buenosaireškem pristanišču je te
dni pristala nova moderna ladja argen¬
tinske trgovske mornarice “Presidente
Peron”.

V Rosario so imeli prejšnji teden ve¬
lika razstavo plemenske živine.

V zunanjem ministrstvu je bil te dni
podpisan trgovinski sporazum med Ar¬
gentino in Norveško, ki predvideva iz¬
menjavo raznega blaga med obema
državama v višini 160 milijonov nor¬
veških kron.

V Bs. Airesu se je te dni mudilo po¬
sebno italijansko odposlanstvo, ki je
prineslo pozdrave predsednika it. repu¬
blike in it. naroda predsedniku republi¬
ke generalu Juanu D. Peronu.

Vso Argentino je po zadnjih toplih že
skoro pomladanskih dneh zajel mrzel
val, ki je povzročil padec temperature
pod ničlo. V južnejših krajih republike
in po predkordiljanskih mestih je pre¬
cej snežilo. Tako je padal sneg v Mar
del Plata, v Mendozi, v Malargue so ga
pa dobili kar precejšnjo plast debelo 25
cm.

Pokrajinska vlada v Cordobi bo na¬
stavila 300 novih učiteljev.

Sladkorne tovarne v Tucumanu so do
31. julija pripravile 147.982.916 kg. slad¬
korja.

R. H. MARKHAM:

TITO’S IMPERIAL
COMMUNISM

V založbi American Book, Strat-
ford Press Inc., New York, je leta
1947 izšla knjiga “Titov imperia¬
listični komunizem”,  ki jo je v an¬
gleščini napisal znani ameriški po¬
znavalec Balkana g. Markham.

Po kratkem uvodu, ko pisec pri¬
kaže, kdo so jugoslovanski narodi,
preide na prikaz vojne in držav¬
ljanske vojne v Jugoslaviji. Živo
začrta razliko med stališči demo¬
kratskih sil v Jugoslaviji,, ki so to
vojno vodile kot boj proti nasilju
in nacizmu,  ki sta podjarmila Bal¬
kan in razbila Jugoslavijo, ter
med stališčem partizanske Titove
vojske, ki so jo obvladovali komu¬
nisti in ki je v času vojne z oku¬
patorji začela državljansko vojno
za dosego oblasti.  Knjiga je bila
napisana v času, ko je Zahod vo¬
dil še uradno politiko sodelovanja
in pomirjevanja z Vzhodom. Pri¬
kazuje z vso odločnostjo moža, ki
pozna samo resnico, pritisk, ki ga
je Zahod vršil na narode v Jugo¬
slaviji, pritisk duha in propagan¬
de in pritisk orožja, ki je končno
zlomil demokratske sile v Jugo¬
slaviji in privedel Titov režim na
oblast. Z isto nepristranostjo dia¬
gnostika prikazuje g. Markham
tudi vse sile v nas samih, ki so
gladile pot in dajale zalet ter silo
partizanskemu gibanju. Vso knji¬
go preveva globoka ljubezen do
naše domovine in usode naših na¬
rodov.

IZLET V EZEIZO IN CIUDAD EVITA

Hotel Colonia Infantil — Aeropuerto Nacional General Pistarini

Štev. 32.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Novice iz

Otroci bo lačni in prosijo kruha..

Ne mine dan, da ne bi v buenosaireš-
kem pristanišču pristala kaka inozem¬
ska ladja, ki pripelje senu tudi blago iz
Jugoslavije. Predvsem les in cement.
Mornarji takih prekomorskih ladij vi¬
dijo veliko sveta. Življenje v pristaniš¬
kih mestih po svetu je navadno veselo,
bučno. Povsod je vsega v izobilju. Za
jugoslovanska pristaniška mesta pa
pravijo, da so najžalostnejša, kar so
jih sploh kje videli. Ljudje so pobiti,
mrki, vase zaprti in skrajno nezauplji¬
vi. Oči so jim polne strahu. In še to
zanimivost so nam pripovedovali mor¬
narji s teh ladij. Dejali so, da morna¬
rji v jugoslovanskih lukah “pojedo’’
največ kruha. Ko smo jih vprašali zakaj
ravno tam, so nam takoj pojasnili to
zagonetko. Mornarji so navadno dobri
ljudje in radi pomagajo, samo če mo¬
rejo. V jugoslovanskih pristaniščih se
jim najbolj smilijo sestradani otroci.
Zato jim nosijo knuh in jim ,ga skrivaj
dajejo, da tega ne opazi titova milica.
Otroci se srečni zahvaljujejo, da so
po dolgem času zopet prišli do koščka
kruha. In še eno zanimivost navajajo
tuji mornarji. Pravijo, da nikjer na sve¬
tu niso pregledi ladij tako strogi, ka¬
kor ravno v titovi Jugoslaviji. Pred
odhodom tuje ladje pride nanjo cel trop
policajev, ki vse ladijske prostore te¬
meljito preiščejo in tudi presvetijo, da
sa ne bi slučajno vtihotapil na ladjo
kak nezadovoljen državljan in tako po¬
begnil v svobodni svet.

Tako pripovedujejo tuji mornarji in
še pristavljajo: Ni dobro pod Titom.
Boga zahvalite, da nima oblasti nad
vami.

Smrtna nesreča na Storžiču. V Ne¬
deljo, 10 julija sta se napotila mlada
tržiška alpinista Joža Cankar in
Edi Perko iz bivaka v ostenju Storži-

Slovenije

ča v steno pod grebenom, levo od ta-
koimenovanega Črnega grabna. Pri po¬
skusu, da bi preplezala nevarno steno,
sta zgrmela v prepad in obležala na
mestu mrtva. Po trudapolnem iskanju
so ju člani gorske reševalne službe naš¬
li naslednji torek ter so strti telesi pre¬
peljali v Tržič, kjer so ponesrečana
alpinista tudi pokojali.

Šola za splošno izobrazbo nameščen¬
cev obstoja v Beogradu. Šola ima stop¬
njo nižje gimnazije, je razdeljena na
dva razreda, konča se pa z nižjim te¬
čajnim izpitom. Predmeti in učna snov
ustrezajo nižji gimnaziji. Lani se je na
šolo vpisalo 900 nameščencev, ko se je
pa šola pričela, jih je prišlo samo ne¬
kaj nad 300.

Nabirajte polže. Take pozive objav¬
lja titovsko časopisje ter ljudi opoza¬
rja, da bodo na ta način pomagali drža¬
vi, da bo prišla do tujih deviz. Držav¬
na oblast polže izvaža in je zato orga¬
nizirala tudi množično vzrejo polžev.

Za "razbijače kmečkih obdelovalnih
zadrug’’ so titovci proglasili Antona
Kranjca in Alojza Novaka iz Babičev
pri Ljutomeru ter Matijo Hedžeta iz
Žerovincev. Vsi so bili člani obdeloval¬
na zadruge, pa so ostale zadrugarje
nagovarjali, naj bi z njimi izstopili iz
zadrug. Zato so jih titovci postavili pred
sodišče in tudi obsodili. Anton Kranjc
je dobil 3 leta zapora, Alojz Novak 10
mesecev, Matija Hedžet pa eno leto
zapora. Kranjcu in Hedžetu so tudi
zaplenili vse premoženje.

V Slovenski Bistrici so titovci tudi
postavili pred sodišče kmeta, ki mu je
že začel presedati komunistični kolhoz-
ni sistem. Titov javni tožilec je očital
Simonu Zajcu iz Vrhloge, da se ni poko¬
raval zadružnim pravilom in je skušal
“zadrugo razbiti’’ s tem, da je kravo,
katero je oddal v enega izmed štirih

zadružnih hlevov, že po nekaj dnevih
vzel nazaj. Prav tako je del zadružne
živine, ki mu je bila poverjena v oskr¬
bo, poslal na zaj v hleve tistih kmetov,
katerih last je bila. S takim postopa¬
njem “in s svojim malodušnim govo¬
rjenjem in sovražnimi gesli je zanašal
negotovost in zmedo med zadružnike”.
Da bi titovci zavarovali svoje priganja¬
če in ostrašili še preostale “kulake’’,
so Zajca obsodili kar na štiri leta za¬
pora in mu zaplenili tudi vse premože¬
nje.

Umrli so: Marija Regancin, Štefka
Kolman, Draga Švent, Nevica Derma¬
stja v Ljubljani, Jože Gorup, Marija
Pribovšič y Turju, Terezija Burger,
Ana Jagodic Marija Bokal, Josip Vlah,
žel. uradnik v p. Marija Jurjevčič v
Veliki Ligojni, Gojčka Bradač, uradni¬
ca okr. Sodišča v Celju. Roman Pahor,
organist in opalograf v Zgornji Radgo¬
ni, Ivana Pipp, roj. Berdajs v Št. Ru¬
pertu pri Maribor.'.:, Karel Štefin, višji
svetnik drž. žel v p. v Ljubljani, Ivan

Buenos Aires, 10. avgusta
OBISK ŠKOFA DR. ROŽMANA
Iz Severne Amerike nam sporočajo,
da bo ljubljanski škof prevzvišeni g.
dr. GREGORIJ ROŽMAN predvidoma
obiskal slovenske naseljence v Argen¬
tini v mesecu oktobru. Med njimi se bo
zadržal več tednov in bo po možnosti
odšel tudi v notrajost republike v kral¬
je, kjer so večje Slovenske naselbine.

Prihod novih Slovencev. Okoli 20.
avgusta bo prispela v Buenos Aires ita¬
lijanska ladja Philippa. Z njo bo dopo¬
tovalo sem tudi več Slovencev.

Ribniško žegnanje. Ribničani, ki žive
v Capitalu in njegovi bližnji okolici so
prejšnjo nedeljo skupno proslavili svo¬
jega farnega patrona doma z encurno

Pezdir, Brezovica pri Ljubljani, Mari¬
ja Sotošek v Ljubljani, Ivan Bezjak,
posestnik v Framu, Julka Hribar, Albin
Sever, Zdenka Strniša v Kranju, Janez
Kuhar v Hrastniku, Rudolf Hajdinjak,
Ljudmila Mandelj, Rudolf Spudic, stro¬
jevodja v p. v Studencih pri Mariboru,
Leopold Bergles v Sodlarjevem, Anto¬
nija Bizovičar, vpokojenka tobačne to¬
varne v Ljubljani, Irenka Kočevar v
Šmartnem ob Paki, Franc Rebec, višji
uradnik drž. žel. v p. v Ljubljani, Vilko
Sevcu v Kranju, Marija Petelinšek, roj.
Sojč v Frankolovem, Leon Vavpetič,
arhitekt v Ljubljani, Marija Mueller
Karel Okorn, Franc Presetnik, posest¬
nik na Ježici pri Ljubljani, Frida Re-
povš, učiteljica v Notranjih goricah,
Jakob Smrdelj, višji sodni oficial v p. v
Ljubljani, Adolf Arzenšek, šolski upra¬
vitelj v Zgornji Ponikvi pri Žalcu, Stan¬
ko Poštišek, dijak 5. razreda gimnazi¬
je v Trbovljah, Ada Jeršek, referentka
za evidenco pri Potjetju za promet z
lesom v Ljubljani.

adoracijo v kapeli oo. Marianistov na
Rivadaviji, nato so se pa zbrali na do¬
mače “žegnanje” v prostorih Društva
Slovencev na Victor Martinez 50. V
prijetnem razpoloženju so prebili po¬
poldan.

Vse naročnike Svobodne Slovenije,
njene bralce in prijatelje prav lepo pro¬
simo, če bi nam mogli odstopiti slike
naslednjih mest: CELJE, PTUJ, MUR¬
SKA SOBOTA, NOVO MESTO, KAM¬
NIK, JESENICE, TRST in GORICA.
Po uporabi bomo slike nepoškodovane
vrnili. Slike moramo imeti čimprej!

Če ima kdo razglednico od navednih
mest, ga lepo prosimo, da nam jo takoj
pošlje!

Slovenci v Argeniini

V SPOMIN

Bilo je 20. marca 1944.

V tistem času, ko je bila Ljubljana
za nas neprehodno zamrežena z blokom
in dolenjska železnica ni imela več zve¬
ze z njo. '

Imeti bi moral na Jožefovo v Novem
mestu ponovitev svojega kulturnega
predavanja iz Ljubljane pod naslovom:
o tradiciji in revolucionarnosti v knji¬
ževnosti. Pokazal sem v njej duhovno
zmedo v naši tedanji književnosti, ki je
nastala iz sovraštva proti vsaki tradi¬
ciji, zlasti pa proti slovenski religiozni
katoliški tradiciji. Nasproti sem posta¬
vil gesli: materialističnih revoluciona¬
rjev “Boj očetom in rušitev njihovega
dela!” ter idealističnih evolucionarjev
“Na delu očetov gradimo naprej!” Za¬
kaj podiramo gradove? Prestvarjajmo
jih v zavetišča! V bolnice! Vsaj radi
umetnosti v njih (freske) jih čuvajmo,
kot zgodovinske spomenike dedov! Za¬
kaj omalovažujemo vero našega rodu in
očetov, ko se bomo — moderni razoča¬
rani! — še vsi vračali k njej po zadnjo
uteho in najtrdnejši red? Tudi tisti, ki
danes upajo v nov red s Kristusom na
ustnicah, pa ga bodo — razoračanci, ko
bo prepozno — preklinjali. In navajal
sem zgled velikega ruskega pesnika
Bloka, tistega, ki je v revolucionarnih
dneh leta 1917. spremljal boljševiške
patrulje dvanajstih mož po ulicah Pe¬
trograda in jo vodi — Kristus, da bi
bolje opravil svoje (takorekoč krščan¬
sko) očiščevalno delo... Predavanje bi
končal s citatom tega pesnika, pa ne iz
te pesnitve, temveč iz njegovega pisma

po nekaj letih, ko se razočarano bije
po prsih in “prosi Marijo, naj odžene
te hudiče iz dežele!”... Ta je spoznal
svojo pesniško laž: kar je iz objestnega
sovraštva proti svetu očetov blagoslav¬
ljal s Kristusom, to se mu je razodelo
kot brez božen hudič in ga izganja z
Marijo! Povrnil se je k veri očetov in
iz nje bi rad videl ustvarjen nov svet
in red.

S tem predavanjem v žepu sem se
napotil po “bližnjici” iz Šent Vida preko
Zidanega mostu in po “dolini gradov”
v Novo. mesto.

Predavanja v Novem mestu pa nisem
imel, ker ga niso napovedali; niso na¬
mreč verjeli, da se mi bo posrečila
“bližnjica”. Lahko bi ga imel čez nekaj
dni, toda jaz nisem imel strpljenja: po¬
klical sem namreč očeta iz Loke na
drugi dan k mojemu vlaku v Šent Vid,
da bi po nekaj letih mogel govoriti z
njim vsaj tiste metre od postaje do me¬
je, pot, ki bi jo moral narediti pod stra¬
žo...

čakal me je obenem s sestro.

Zapazil sem ju in se izmuznil straža¬
rju. Do takrat, ko se bo meja zaprla,
bom že tam. Moram jo prestopiti še da¬
nes. čez dobro uro...

Stopili smo v bližnjo gostilno k znan¬
cem. Pogostili so nas, kolikor so mogli.
Po začetku vojne se nismo videli.

Razgreli smo se v debati — ne z oče¬
tom: on je 80 letnik — samo gledal!
— temveč z ostalnimi, ki so se tam
zbrali. In debata je bila: Ali je OF de¬
lo komunistov z namenom uvesti komu¬

nizem v Sloveniji, ali pa je res — osvo¬
bodilni boj? Gorenjci so zagovarjali
drugo stališče in majali z glavo nad
menoj... In najpobožnejša med njimi
je samo vzdihnila: “Za škofa mi je hu¬
do, da se je tako spozabil... in udarja
proti OF. . . Saj vera ni v nevarnosti
in naši ‘gošarji’ niso komunisti!” Sestra
ji je potrdila, dokumentirajoč misel z
mojim 16 letnim nečakom, ki so ga
ugrabili ‘gošarji’ in je zdaj tam kurir,
pa — ni komunist... Beseda je dala
besedo trda beseda trd odgovor, nismo
se več mimo razgovarjali... oče ni po¬
segel v prepir, saj ni vedel zakaj, le
— jokal je in si brisal solze... “Tako
dolgo se nismo videli in se kregamo...”
Ura je potekla. Gospodar, uvideven
mož, je nato razsodil: “Naši ‘gošarji’

niso komunisti, poznam jih ne izključu¬
jem pa, da delajo tlako komunistom in
jim pomagajo na konja... V toliko bi
utegnil imeti škof prav... Toda zdaj je
treba prepoditi okupatorja!”

“Gošarji ga ne bodo!” sem dejal jaz.

“Naši niso komunisti!” je trdila svo¬
je sestra.

“Jaz pa le škofa ne razumem...”, je
dodala še najpobožnejša in mi stisnila
v roko nekaj pisem, ki jih ji je pisala-
nje na prijateljica (znana komunistka)
iz Dachaua, da jih kdo “šmugla” preko
meje v Ljubljano in da svojcem.

To sem bil jaz... Obljubil sem ji in
storil, ker mi je omogočila sestanek z
očetom.

Oče mi je podal roko in si brisal oči
v joku: “Ne bomo se več videli... Sa¬
mo kregajte se ne!...”

Nista me pospremila na mejo. Po¬
spremil sem ju jaz na njun vlak.

Na meji sem imel sitnosti.

Najbolj sitno pa mi je bilo, da je ta
tako pričakovana ura potekla — v pre¬
piru ...

Od tega je zdaj pet let.

Leto po tistem sem se na tem samem
mestu poslovil.

Loke sem se na begu izognil.

Kako je zdaj tam, ne vem.

Okupator se je umaknil sam iz naše
dežele — zadnji na svetu, ko se je po¬
vsod drugod v Evropi že vdal. “Gošarji'
ga niso pregnali...

Verjamem, da ‘gošarji’ niso bili ko¬
munisti; vem pa, da je tam zavladal
komunizem. Pravi. Brezbožni. In to za¬
radi njih in z njihovo pomočjo...

Škof je v Ameriki.

Tista pobožna ženica pa je danes —
kot pravijo — doma v ječi, ker se je
postavila za ohranitev vsaj mrvice ve¬
rouka v šoli... Iskreno je verjela v
osvobodilni boj: morda zdaj razume
škofa ? ...

Papež je 1. julija letos razdelil obla¬
ke in ločil jasno Temo od Luči...

Danes bi tisto prerekanje ne bilo
mogoče, danes bi ne jokal moj oče pri
zadnjem srečanju.

Tri dni nato, 4. julija letos — so mo¬
jemu očetu — 86 letnemu — obrisali
zadnjo solzo, ki jo je morda potočil v
mislih name...

V meni pa je ostal ta hip spomin na
tisto zadnjo uro gledanja iz oči v oči
skozi solze... in tudi na tisto predava¬
nje, ki sem ga tedaj nosil v žepu, in
sem si zdaj geslo iz njega dal na svo¬
je srce, in ga ponavljam v njegov spo¬
min:

“Na delu očetov gradimo naprej!”

Tine Debeljak

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 32.

Osebne novice

Družinska sreča. V družini Bonič
Mirka in Anice, roj. Jakop sor 29. julija
dobili hčerkico Marijo-Silvijo. Potočni¬
ku Matevžu in Katarini roj. Košir se
je pa 6. avgusta tudi rodila hčerkica,
ki je pri krstu dobila ime Marija. Dru¬
žinsko srečo je povečal g. Mirku Špaca¬
panu in njegovi gospe Angeli, roj. Hlad¬
nik sinček — prvorojenček, ki ju je raz¬
veselil v nedeljo 7. avgusta. Srečnim
staršem naše čestitke!

Poroka. V nedeljo 7, avgusta sta se
poročila v Ramos Mejia gdč. Anica Ko¬
pač in g. Janez Starič. Čestitamo.

V bolnišnici Alvear je umrla Lucija
Pirih, stara 63 let. Pokojnica je bila do¬
ma iz Podmelca pri Tolminu.

Društveni vestnik

Službe dober pletilja za strojno ple¬
tenje (lahko je tudi moški), strokovnjak
za automehaniko, otroška vrtnarica,
tkalci in tkalke, tkalski mojster; delo
dobita dva vajenca za delo na tekstil¬
nih strojih, ki moreta biti stara od 18
do 30 let. Začetna plača za prve tri
mesece po 2.05 $ na uro. Izurjen auto-
tapetnik in autoklepar dobita takoj
dobro službe s plačo po 40 $ na dan.
Kmečki družini je na razpolago kinta
pri dobrem gospodarju. Interesent se
mora spoznati v kokošjereji. Številna
so povpraševanja po služkinjah. Če bi
katera, hotela menjati službo, ji je no¬
va služba takoj na razpolago.

Vse naslove zat zgoraj navedene služ¬
be in deloma tudi pogoje zveste v društ¬
veni pisarni na Victor Martinez 50.

Društvo Slovencev je vsem svojim
članicam in članom, ki so s članarino v
zaostatku poslalo te dni opomine. Vse
vljudno prosi, naj bi teh opominov ne
prezrli, ampak naj bi čimpreje izpolni¬
li svojo člansko dolžnost, članarino lah¬
ko plačajo pri svojih zaupnikih ali pa
v društveni pisarni.

Cerkveni vestnik

Obnova posvečenja Brezmadežnemu
Srcu Marijinemu za Slovence v Buenos
Airesu bo 21. avg. ob 4. pop. v cerkvi
Medalla Milagrosa (čudodelna sveti¬
nja), Curapaligue 1185.

Kot pripravo na to obnovo bomo za¬
čeli devetdnevnico v petek 12. avg. in
20. avg. po družinah ustoličili podobo
Marije Pomagaj, ter opravili družin¬
sko posvetitev.

Prilika za sv. spoved bo veš prihod¬
nji teden tam, kjer stalno živijo slo¬
venski duhovniki, izredno pa v San Jus¬
to v nedeljo 14. avg. pred sv. mašo, ki
bo za Slovence iz te župnije ter okolice
ob 8.15; v Montegrande pa bo prilika
za sv. spoved v soboto 20. avg. od 4 do
6 pop.

Krščanski nauk za naše male, ki že¬
lijo dobro pripravljeni prejeti prvo sv.
obhajilo in sv. birmo, je vsako nedeljo
od pol dveh do treh v farni cerkvi v
Floridi, Calle Melo 2902. Najbližja žel.
postaja Juan B. Justo (5 kvadrov). Iz
žel. postaje Padilla vozi kol. 10 prav
pred cerkev.

SLOVENCI

ANGLIJA

Caerphilly Glam, v začetku julija .
Slovencev je tu 600. Zaposleni so v
vseh poklicih. Zaslužek je različen. Ta¬
ko kot delo. Večina Slovencev še stanu¬
je po hostelih, kjer so stanovanjske raz¬
mere zelo različne. K pok. Zbačniku in

Novice iz Mendoze

Mendoza, 1. avgusta

Mesec junij smo pri naših skupnih
nedeljskih pobožnostih posvetili spo¬
minu naših dragih bratov in sestra, ki
so žrtvovali svoja življenja v drugi sve¬
tovni vojni pod kruto nasilnostjo oku¬
patorja ali pa bili nasilno pobiti v ko¬
munistični revoluciji na naši domači
zemlji. Vsako nedeljo je bila zanje krat¬
ka molitev, zadnjo nedeljo je pa bila
zanje sv. maša. Maši je sledila spomin¬
ska pobožnost v cerkvi. Pevci so zapeli
pesem” O srečni dom nad zvezdami,
kjer bivajo vsi blaženi” in žalostinko
“Ne plakajte nikar!” Nato so bile ob¬
redne spominske molitve za rajne, nakar
je zbor odpel še nagrobnico “O Gospod,
vsem mrtvim večni mir in pokoj daj!”

Slovensko petje tudi domačinom moč¬
no ugaja. Ko so na prvo nedeljo v ju¬
liju č. s. frančiškanke, ki nam gosto¬
ljubno nudijo cerkev za naše maše, ime¬
le svojo slovestnost, smo se kar radi
odzvali njihovi prošnji in peli pri slo¬
vesni peti sv. maši. Ker na kor ne sme
mešani zbor, smo tokrat peli le meški.
Petje je vsem ugajalo in so naši pevci
zlasti za svoje lepo barvane glasove,
kot so pravili domačini, želi obilo las¬
kave pohvale.

V zadnjem času se je naša skupina v
Mendozi zopet povečala z nekaterimi
priseljenci iz Buenos Airesa, ki se vsi
pohvalijo zlasti z ugodnim podnebjem.
Nekateri so pa še prav posebno navdu¬
šeni za bližnje gore in se z veseljem
ozirajo na kordiljersko predgorje, ki se
dviga takoj nad mestom proti zapadu.
V prostem času pa pohite ven iz mesta,
da lahko uživajo v ozadju še zasnežene

V družini Prešerna Gabrijela in Ma¬
rije so dobili sinčka Francka. Družini
prav iskreno čestitamo.

Slovenski kino “Resnici, Lepoti, Dob¬
roti” predvaja na Marijin praznik, dne
15. avgusta ob 17.30 in na državni praz¬
nik dne 17. avgusta ob 15 in 17.30 v Sa¬
lezijanski dvorani na Belgrano (vhod
na vogalu ulic Hipolito Irigoyen in Ya-
peyu) znameniti francoski film Gospod
Vincenc, ki prikazuje sv. Vincencija
Pavelskega v njegovi borbi za zmago
krščanske ljubezni nad grdo sebično¬
stjo in neusmiljenostjo tedanje visoke
francoske družbe.

Film je dobil na svetovnem filmskem
tekmovanju v Benetkah leta 1947 naj-
višja priznanja in tri prva mesta.

Vstopnice po 1, 2 in 3 pese so na raz¬
polago pri poverjenikih, na Victor Mar¬
tinez 50 in pred dvorano pol ure pred
pričetkom.

PO SVETU

Mejaču moramo prišteti še Antona Ce¬
ne - ta, ki se je letos 23. januarja
smrtno ponesrečil v rudniku. Njegovi
prijatelji iz Haydocka so mu pripravili
prav lep pogreb, potem, ko so celo noč
prečuli v molitvi ob mrtvaškem odru.
Pokojni Anton je bil tihega, mirnega
značaja ter je zelo skrbel za svojo ma¬
ter. Naj počiva v miru!

ČILE

Talca, 25. julija
Mnogo sreče na življenski poti g. Ho¬
timirju Gorazdu in njegovi soprogi že¬
li družina V. Marinčič.

Svobodna Slovenija

izhaja kot tednik vsak četrtek
Uredništvo in uprava je na
VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires
NAROČNINA:

pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬
sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬
kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt
leta 8 pesov. — Posamezna številka
0.70 pesa.

Za ostale države Latinske Amerike: na¬
vadna 30 pesov, letalska 40 pesov.

U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska

8 dolarjev.

Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska

9 dolarjev.

EUROPLATA

Pozos 129, 1 p. — Rueno$ Aires

Uradne ure: 9. — 12. in 14. — 19., ob sobotah samo od 9. — 12.
PAKETI ZA SLOVENIJO in za ostalo Evropo. S tem boste naredili veliko
veselje svojcem. Dostava traja tri do štiri tedne. V cenah je vključeno tudi
solidno paketiranje in vsi stroški dostave do naslovnika.

1) Paketi, ki se pošiljajo preko Kopenhagena, Danska.

Ti paketi se sestavijo tudi po želji in za isto ceno morete poslati vse,

kar želite.

PAKET TIP 3 CENA S 103,—

22 kg 500 g moke
4 kg 500 g sladkorja

1 kg 200 g medu

225 g kave

PAKET TIP 4 CENA $ 103,—

18 kg moke
4 kg 500 g riža

2 kg 700 g sladkorja

225 g čokolade

CENA $ 112.50

CENA $ 112.50

PAKET TIP 5

10 kg sladkorja

5 kg kave

6 zavitkov popra (750 g)

CENA $ 112.50

PAKET TIP 8

5 kg kave
5 kg sladkorja
450 g čokolade
112 g čaja
500 g popra
75 g ml. čokolade

PAKET TIP 9 CENA $ 112.50
1.800 g kave
1.350 g riža
1.350 g sladkorja

1.000 g kakao

2.000 g moke
840 g danske margarine
840 g kondenz. mleka
450 g čokolade-
224 g čaja

4 kom. toal. mila (350 g)
PAKET TIP 10 CENA $ 112.50

5 kg sladkorja
3.6 kg kave

1 kg masti
1 kg dan. margarine
1 kg moke
1 zav. popra (112 g)

2) Paketi, ki se pošiljajo iz Argentine:

CENA $ 48.— 2 škt. sl. kond. mleka

1 škt. šunke, 320 g

2 škt. medu, 1 kg

TIP OSIJEK CENA $ 48,—

3 škt. Cornedbeef, 1.200 g
1 kg masti
1 kg slanine

PAKET TIP 6,

5 kg kave
5 kg sladkorja
5 kg riža

5 zav. popra (600 g)

PAKET TIP 7 CENA S 112.50
7.5 kg kave
5 kg sladkorja
3 zav. popra (350 g)

TIP SUDOST

2 škatlji masti, 1.680 g
1 škatlja olja, 1.5 ltr
1 škatlja šunke, 320 g
1 škatlja paštete, 90 g
TIP ZAGREB CENA $ 48.

1 škt. polnm. sira, 1 kg

ZAVITKI

ZA

JUGOSLAVIJO

Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu
na določeno mesto po oddaji naročila.

Zavitek kave in sladkorja

5 kg brutto $ 39. —

214 kg surove kave
2 kg sladkorja
Zavitek sladkorja

5 kg brutto $ 17.—

4.5 kg kristalnega sladkorja
Zavitek čokolade

2.3 kg brutto $ 44.—

2 kg Fondant čokolade, 300 tablic
Zavitek riža

4.5 kg brutto $ 28. —

4 kg riža

Zavitek testenin

5 kg brutto
4.5 kg testenin
Zavitek moke

5 kg brutto

4.5 kg moke

8 33,—

$ 25.

2 kosa toaletnega mila a 100 gr
1 kos mila za britje 50 gr
4 zavitki pralnega praška a 250 gr
Zavitek nogavic A

(brez poštne pristojbine) $ 24.—

1 par Nylon nogavic, prvovrstnih
z gladkim šivom. Modne barve. Ve¬
likost 9, 9%, 10. Pri naročilu vse
to navesti.

Poštna pristojbina za zavitek $ 7.50
ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME
Poštna naročila, plačila s čeki in giro postal naslavljajte na “Colis Suisse”

Agenda Colis Suisse, 25 de Mayo 189, Buenos Aires

(Pasajes Mantimos y Aereos)

(prešnji naslov RECONQUISTA 144)

SLOVENSKI IZSELJENIŠKI ODER

CERKVENA DVORANA V CIUDADELI

28. avgust 1949.  — Začetek ob 17. uri

JANEZ JALEN:

"SRENJA”

Drama v štirih dejanjih
Čas: po letu 1900. — Kraj: na Gorenjskem
Režija: Ivo Pianecki Scena: V. Petkovšek

VSTOPNICE: po 3, 2, 1.

V predprodaji v Ramos Mejia, Alvarado 350. — Sedeži so numerirani

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-1644