Leto vn., štev. 18 (»Jutro« št. 97 a) i-juDijaiia, poncfleijeK 30. aprna 1934 opiavuistvo. 1-JuDijana, Knafljeva ulica 6. — Telefon fit. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. [naeratnl oddelek- Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSl dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja vena z mn Ponedeljska iraaja »Jutra« uuutj. vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po poŠt prejemana Din 4.-, po raznafial- cih dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Kma/ljeva ulica 5. Telefon fit 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit 2440. Celje: Strossmayerjeva uL I. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ŽIVAHNA DIPLOMATSKA AKTIVNOST Titulescu o svojem potovanju po inozemstvu - Popolno soglasje Francije in Rumunije - Pred konferenco Male antante Bukarešta, 29. aprila. AA. Zunanji minister Titulescu se je vrnil iz inozemstva in je prispel snoči ob 23.47 v Bukarešto. O svojem potovanju po inozemstvu je podal skupini novinarjev, ki so ga počakali na obmejni postaji, razne Izjave. Med drugim je izjavil: Vrnil sem se z vtisi, kakršne sem pri tej priliki tudi pričakoval. Med Francijo in Rumunijo so odnošaji najboljši in izredno prisrčni. Preveč je spominov na skupno preteklost, da bi mogli biti ti vtisi drugačni. Ne dvomim, da se bo francoski zunanji minister v bližnji prihodnosti po končanem obisku v Rumuniji vrnil v Francijo z enakimi občutki. V Parizu sem imel priliko razgovar-jati se z vodilnimi državniki Francije o najvažnejših vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu. Dognali smo, da obstoja v vsakem pogledu popolno soglasje med francoskim in našim stališčem. Titulescu je pristavil, da so sedaj v Franciji na odgovornih položajih osebnosti, s katerimi ga vežejo osebna prijateljstva. Na vprašanje o Mali antanti je odgovoril, da bo prihodnji sestanek zunanjih ministrov Male antante v Bukarešti. Dan sestanka še ni določen, verjetno pa je, da bo ob koncu maja ali v začetku junija. Nato je nadaljeval: Med vprašanja, o katerih se bomo to pot razgovarjali, bo brez dvoma spadalo razorožitveno vprašanje in pa vprašanje izliva Dunava, kar bomo proučili tako s političnega kakor z gospodarskega stališča. Šlo bo tudi za poglobitev gospodarskih stikov med državami Male antante. Verjetno je, da bomo imeli v teku maja ali junija v Bukarešti več uradnih obiskov. Pri teh obiskih se bodo bržkone vršile tudi konkretne manifestacije za okrepitev mednarodnega položaja Rumunije, ki ga že sedaj ne more nihče več omajati. Povratek Barthouja v Pariz Pariz, 29. aprila. AA. Danes se je vrnil v Pariz zunanji minister Louis Barthoi. Na postaji so sa sprejele visoke francoske osebnosti in poslaniki Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Turčije. G. Barthou je izjavil, da je zelo zadovoljen z uspehom svojega potovanja, ^agu-Sal je, da so pogajanja v Varšavi razčie.ila odnošaje med Francijo in Poljsko in okrepila zvezo med obema državama. Mala antanta. ie dejal Barthou, je krepka. Posebno priznanje zaslužijo državniške sposobnosti predsednika Maearyka in zunanjega ministra dr. Beneša. >Ce vemo, kaj hočemo,« je končal g. Barthou, »in če v tem smislu ravnamo, potem smo tako močni, da nas licemerstvo intrig ne more razdvojiti.« Pogajanja za likvidacijo čsl.-polfskega spora Praga, 29. aprila, č. Med češkoslovaškim in poljskim zunanjim ministrstvom so se pričela direktna pogajanja za ureditev če-škoslovaško-poljskih sporov. Politični krogi, ki se mnogo razgovarjajo o teh pogajanjih, naglašajo. da so se pričela še pred prihodom francoskega zunanjega ministra v Prago. Mušanov o svojih uspehih Sofija, 29. aprila. AA. Predsednik ministrskega sveita Nikola Mušanov je zastopnikom listov o svojem potovanju po inozemstvu izjavil, da so pogajanja v Londonu z zastopniki lastnikov bolgarskih povojnih oosoiil uspela in da so se zaključila s sporazumom. Glede pogajanj v Pariziu e tamošnjimi lastniki predvojnih posojil je izjavil, da še niso končana, da pa sta ee obojestranski stališči že močno približa!?. Mušanov je nato pripovedoval, kako toplo je bil sprejet v Parizu, v London i, v Berlinu. Rimu in Budimpešti. Iz razgovorov s tamošnjimi državniki je predsedn.k bolgarske vlade uvidel. da uživata kralj Boris in bolgarski narod v vs^h teh državah velike simpatije. Našel ie povsod tudi dobro voljo, da sp> poglobe gospodarski stiki z Bolgarsko. Mušanov je končal svojo izjavo z besedami: V negotovem položaju, v katerem ee sedaj nahaja Evropa zaradi gospodarske s!;s-ke, mora Bolgarska napeti vse evoje sile za splošni mir in za lastno notranjo konsolidacijo. Sestanek balkanskih zunanjih ministrov Atene, 29. aprila. w. V začetku maja bo v Ženevi važen sestanek grškega zunanjega ministra Maksimosa z zunanjimi mni-stri Jevtičem. Titulescom in Ruždi bejera. List »Proia« poudarja, da bo svrha razgovorov občutna dopolnitev in tudi preči zacija duha balkanskega pakta, zlasti, ker so zunanji ministri v Beogradu. Carigradu in Bukarešti zahtevali pojasnila od g"-ške vlade o debatah v atenskem parlamentu v zvezi z nadaljnjimi nameni Grčije. Pogajanja med Poljsko Rusijo Varšava, 29. aprila, d. Ruski poslanik v Varšavi Davtjan je odpotoval v petek Moskvo. Njegov odhod spravljajo listi v zvezo z varšavskimi razgovori Barthouja in z nameravanim podaljšanjem P°'jsko" ruske pogodbe o nenapadanju za dobo 10 let Davtjana je zunanji minister Beck informiral o razgovorih z Barthoujem takoj po njegovem odhodu in tudi maršal Josip Pilsudski je imel z njim daljši razgovor. Nova španska vlada Vlada, ki jo je sestavil radikal Sainper, se m • _^ na desnico in radikale — Razočaranje na levici Madrid. 29. aprila, g. Nova španska vlada ie bila imenovana snoči in je sestavljena ta-tako-le: ministrski predsednik Samper (radikal). zunanje zadeve Romero (neodvisna stranka, notranie zadeve Salazar Alfonz« (radikal), pravosodje Fiugerola (radikal), finance Maraco (radikal), vojska Idalgo (radikal), mornarica Rocha (radikal), pro-eveta Villaiobos (demokrat), delo Esta-della (katalonski radikal), javna dela Gn-erra del Rio (radikal), promet Cid (agrarne), kmetijstvo Cirilo del Rio Rodriguez (rap^edna stranka). Nova vlada se razlikuje od prejšnje Ler-mixove vlade na tr >li mestih in se no mo- rala opirati na radikale in desnico. V levičarskih krogih ie see'ava nove vlade izzvala veliko razočaranje, ker so splošno pričakovali, da bodo po posredovanju predsednika Zamorre sprejeiti v vlado levi- Madrid. 29. aprila, g. V političnih krogih so spr jel i novo vlado z začudenjem in rezerviraj ostjo, ker smatiajo, dg riov°:| ?d" porna. Po njihovem mnenju politična kriza s tem še r.i rešena. Ce bodo levičarske stranke dosegle politično d-bato, bodo radikali in desnica prisiljeni obrazložiti svoje stališče t nevarnostjo, da se razcepi večina. Ipm zaradi Kitajske Ameriška rezerviranost - Kitajska zahteva sklicanje konference devetih držav — Oboroževanje Avstralije \Vashington, 29. aprila, č. Kljub dosedanjemu rezerviran, zadržanju se skuša ameriška vlada naglo orientirati glede> na novo smer japonske zunanje politike. Odgovorni krogi so mnenja, da je postal položaj na Dalnem vzhodu zelo resen. Organi ameriške zunanje politike proučujejo sedaj pol-elužbene deklaracije japonskih uradnih krogov. Državni podtajnik Philipps je imel več razgovorov s poslaniki Velike Britanije, Italije, Japonske in Kitajske, ameriških načrtov pa jim ni izdal. Z drige strani poročajo. da predsednik Roosevelt, ki je sedaj gospodar ameriške zunanje politike, še ni proučil poročila ameriškega poslanika v Toki.ru o zapletljajih na Dalnem vzhodu. Zato ie državnemu tajniku za zunanje zadeve Hullu naročil, naj sporoči japonski vladi, da je sprejel vse japonske uradne deklaracije. Po dosedanjih poročilih ie pričakovati, da se vlada Zedinjenih držav ne bo prenaglila, marveč bo špekulirala z ra-dal i njim razvojem dogodkov. Ameriško intervencijo na Tihem oceani smatrajo za potrebno le. če se bodo pojavili kaki novi resni povodi. Nankin«. 29. aprila, d. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, stremi kitajsko zunanje ministrstvo po takojšnjem sklicanju konference zastopnikov devetih držav, ki so podpisale pogodbo o zaščiti enakih interesov na Kitajskem. Na tej konferenci naj bi zavzeli stališče glede na japonsko poli-t;ko proti Kitajski, ki ima po kitajskem mnenju za cili japonsko hegemonijo nad vso Kitajsko, ter so se sklenili ukrepi, ki naj bi jih izvedle države podpisnice pogodbe devetih za ohranitev politike prostih vrat no Kitaiskem. London. 29. aprila. AA. Iz Tokija poročajo da se je dosedanji britanski poslanik v Tok i ju Lindsey vkrcal za pot v Anglijo. Poslanik potuje čez Kanado. MHbourne. 29. aprila, d. Poostritev položaja na Daln-m vzhodu zasledujejo v avstralskih vladnih krogih z naraščajočim vznemirjenjem. Bojazen vlade kaže jasno obširni obrambni načrt, ki ga je vlada vče- raj odobrila. Predvsem ee nameravajo izpopolniti utrdbe Pori Danvina. ki naj bi postal veliko pomorsko in letalsko oporišče. Vlada ee bavi tudi z načrtom, po katerem na> bi se istočasno povečala obrambna sposobnost AvBtralije. V političnih krogih so mnenja, da so priprave za izpopolnitev obrambnih napravi posledica tajne mornariške konference, ki se je nedavno vršila v Singaporu. Skupščina saveza SKJ Beograd, 29. aprila, p. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je imel danes IV. redno letno skupščino, ki se je vršila v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Skupščino je otvoril ob 4. popoldne podstarešina Engelbert Gangl, ki je predlagal predvsem, naj se odpošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Zatem je pozdravil kraljevega odposlanca, ministra za telesno vzgojo dr. Andjeltnoviča, zastopnike ministra za prosveto in ministra za vojsko in mornarico, Narodne skupščine in senata, češkoslovaškega poslanika Wel-nerja ter goste iz Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Po pozdravnih besedah je skupščina prešla na dnevni red. Beograd, 29. aprila, č. Ob 7. zjutraj je prispela v Beograd deputacija bolgarskih junakov, da se udeleži letne skupščine Sokola. kraljevine Jugoslavije. Prišli so pod vodstvom svojega predsednika Lazova. Jugoslovenska delegacija za mednarodni mlekarski kongres Beograd, 29. aprila, p. Snoči je odpotovala naša delegacija na mednarodni mlekarski kongres v Rimu. Predseduje ji načelnik kmetijskega ministrstva dr. Ljude-vit Prohaska, v delegaciji pa sta tajnika kmetijskega ministrstva Finci in Palovič ter ravnatelj mlekarske zadružne šole v škofji Loki Ivan šabec. V delegaciji Je tudi sedem agronomov banskih uprav. Kongres bo deloma v Rimu, deloma pa v Milanu ln bo trajal od 30. aprila do 7. maja. Protesti proti nemškemu transSememu moratoriju Tudi Francija protestira proti razširjenju nemškega transSemega moratorija na Dawesovo in Youngovo posojilo Pariz, 29. aprila. AA. Francoski poslanik v Berlinu Francoie Poncet je opravil pri nemški vladi podobno demaršo kakor poslanik Velika Britanije proti temu, da bi Nemčija razširila morebitni transferni moratorij tudi na Dawesovo in Yo ingovo posojilo London, 29. aprila. AA. Večina londonskih listov odobrava demaršo britanske vlade v Berlinu, da ne 6matra za umesten morebiten predlog o razširjenju transfernega moratorija na Youngovo in Davesovo posodilo. London, 29. aprila, g. Napovedana ustavitev plačil Nemčije in izjava predsednika nemške državne banke dr. Schachta sta v Angliji povzročili veliko vznemirjenje. »Times« pravi, da bo kredit Nemčije trpel veliko škodo, ako bo Nemčija ustavila transferna plačila za Davvesovo in Ypun-govo posojilo. Nemška vlada bo gotovo razumela, kaj v resnici pomeni angleški protest. Težko je za upnike Nemčije, da bi še nadalje verjeli v dobro voljo nemške vlade. »News Chronicle« meni. da enostavni protesti ne zadoščajo več. »Morning- post« pravi, da je Nemčija s svojo politiko zelo poslabšala svoj položaj. »Daily F.x-press« izjavlja, da se ne bi bilo smelo dati Nemčiji 50 milijonov funtov posojila. Zelo verjetno je, da bodo od angleške strani v primeru ustavitve transferja uvedli protiukrepe s tem, da bodo uvedli tudi klirinški sistem, kar pomeni, da se bodo plačila za blago, uvoženo iz Nemčije, izročila posebnemu fondu, s katerim bo angleška vlada zagotovila obrestno službo za posojila. Ameriški protivojni pakt Buenos Aires, 29. aprila. AA. Včeraj so v zunanjem ministrstvu na svečan način podpisali pakt prot: vojni. Pakt je predlagala Argentina Podpisale so ga te-le države- Argentina Bolivija, Kostarika. Kuba, Ekvador, San Salvador. USA, Gvatemala, Panama, Venezuela, Nikaragua, Havana in Honduras. Veličastna počastitev branilcev Beograda Ob ogromni udeležbi prebivalcev je prestolnica spremila neznane padle junake k zadnjemu bivališču Beograd, 29. aprila, p. Na zelo svečan način, ob udeležbi ogromne večine beograjskega prebivalstva, so danes pokopali poslednje ostanke 50 neznanih junakov, braniteljev mesta Beograda, ki so padli na njegovi periferiji v teku vojne 1. 1915, ob prehodu avstrijskih čet preko Dunava in Save v Srbijo. Na ulicah se je zbralo k pogrebni svečanosti nad 50.000 ljudi. Nj. Vel. kralja je zastopal general Pavle Pavlovic, navzočni so bili nadalje vsi člani kraljevske vlade, predsedništvo narodne skupščine In senata, ogromno število senatorjev in narodnih poslancev, ves diplomatski zbor in vojaški atašeji, celotno vodstvo beograjske občine, vsa patriotska društva in vsa mladina beograjskih šol. Med ministri je bil navzoč tudi grški trgovinski minister, ki se je danes vrnil iz Zagreba. Na vogalu ulic Maršala Pilsudskega ter Dušana Velikega je bila postavljena tribuna za svečano službo božjo. Opelo se je pričelo ob 10.30. Grmenje topov beograjskih utrdb je napovedalo pričetek svečanosti, vojaška godba pa je zasvirala državno himno. Opelo je opravil sam pravoslavni patriarh Varnava ob asistenci 60 svečenikov. Po končanih molitvah je pevski zbor zapel žalostinko, nato pa je imel patriarh Varnava prigodni govor, v katerem je proslavljal mučeniško smrt braniteljev Beograda, njihovo junaško preteklost ter jim izkzal počaščenje, kakor ga zaslužijo junaki, ki so žrtvovati vse za svojo domovino. Nato se je poslovil od neznanih junakov njihov teda- nji komandir rezervni kapetan Roš. Po svečanosti se je formirala ogromna povorka, ki je zavzela po svoji dolžini ves prostor od Dušanove ulice preko Kneza Mihajla Venca po vsej Knez Mi-hajlovi ulici, tako da so prvi udeleženci že prišli na Terazije, ko so bili zadnji še vedno na izhodni točki. Na Terazijah je bil postavljen govorniški oder, s katerega se je v imenu beograjske občine poslovil od padlih junakov nien predsednik Miljutin Petrovič. Za njim se je poslovil komandant mesta Beograda v času vojne, rezervni general Momčilovic, v imenu odbora za pogreb podpredsednik beograjske občine doktor Bogdanovič, v imenu Jugoslovenske omladine pravnik Radojkovič. Po govorih so na Terazijah defilirali mimo posmrtnih ostankov padlih junakov, ki so bili shranjeni v krstah na topovskih lafetah, vsi udeleženci veličastne svečanosti. Ob koncu svečanosti na Terazijah je moški zbor, sestavljen iz vseh beograjskih pevskih društev, v katerem je bilo okoli 500 pevcev, zapel pesem >Hej tru-baču«. Nato se je ponovno formirala povorka, ki je segala od Terazij do novega pokopališča. Na pokopališču se je poslovil od pokojnih junakov njihov vojni tovariš dobrovoljec Sveta Miljutinovič. Ob grmenju topov in hrupu več eskadril letal, ki so krožila nad pokopališčem, so položili posmrtne ostanke branilcev Beograda v skupno grobnico. Glavna skupščina Rdečega kriza Izvoljen je bil nov upravni in nadzorni odbor Beograd, 29. aprila, p. Danee ee je vršila letna skupščina Rdečega križa, ki prehaja eedaj v novo dobo svojega d la na podlagi novega zakona o Rdečem križu. Na skupščini je zastopal Nj. Vel. kralja general Ječ-menič, prisotni pa eo bili tudi predsednik vladie Nikola Uzunovič ter najugl>dnejše osebnosti beograjske družbe. Zborovanje ie vodil prvi podpredsednik organizacije Rdečega križa senator Svetozar Tomič, otvoril oa" je v imeni predsednika princa Pavla. Bili eta odposlali brzojavki Nj. Vel. '-ralju in knezu Pavi", sprejeti z navdušenimi ova-cijami. Za t*m je podpredsednik Svetozar Tomič govoril o pomenu dela Rdečega križa ter prečital t.icM pismo, ki gn je bil sprejel od ministra dvora Antiča. V pismu epo- , roga po nalogu kneza Pavla njegove | ti je in želje za srečno dedo Rdečega krita, kakor tudi obžalovanje, da ee ne mora udeležiti skupščine zaradi neodložljivega potovanja v inozemstvo. , Za tem so zborovalci počastili s nekaj minitnim molkom bran itd j^ Beograda, katerih posmrtne ostanke eo dane« pokopali v sikupni grobnici. Po poročilih upra-rneea in nadzornega odbora se ie razvila daljša debata. Za tem je bil izvoljen drugi podpredsednik Rdeč*-ga križn, in to eenator dr. Josip Silovič, ter ostali člani slavneea upravnega odbora in Klavnega nadzornega odbora. Po prečitaniu mnogoštevilnih doslih čestitk je bilo lepo uspelo Zborovanje aaključeno. Zakon o izvensodnem postopniku Beograd, 29. aprila, p. Po desetdnevnem zasedanju je včeraj dovršil svoje delo skupščinski odbor, ki je proučeval predlog zakona o izvensodnem postopniku. \eljal bo z izjemo § 16. za vso državo, dočim ostanejo za določeno dobo v Vojvodini v pogledu zapuščinskih zadev v veljavi še sedanji predpisi. Med osnovnimi principi tega zakona je v prvi vrsti važno načelo svobodne ocene dokazov in uvajanja kontradiktornega postopka, kjer priroda stvari to narekuje m omogoča. To postopanje se na eni strani i*> krene po službeni dolžnosti, na drugi strani pa na pobudo prizadetih etrank. Za eodišče niso merodajni in obvezni dokazi in dejstva, ki jih v teku postopanja poda stranka, niti nima sodišče dolžnosti, samo iskati dokazov ln ugotavljati okolnosti. Velike važnosti je določba, da lahko sodišče uporabi eplošna načela civilnopravdnega postopnika, ki nudi največje jamstvo za objektivno in pravično reševanje sporov. Skupščinski odbor je skrajšal nekatere roke, tako da bo e tem omogočeno čim hitrejše postopanje in reševanje eporov. Izvensodni postopnik obsega tudi ves zapuščinski proces, določbe o pozako-nitvi otrok in postopek za proglasitev mrtvih. o ureditvi meje med občinami itd. La poročevalca re bil določen narodni poslane« dr. Milan Sekulid. Husejin Kadič izpuščen iz preiskovalnega zapora Sarajevo, 29. aprila, p. Na priziv zagovornika narodnega poslanca Hus^na Kadiča k je obtožen zaradi nepravilnosti pr, izvaja-nhi a.rame reform, v Bosni m Hercegovini je apolaciisko sodišče (Klloč.lo da se cb-tožeJii poslanec proti kavciji izpust, iz pre-iskovalne-ga zapora ter brani na svobod, šino kavcije naj določi okrožno sodišče v Sarajevu. _ Obisk francoskega znanstvenika Beograd. 29. aprila, o. Dopoldne je prisil v Beograd predsednik francoske akademije znanosti Emil Borel. ki je noco, predaval na univerzi o gospodarski stat.etikK Francoski zastopnik bo ostal v Beogradu več dni. Slovanski kirurški kongres Beograd, 29. aprila, p. Dopoldne je bdi v Beogradu otvorjen prvi slovanski kirurški kongres pod pokroviteljstvom ministra za prosveto dr. gumenkoviča ter bivšega ministra za prosveto in senatorja dr. Raden-ka Stankoviča. Po sprejetju pozdravne brzojavke Nj. Vel. kraJlju je predsednik prisrčno pozdravil goste iz češkoslovaške in Poljske. Kongres bo trajal tri dni. Na njem bodo razpravljali predvsem o strokovnih zadevah. Iz Ljubljane se ga udeležuje v»e-uCiliškl profesoT dr. Zalokar. Grški trgovinski minister v Zagrebu Zagreb, 29. aprila, č. Včeraj je bil svečano otvorjen Zagrebški zbor. Otvoritve so se udeležili minister za trgovino in industrijo Demetrovič, minister za gozdove in rudnike Ulmanskv ter grški trgovinski minister Jurij Pesmazoglu, ki je davi prispel v Zagreb v družbi grškega poslanika Melasa. V spremstvu grškega trgovinskega ministra se je otvoritve udeležilo tudi sedem grških novinarjev. V svojem otvoritvenem govoru je trgovinski minister Demetrovič poudaril: »Mnenja sem. da smo na prelomu časov in da se nam bližajo boljši dnevi. Naš izvoz se je v prvem četrtletju tega leta zopet zbolj-šal. Minister je še posebej pozdravil prisotne ugledne goste iz Grčije in izrazil upanje, da bo njihovo sodelovanje ojačilo gospodarske zveze med našo in grško dr-Javo Grški minister Pesmazoglu je včeraj po-setil bana. komandanta mesta in načelnika mestne občine. Po obedu pri banu si Je popoldne ogledal Zagreb. Beograd. 29. aprila, p. Dopoldne je prispel iz Zagreba v Beograd grški trgovinski minister Pezmazoglu. ki je imel v teku dneva daljše prtmtfovanje z našim trgovinskim ministrom Jurijem Demetrovičem. Opoldne ga je sprejel tudi predsednik vlade Uzunovič. ___ " Kino Danes predstava ZKD v Elitnem kinj Matici. Na programu je zabavna operete Pavla Abrahama >Go«podi*na tajnica«. V crlavni vlosi Renata Mflllerjeva in slavni komik F-liks Br*wart. Predrtava ob l*-30. Cene 2*0, 4£0. G-M Din. Mariborska ZKD je podala obračun velike delavnosti Uspehi bodo v bodoče ob zvestem sodelovanju ljubljanske In mariborske ZKD Se lepši Maribor, 29. aprila. Dopoldne je Imela mariborska Zveza kulturnih društev svoj redni občni zbor ▼ zgornji mali dvorani Narodnega doma. Mariborska ZKD deluje skoraj neopaženo za vse tiste, ki so vajeni le kričavega hvalisanja in samohvale. Današnji občni zbor je pokazal, da Je bilo delo ZKD tako obsežno, da zaslužijo vsi naši idealni prosvetni delavci polno priznanje in pohvalo. Predsednik ZKD narodni poslanec g. Vekoolav Spindler je v obsežnem poročilu pozdravil številne navzoče prosvetne delavce našega podeželja in odlične goste. Z občnega zbora so bile poslane uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju, po-zidravna pa ministru prosvete dr. šumen-koviču, ministru dr. Novaku, banu dr. Marušiču in podbanu dr. Pirkmajerju. Gg. ban in podfban sta poslala občnemu zboru posebna dopisa, v katerih želita ZKD nadaljnjih uspehov na vseh področjih njenega delovanja. Zborovalce je nato pozidravil župan dr. Liipold, ki je naglašal izredno važnost delovanja ZKD za podeželje, a za ljubljansko ZKD je spregovoril dr- Mihelak, ki je podkrepil zahtevo po čim tesnejšem sodelovanju ljubljanske in mariborske - ZKD Iz predsedniškega in tajniškega poročila posnemamo: V okviru možnosti se je delo mariborske ZKD gibalo pred vsem v njenih začrtanih smernicah, kar smatra vodstvo za predpogoj vrednost' uspeha. V veri, da je slovenska in jugo slovenska knjiga najboljši in trajno na ložen kapital za prosvetno in kulturno delo, se je velika pažnja posvečala knjižničarstvu ZKD ima 86 potujočih knjižnic (lani 73) Porast gre na račun naše idealne srednješolske mladine, ki je v nedavni nabiralni akciji zbrala nad 1000 knjig Drugo skrb je posvečala ZKD svo Jim amaterskim odrom. 235 društev je Ljubljana, 29 aprila Letošnje zborovanje lovcev je posebno važno za nadaljnji razvoj naše zelene bra tovščine že s tega vidika, ker je bil z zadnjim finančnim zakonom sprejet tudi novi lovski zakon. Mnogi so bili mnenja, da lovski zakon sploh ne bo uveljavljen, ker so pač smatrali, da ga morejo sprejeti le izvoljeni, ne pa imenovani banovinski sveti. Nu. sedaj pa je le bila izpolnjena žeija lovcev Vprav zaradi te izpremembe so se lovci posvetovali že v soboto večer in prihranili za skupščino le posebno važne zadeve. V uvodu je pozdravil predsednik centralnega odbora SLD dr. Lovrenčič vse zastopnike oblastev in prijateljskih združenj. Za pozdrave se mu je prvi zahvalii za naše lovstvo zaslužni delavec, višji banski svetnik načelnik dr. Vilko Pfeifer kot zastopnik g. bana. V imenu ostrostrelcev je govoril njihov dolgoletni predsednik g. Jean Schrev, bodreč lovce k složnosti. šumarsko direkcijo je zastopal direktor ing. Božič, jug. kinološki savez direktor Bruno Stare, lovsko zadrugo pa profesor žmitek. Na skupščini so bili zbrani člani vseh 12 podružnic, zastopajočih 4856 v SLD včlanjenih lovcev. Predsednik je predlagal uda-nostni brzojavki našima najvišjima lovcema Nj. Vel. kralju in kraljici in pozdravno brzojavko novemu ministru za šume in rudnike g. dr. Ulmaskemu, ki je tudi vnet lovec Nato se je spomnil med letom umrlih članov, čijih spomin so počastili zborovalci s polminutnim molkom. Predsednik je nadalje razpravljal o spremembah, ki bodo nastale z novim lovskim zakonom in o bano-vinskih taksah. Izrekel je posebno zahvalo banovinskemu 3vetniku, načelniku županske zveze g. Babniku, ker se je bil le-ta posebno zavzel, da je ostala neizpremenjena uredba glede takse pri lovskih kartah, od katere odpade 80 Din za SLD. G. predsednik je omenjal, da znašajo dohodki od lovstva za državno blagajno samo v dravski Ljubljana, 29. a.prila. Danes dopoldne se je v dvorani OUZD vršil občni zibor oblastne organizacije Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev (UJNŽB). V isti dvorani se je že včeraj popoldne vršil pod vodstvom predsednica R o t e r j a delegatski zibor, ki je trajal od tretje do pol 11. ure ter je temeljito pripravil vse gradivo za današnjo skup-ščino, obenem pa tudi vse potrebno za vsedržavni želez-ničarski kongres, ki se bo vršil junija v Subotici. Posebno pozornost je zibor posvetil vprašanju notranje reorganizacije združenja, ki postaja iz dneva v dan bolj aktualno. Slovenski železničarji stremijo za tem, da se notranja organizacija uredi za vse oblastne odbore v državi na enoten način Mnogo je razpravljal zbor tudi o našem železniškem delavstvu, ki se nahaja v precej slabem položaju in ki želi samo to, da bi bilo zaposleno vse dni, kakor določa pravilnik, ter da bi se izplačale še tiste delavske razlike, ki mu jih železniška uprava dolguje še iz leta 1924 Splošno se je poudarjala tudi želja, da bi se d,nevničarji, ki so uslužbeni že zadostno dobo, na podlagi zakona nastavili. in da bi se uredila napredovanja Prav tako naj bi se dopusti podeljevali v višini, ki Jo določa zakon. Predvsem pa J« nujna potreba, da se zagotovijo zadostni krediti za prometno osebje, ker je samo na ta način podano jamstvo za varnost prometa in uslužbenstva. Današnja skupščina se je pričela že ob 8. zjutraj Poleg 60 delegatov, ki so predstavljali trideset podružnic iz najipo metrtNneJših krajev banovine, ter večjega števila ljubljanskega in okoliškega član- preteklo leto imelo 404 gledališke predstave, katere si Je ogledalo nad 14.000 gledalcev. Predavanj je bilo preteklo leto 250, katerim Je pazno sledilo okrog 42.000 poslušalcev. Delo tajništva kaže ogromno število odposlanih dopisov, ki jih je bilo 2215. V mariborski ZKD je vsega sikuipaj včlanjenih 329 društev s 23.046 člani. Pri volitvah je bila vložena samo ena lista, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Za predsednika je bil izvoljen zaslužsni narodni delavec gosp. Janko Pire, strokovni učitelj na mariborski meščanski šoli, za odbornike pa: Ivan Kej-žar, revident v pok-, Ivan Tomažič, sreski 6o!sKi nadzornik, Vekoslav Spinidler, narodni poslanec, dr. Fran Juhart, sodnik, Gustav Lukažrič, postajenačelmik v Mariboru, Ivan Lindner, železniški uradnik, Herman Vidmar, podpolkovnik v p., prof. Grumtar, Ivan Robnik, strokovni uči telj, dr. Rudolf Ravnik, odvetnik, -Ivan Golež, učitelj, Tone Bajt, uradnik OUZD, a v nadzorstvo: Otanar MegLič, davčni inšpektor, Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole, Ivan LuKiman, upravitelj osnovne šole, v častno razsodišče pa dr. Fran Lipold in dr. Igor Rozina, odvetnika Pri slučajnostih se je vnela živahna debata o naiialjnem delu. Velika skrb bo posvečena predvsem naši mladini. V debato so posegli Mirko Vauda, dr. Vrčun, dr šorli. Robnik in drugi Vsi govornik' so tudi naglašali potrebo čim tesnejšega sodelovanja med našim podeželjem in mestno inteligenco. Sijajno uspeli občni zibor je novi pred sednik Pire zaključil z zahvalo vsem ude ležencem in željo, da bi bilo bodoče de lovanje mariborske ZKD še plodonos-nejše. banovini letno 1,500.000 Din Je pa še mnogo lovcev, ki love brez lovskih kart. Sledilo je tajnikovo in blagajnikovo poročilo. Blagajnik je poročal, da glasilo društva »Lovec« izhaja v 5300 izvodih mesečno. Preglednik računov je našel vse v redu in je predlagal posebno zalivalo blagajniku za vzorno vodstvo. Temu se je pridružil tudi predsednik, povdarjajoč, da je gospod blagajnik vršil ob nezgodi tajnika tudi njegove posle. Med važnimi predlogi je omenil predloge podružnic iz Maribora. Predsednik tamoš-nje podružnice, g direktor Bogdan Pogačnik se je zavzel za lovske čuvaje, da naj se jih nagradi za zasluge v službi denarno in naj se jim izročijo tudi posebne diplome, nadalje da naj izda centralni odbor potrebne učbene pripomočke, da se lovsko osobje lahko izobrazuje. K temu je pripomnil direktor B. Stare, da naj bi bila učbena knjiga o lovstvu pisana ne samo za čuvaje, marveč za vse lovce. Dr. Lovrenčič je omenil, da se bo skušalo doseči, da prejmejo lovski čuvaji tudi odstotek od globe lovskih tatov. Zaradi izpitov je omenil ing. Miklavc, naj bi se izpiti vršili v Mariboru na šumarski šoli. Za podružnico Ljutomer je predlagal nje predsednik dr. Stajnko, naj bi se znižale takse pri dražbah lovišč. Zadnje interpelacije, in sicer dr. Salomona, predsednika podružnice Ptuja in viš. sod. svetnika Mladiča, so se tikale zavarovalnine lovcev, posebno poklicnih. Važno za vse prijatelje prirode je bilo poročilo g. Marka Rudeža iz Ribnice, da je* bilo v pretekli lovski dobi od lovcev in nelovcev uničenih v dravski banovini 13 medvedov, med njimi več samic in mladičev. Ce pojde tako dalje, bo v nekaj letih izginila ta lepa in v splošnem dobrovoljna divjad, za katero nas danes zavidajo val kraji, kjer prebivajo pravi prijatelji prirod-nih zanimivosti in divjadi. stva so bili navzočni tudi člani centralne uprave podpredsednik Savič, Deržič in VeLner ter zastopniki oblastnih odborov Kulenovlč in Filipovič iz Beograda in De-mark iz Subotice. Ko je predsednik Roter otvoril zasedanje, je akuipečina najprej z gromkim odobravanjem siprejela vd"anostno brzojavko Nj. Vel. kralju, nato pa še pozdravne brzojavke prometnemu ministru, ministru za socialno politiko dr. Novaku, generalnemu ddrentorju državnih železnic in ljubljanskemu direktorju inž. Cugmusu. Nato je predsednik v splošnih obrisih poročal o položaju, ki se za delavstvo, pa tudi za nameščence, spričo sitalnega nižanja prejemkov vzidržema slabša. Oblastni odbor je skupno s centralnim odborom v preteklem letu ponovno Interveniral pri predsedniku vlade, pri finančnem in resornem ministru in pri generalnem direktorju o tem, naj se iziposlujejo zadostni krediti za redno zaposlitev delavstva. V težki situaciji se nahajajo tudi želeaničarske gospodarske ustanove, odkar so v smislu novega zaKo-na podvržena obdavčenju. Tajni« V r t a č n i k je podal obširno poročilo, število članstva je lani pri nas naraslo od 4380 na 5124. Izmed pokojnih soborcev je skupščina počastila tudi spomin prvega predsednika Lige slovanskih nacionalnih organizacij železničarjev in brodarjev Bohuslava Proehazke, ki Je umrl 23 februarja v Pragi Zdaj šteje oblastna organizacija 32 delavnih društev Poleg državnega kongresa v Zagrebu se Je lani vršil v septembru tudi kongres slovanske Mee v Varšavi, katerega so se razen čehoslovakov Poljakov in .Tugoslo venov prvikrat udeležili tudi Bolgari. Materijatao stanje železniških uslužbencev, posebno gradbenih delavcev, se stalno slabša. Novi pravilnik od maja leni določa, da mora biti vsak delavec za-poslen najmanj 160 ur na mesec. Kljub temu pa gradbeni delavci ponekod praznujejo Kar po 10 do 13 dni skupaj. Močno se Je tudi delavcem kurilnice in delavnice Okrajšal delovni čas. Združenje je na vseh odločujočih mestih opozarjalo na kvarne posledice. Oblastni odbor je 93 delavcem nakazal podpore, razen tega pa Je votiral tudi večji znesek podružnicam za božičnice ln druge obdaritve. V zadnjem času Je bilo ukinjeno tudi brezplačno zobno zdravljenje, upokojencem pa so se dajatve za bolniški sklad zvišale za celih 100%. Ker »Glasnik«, osrednje glasilo združenja, ki izhaja pretežno v srbohrvaščini in cirilici, ne ustreza povsem potrebam našega članstva, b0 ljubljanski oblastni odfbor pričel izdajati posebno slovensko glasilo, ki bo prav tako izhajalo enkrat na mesec. Poleg drugega podrobnega dela Je oblastni odbor izvedel v tem letu tudi dolgo vrsto pritožb načelnega značaja pri državnem svetu, s katerimi je skoraj v vseh primerih izvoje-val članstvu o&poravane pravice. Na koncu je tajnik omenil še, da je »druženje storilo potrebne korake glede na uredlbo o znižanju draginjskih doklad poročenim in samskim uslužbenkam in je pograjal, da se znižujejo draginjske doklade za 50 odstotkov brez ozira na to, ali imajo reditelji 400 ali pa 4000 Din pokojnine. Skupščina je z odobravanjem sprejela delovno poročilo na znanje. Potem ko je blagajnik C e r n i v e c podal poročilo o denarnem prometu organizacije, sta zastopnika »Sloge« in mariborske »Drave« kratko poročala še o lepem razvoju teh dveh železriičarskih kulturnih matic. Prav lepe uspehe dosegata zlasti s svojimi glasbenimi šolami. Tako ima »Sloga« 360, »Drava« pa 90 učencev Na predlog zastopnika nadzorstvenega odbora Lu-schutzkega je bila nato soglasno izglasovana zaupnica vsemu odboru Izvoljen je bil naslednji novi odbor: predsednik Albin Roter, podpredsednika Outrata in Koprive, tajnika Vrtačnik in I>avrič ter 16 odbornikov Predsednik nadzorstvenega odbora Je Jenčič. v centralni odbor so delegirani Deržič, Roter »n Rimret Resolucija, ki Je bila soglasno sprejeta, poudarja da je osebje pri državni prometnih ustanovah za današnje razmere nlačano 'p in topel solnčni dan je Izvabil tudi 801etnega starčka, znanega ljubljanskega založnika knjig in knjigarnarja Antona Turka, da je pohitel v naravo. Popoldne se je bil od-pravil proti Ježici, a nenadno mu je postalo na cesti slabo in se je zgrudil. Pasanti &o Ka pobrali in prinesli v neko bližnjo vežo, okrog 17.15 je biLa pa na pomoč poslana reševalna postaja Reševalni avtomobil je naglo od-bnzel daleč doli na Tyrševo cesto, naložili so že nezavestnega Turka in ga ja-drno prepeljali v bolnišnico. Zal, je bno že prepozno, kajti Anton Turk je me i prevozom umrl Podlegel je bil srčni kaPi Tako splošno popularno je menda med nami ime malokaterega založnika, kakor je ime Antona Turka. 2e v prvih šolskih letih so bile včasih tiste knjige, ki smo jih otroci dobili iz šolskih knjižnic, one čudovite historije, opremljene s pestrim' naslovnimi slikami, pod katerimi je vselej stalo natiskano: Založil in prodaj* Anton Turk, knjigarnar v Ljubljani. Pokojnik je bil soliden mož, marljiv, ,pri vsem pa skromen in od številnih svojih znancev splošno spoštovan. Blag mu bodi spomin! Naše drama Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 30. aprila: Zaprto Torek, 1. maj: Bratje Karamazovi. Red C. Sreda, 2. maja: Mojster Anton. Premiera. Red Sreda. Četrtek, 3. maja: VisoSka kronika. Red A. • Drama ostane danes zaprta zaradi predpriprav za premiero »Mojstra Antona«. — Jutri se uprizore Dostojevskega »Bratje Karamazovi« za red C. — Premiera tragedije »Mojster Anton« bo v sredo. Komad je razdeljen na 10 stik in slika krivdo in »pokorjenje čevljarja Antona. Predstava bo za red Sreda, vendar je sedežev še dovolj na razpolago. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 30. aprila: Simfonični koncert opernega orkestra v unionsld dvorani: Smetana: Ma vlast (Moja domovina). Torek, 1. maja: Mala Floramye. Gostuje g. Kovačič iz Splita. Izven. Znižane cene. • Drevi bo v unlonskl dvorani koncert opernega orkestra pod vodstvom ravnatelja Poliča Izvajala se bo Smetanova pesnitev »Ma vlast«, ki je eno najgenijalnejših del slavnega komponista. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni odnosno pred priče t-kom koncerta pred dvorano. Jutri bo v opernem gledališču gostovanje g. Kovačlča iz Splita v Tijardovičevi opereti »Mala Floramye«. Gostovanje bo tem zanimivejše, ker je bila vloga šjor Beppa direktno pisana za eospoda Kovačlča in Jo je pri krstni predstavi te operete tudi kreiral Predstava 1e v okviru prireditev Jadranskega tedna in veljajo znižane operne cene Izven abonmana. Bojevniki in gnila jajca v Brežicah Brežice, 29. aprila. Na shodu, ki so ga bojevniki dopoldne priredili v Brežicah, se je zbralo kakih 600 ljudi. Malo je bilo udeležencev iz brežiškega sreza, ki mu je bil shod v prvi vrsti namenjen. Toliko več se je zbralo zbo-rovalcev z druge strani Save, iz CerkelJ, ki so bile, mimogrede povedano, vse v zastavah, od Sv. Križa in St. Jerneja, odkoder so jih poslali nekdaj znani punktaši čez 300. Pričakovati je bilo, da se bodo zbrali na bojevniškem zborovanju stari borci iz strelskih jarkov in avstrijskih ječ, pa se je na skoro tesnem dvorišču Narodnega doma nabralo poleg drugih nekaj skoro še mlečnozobih kričače;, ki so si zlasti še ob burnem zaključku današnjega zborovanja sami sel* dali najprimernejšo »bojevniško« izkaznico. Na dvorišču hotela »Narodni dom« so ob lopi pod kostanji posti vili mizo, odeto v državno trobojnico. Tu so se pojavili voditelji bojevniškega zborovanja in govorniki, brežiški okrožni zdravnik dr. Hude-list, ljubljanski trgovec S*uue Vidmar in novomeški odvetnik dr. Gross. Shodu je prisostvoval tudi narodni poslanec Ivan Urek, ki se je takoj od začetka vodstvu zborovanja prijavil, da namerava govoriti, toda p-epodje so mu izjavili, da ne dobi besede. Nato so se vrstili že iz drugih shodov znani govorniki, ki so v glavnem ponavljali svojo staro pesem ob huronskem pritrjevanju došlih pomožnih čet izven brežiškega sreza. Na koncu je poslanec Urek ponovno zahteval besedo, toda vodja zborovanja dr. Iludeli3.t mu je ni dal ter je zborovanje naglo zaključi!. Iz vrst zborovalcev pa so se čuli vedno jačji pozivi: -»Urek naj govori:« Ko je poslanec Urek stopil na govorniški oder, je z njemu lastna žlvopisnostjo obračunal z demagogi in demagogijo, ki jo skušajo uganjati gotovi elementi v dravski banovini. 2e iz prejšnjega poteka zborovanja znani hujskači pa so bili oboroženi z drugimi argumenti. V njihovih rokah so se pojavila gnila jajca, ki so začela padati proti govorniku in eno se je smrdljivo razcedilo na govorniški mizi. Stari narodni borci iz Brežic so se pri tem prizoru spomnili na enak prizor pred davnimi leti, ko je poslanec Urek v tedaj nemškutar-skih Brežicah kot govornik visoko dvignil nacionalno zastavo, pa so ga nemškutarji prav tako z gnilimi jajci prepričevali, da nima prav. Za shod so bile s strani oblasti izvršene obširne varnostne priprave, toda domače prebivalstvo je obvarovalo mirno kri In ni nasedalo provokacijam. Poslanec Urek je, kakor izvemo, najavil za danes svoj shod, toda ta mu je bil prepovedan. Narodno delo ob meji Maribor, 29. aprila. Občni zbori naših društev pomenijo javno polaganje računov o njihovc-m delovanju. 2e sam obisk, zdaj večji, zdaj manjši, nam je nek8k barometer, ki kaže, ali zanimanje za društvo rase ali pada. Minilo sredo zvečer sta Imeli ženska in moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda letni občni zbor, ki pa ni bil tako številno obiskan, kakor bi bilo želeti glede na pomembnost našega slovenskega obrambnega društva. V uvodu je predsednik moške podružnice g. dr. Lašič pozdravil med navzočnimi zlasti učiteljstvo, ki je v društvu najštevilnejši in najzvestejši kader. Ugotovil je, da bi bila zborovalna dvorana premajhna, ako bi bili drugi 9tanovi enako močno zastopani. Zlasti je bilo malo srednješolskega učiteljstva, ki ga je v Mariboru na petih sreJnješolskih zavodih vendarle precej. V nadaljnjem poročilu se je predsednik dotaknil važnejših vprašanj, ki se je z njimi društvo v teku leta pečalo. Da se poživi ob meji zanimanje za slovenski jezik in da se s tem utrdi narodna zavest, je podružnica začela nabirati slovenske časopise in revije ter jih pošiliati v kraje ob meji. Pri tej akciji ie zlasti požrtvovalno sodeloval odbornik g. Maver, ki je odpravljal časnike na svoje stroške. Podružnici sta iz lastnih sredstev nabavili nekaj blaga, ki sta ga za božičnico poslali dvema šolama ob meji. Za skla.d septembrskih žrtev je moška podružnica nabrala samo med mariborskimi slovenskimi odvetniki, zdravniki, notarji in lekarnarji lepo vsoto. K zaključku se je predsednik s toplimi besedami spominjal umrlih članov gg. dr. Muleja in pa profesorja Žagarja, ki si je postavil svetel spomenik s tem, da je imenoval Družbo sv. Cirila in Metoda za de-dično svoje dokaj znatne imovine. Za predsednikom je podal tajniško poročilo g. dr. Sijanec. Iz obširnega poročila Je bilo posneti, da se je društvo bavilo tudi z drugimi nalogami poleg onih, ki so že omenjene. Tako Je obravnavalo vprašanje slovenskih učnih knjig, ko Je bila svojčas njih raba zabranjena: odbor se je zavzel za neokrnjeno rabo slovenščino na vseh naših šolah, ker je drugačna praksa narodnemu razvoju škodljiva, s pedagoškega stališča pa napredku kvarna. To svoje stališče je s primernimi utemeljenimi predlogi sporočil aružbinemu vodstvu v Ljubljani Nadalje Je odbor sprožil energično akcijo, da se zagotovi narodnemu jeziku Izključna raba pri vseh mariborskih uradih ln oblastvih, kjer v tem pogledu vse do zadnjega časa vi bilo tako, kakor bi bilo že^ti. Uspeh ni izostal in se Je do danes reč že obrnila na bolje. Z zadovoljstvom je omenil tajnik tudi dejstvo, da so postali stiki tako z vodstvom družbe kakor tudi z lokalnimi činitelji ob meji pogostejši in vidnejši. H koncu je ugotovil, da Je potreba po koncentraciji vseh narodnih društev nujna, ker se pri obstoječem stanju sile preveč cepilo Blagajnik Je tožil o padanju članarine. Državni uradniki se malo odzivajo. Vzrok je poslednja redukcija plač in preštevilna društva Izmed nadaljnjih poročil je bilo zanimivo poročilo načelnika šolskega odseka g. Goleža ki -ie poročal, da je zbral odsek statistične podatke vseh šol ob meji v srezu Maribor levi breg a tu in tam ugotovil prav žalostne razmere, ki Jim je ln bo iz-kušal odpomoči. — Enako je zanimalo poročilo sreskega šolskega nadzornika e. Toma ž5ča. ki je z uspehom izvedel nabiranje šolskih knlig Knilge čakajo odpreme v potrebne kraje G Tomažič 1e kot član glavnega odbom podal Se poročno o stanlu | oVoHe ra nove So'«1 v O^adis^u nri 90 ho oncreJM- . Io eradnio 9,o v kratkem pričeti Z i veseljem ie tudi ugotovil da zJasti učitelj- stvo na meji pridno ln živahno deluje. Obmejno ljudstvo pa potrebuje vse naše moralne m materialne podpore, ker je dobro in hvaležno. V imenu načelnika mestne občine mariborske in Narodne odbrane je zbor pozdravil g. dr. Vauhnik, ki je želel društvu mnogo uspehov ln zagotovil naklonjenost odsotnega g. župana. Po poročilih funkcionarjev obeh podružnic sta bila izvoljena nova odbora z dosedanjim predsednikom in predsednico in a nekaterimi osebnimi izpremembami. Kakor vidimo, se je odbor trudil, približati se svojim smotrom. Ce mu to ni povsem uspelo, ni krivda edino na njem. Znamenje časa je pač, da razna društva, ki jim je cilj kultura telesa, obilujejo na delovnih silah. Pri takih razmerah je umljl-vo, da je pravi pastorek organizacija, ki JI je smoter kultura duha. Redkim požrtvovalnim delavcem na tem poprišču kiičemui Vztrajajtel Letni pregled dela Ipavčeve pevske župe Maribor, 29. aprila. V nedeljo dopoldne se je vršil v pevski sobi mariborske Glasbene Matice III. redni letni občni zbor Ipavčeve pevske župe ob častni udeležbi delegatov in ostalih pevcev. Po pozdravnem nagovoru se je predsednik prof. Vasilij Mirk spomnil p. H. Sattnerja, ki je ob tem času ležal na mrtvaškem odru. Po lepem nagovoru o njegovem plodonosnem delovanju v prid naši glasbeni kulturi je občni zbor dostojno počastil njegov spomin. Tajniško poročilo je podal tajnik tran Mordej. 2upa šteje 17 društev, gotovo pa se bo število še povečalo, čim bodo društva spoznala v župi močnega zaščitnika svojih interesov. Zupa je imela med letom več nastopov, med temi je bil najvažnejši 9 in 10. septembra v Ptuju. Pevskim društvom, ki so prišla od drugod gostovat v Maribor, je šla župa vsestransko na roko. Da se navežejo stiki med včlanjenimi društvi in župsko upravo, je ta kolikor mogoče pošiljala svoje delegate na njihove občne zbore in koncerte Po sklepu lanskega občnega zbora je župa zbrala podatke o razpoložljivem notnem materijalu pri posameznih društvih in se v primeru potrebe naj vsako društvo obrne na župo. Na lanskem kongresu JPS je bilo doseženo poenostavljenje in znatno znižanje članarine, katero bi naj društva redno plačevala. Tudi je zasluga saveza. da so koncerti včlanjenih društev prosti državnega davka, čeravno je bilo mnogo postavk zvišanih. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je JPS med letom izvršil reorganizacijo žup in sicer po banovinah. V dravski banovini sta ostali obe župi, ker se je Ipavčeva. čeravno še mlada, izkazala, da je zmožna življenja. Dne 13. maja 1934 dopoldne odkrije župa spominsko ploščo pionirjem naše glasbe, skladateljem Ipavcem na njihovi rojstni hiši v St. Jurju ob j. ž. Popoldne pa bo v Celju koncert Ipavčeve župe v zvezi s proslavo 401etnice njenega najstarejšega društva, Celjskega pevskega društva, sodelovala bodo skoraj vsa včlanjena iru-štva. Za posetnike tega slavja je že dovoljena polovična vožnja, za člane pa se bo skušal doseči večji popust. Vsi navzoči so vzeli skrbno sestavljeno tajniško poročilo z odobravanjem na znanje. Iz poročila blagajnika g. J. Lukše posnamemo, da se denarni promet krči zaradi znižane članarine. Za nabavo spominske plošče Ipavcem je župa uvedla zbiralno akcijo pri društvih, ki še ni zaključena, in pri oblastvih. Banska uprava Je prispevala 1000 Din. mariborska občina pa 500 'Din. Župni zborovodja g. Albin Horvat je poročal o skupnih nastopih, ki jih je vodil in ki so bili posvečeni narodnim proslavam. Vsi so potekli v najlepšem redu in disciplini. Bilo bi le želeti, da se takemu pozivu odzovejo prav vsi zbori brez izjeme in sicer korporativno. Na predlog g. Avse-neka se sklene, da župa v bodoče ostreje nastopi proti društvom, ki tega morda namenoma ne upoštevajo. — Sledilo je razveseljivo poročilo arhivarja g. Jagodiča o znatno povečani arhivi notnega materi-jala, ki je društvom na razpolago, nakar je dobil odbor razrešnico, ki jo je predla-" gal revizor g. J. Arnuš. — Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbor in sicer: predsednik^ Pr°f-Vasilij Mirk, podpredsednik prof. K. Fink iz Celja, tajnik Fran Mordej, namestnik Albin Živko, blagajnik J. Lukša. namestnik J. Roje, arhivar A. Jagodič, namestnica M. Rozmanova, zborovodja Albin Horvat, namestnik J. Gašparič, odborniki: M. Drugovič iz Celja, S. Skaza iz Ptuja in F. Hrastelj. Nadzorni odbor pa tvorijo: gg. Arnuš, Vokač in Babič. Pri raznoterostih je bilo sprejetih več aktualnih predlogov, ki se tičejo društvenega glasila, voznih udobnosti za pevska društva, davka na društvene objave, sodelovanja pevskih društev pri raznih prireditvah itd. s končnim sklepom, da je treba s primernimi ukrepi preprečiti dosedanje omalovaževanje pevsko-kulturnega delovanja. ki zahteva mnogo žrtvovanja s strani pevcev, a je v veliko korist narodu zlasti v nacionalnem pogledu. V to debato so posegali skoro vsi delegati, kar je očividno dokaz vsesplošnega zanimanja v tem vprašanju. H koncu je izrekel svoj pozdrav in nekaj vspodbudnih besed še g. dr. Tomin-šek v imenu mariborske Glasbene Matice kot njen predsednik ter v imenu javnosti. Ugotovil je lep napredek mlade pevske organizacije, a pozivom k nadaljnemu vztrajnemu delu v korist narodu je nato predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Objave Podporno druStvo državnih in banovin-skih uslužbencev dravske banovine je imelo v soboto zvečer izredni občni zbor v Birkovi gostilni na Borštnikovem trgu. Na dnevnem red i sta bili dve važni točki, predvsem sklep, da ee sprejmejo tud: člani nad 45 let do 55. l?ta v smislu društvenih pravil. Mesečni prispevki za člane bodo poslej znašali od 45 do 50 let 15 Din. za člane od 50 do 55 let pa 20 Din. Tudi bodo svojci slednjih sprejemali po preteku 4 let polno posmrinino v znesku 5000 Din. Pristopnina znaša 40 Din. a le za one. ki vstopijo do konca julija t. 1.. eiceT pa zmašn pristopnina 400 Din oziroma 500 Din. Druga tofka dnevnesn reda pa je bila v sklepu, nai društvena uprava do prihodnjega oWneg* zbora pripravi načrt za -letanovitav sklada za počitniški dom. i® Dratovscme Važni interesi našega lovskega združenja itanovske zadeve naših železničarjev Na glavni skupščini oblastnega odbora UJNŽB so se zbrali delegati iz vse dravske banovine Velik uspeh prireditev jadranskega tedna V soboto zvečer |e zelo lepo uspela mladinska akademija, a nedeljska tombola je bila naravnost triumfalna Kljub nezgodi srečen konec Ljubljana, 29. aprila. Lepše otvoritve jadranskega tedna, ki naj našega človeka privede k največjemu zakladu jugcelovenskega eveta. k našemu morju, ni mo^lo biti. kakor je bila sinoči v veliki dvorani Uniona. Mladi stražarji in stražarke so s evoio akademijo pokazali, da je državljanska vzgoja pri nos v najboljših rokah Podmladek Jadranske straže je samozavestno manifutiral svojo voljo do zgraditve velike. močne Jugoslavije, ee postavil up naše bodočnosti, v vrsto borcev, ki nai k veliki nalogi 6vojih prednikov-ju-nakov dajo evoi obolue. Večer *o efektno otvorili uč?nci meščanske šole na Viču s Šantlovo himno jadranskih rfražariev. za niimi eo pa ob viharnem navdušenju mladine in ostalega občinstva nastopili bublianski mali harmonikarji in ordičarji pod vodstvom prof. Pavla Panči^aia. V dvorani ie bilo kakor v panju. Kmalu je pa vse potuhnilo v pričakovanju, kakšen bo vep?h tega nevsakdanja orkestra, v katerem so bile polee harmonik in precejšnjega števila orglic tudi vijoli-ne kitare in me?.™ mladinski pevski. zbor s solisti. Pa je kar imenitno šlo in je bil marsikdo neimalo presenečen tako glede izvedb* kakor glede pestre slike, ki eo jo dajali epradai na tleh sedeči orgličarji. £a njimi na stolih sedeči mali harmonikarji, za temi pa pevci in pevke, ki so stali. Zatirali in zapeli eo troie pe?mi. od katerih Je najbolj ugajala »Vsi eo prihajali« Kes z občutjem podana pesem, v kateri eo se orgličarji kar mojstrsko odrejali. Nastop tega zbora je razpršil marši k a k dvom glede vrednosti harmonike in orglic Prav tako kakor mladina eo ee tudi odrasli oddolžili malčkom z viharnim aplavzom, ki je trajni več minut. Sledil je nagovor mSsnca IV razreda drz. učiteljske šole Stanka Severja. ki je v pesniško zasnovani nrozi recitatorično poudaril pomen manifestacije za jugoslovensko morje. Od obširnega, zelo pisanega sporeda Je pa dosegel nedvomno največji uezeh Hay-dnov klavirski trio. ki eo ga izvajali gojenci državnega kone<>rva torija: Minardi Pija. Ornik Francka in Šivic Gustav Zelo je ore-e en Mil govorni zbor drž trgovske akademi-ie. ki ie močno in smiselno lepo recitiral Zupančičevo Kovaško pesem ter z njo dal akademiji nravi nometn Plesi, pevski zbori. f»->Ufiti iz skoro vseh ljubiianekih šol in oktM HI. drž. realne gimnazije, ki je pokazal. da zmore umetniške kvalitete, eo izpolnili ostali spored. Akademijo je zaključila narodna himna. To je bil res večJT, kakršnih bi bilo treba več tako v pogledu državljanske vzgoje kakor izobrazbe. Od številnih zastopnikov raznih korporacij so bili navzočni prosvetni šef. g. prof. Josip Breznik, ki je zastopal bana. potem podban g. dr Pirkmajer e soprogo. župan dr. Dinko Puc s soprogo, predsednik Jadranske straže, generalni tajnik TPD g. Jože Pogačnik, prosvetni inšpektor e. Vrhovnik in dragi. Dvorano ie napolnila večji del mladina, in tako je akademija v polni meri dosegla evoi nam^n Rekordna tombola Pomladna, e solncem blagoslovljena, kar prevroča nedelja za konec aprila. Ljudje že nemalo vzdihovali in tožili zaradi pripeke. ee znojili in si privoščili kljub predzadnjemu že tudi kak vrček piva, da sta tolažba in nejevolja bila popolnejša. K sreči pa skoroda ni bilo človeka, ki ne bi bil gojil donebesnih nad. ki si jih je predstavljal v obliki petih »jurčkov«. ali je pa kje na dalmatinski obali že gledal sebe. O tem je cnovorilo mlado in staro, tombola Jadranske" etraže je bila bolj ali mani zadnji up Ljubljančana. Zadnji del k temu upu ie pa doprinesla ooštareka godba, ki le dopoldne jcnala po ljubljanskih ulicah in klicala kar ve- mesto k velikemu lovu na srečo. Ljudje eo nu.rali s kosilom zelo hiteti. Zakai na Kongresni trg so že ob trinajsti uri drla krdela otrok in okoličanov Znojn% apehane. nemara še malo lačne so hitele trume z Barja in Posavj* v mesto in se ob pol dveh že strnile s procesijami ljubljanskih meščanov Vse dotičn? ulice na Kongresni trg so ee kaj kmalu izpremenile v dolge čebulne nanje, v katere }? bil pogled zda i pa zdai tako komičen, da ee največn mračniak ni mogel ubranit' veselega »m*- MlloS štibler, Beograd: Slovenska stenografija, mo5 drugi krst in po$'ed:ce Gimnazijo v Mariboru sem obiskoval od 1 1895. do 1903 Kakor poroča profesor Bezenšek v svoji knjižici »Petindvajsetletni-ca Besede slovenskih dijakov in prvi shod slovenskih stenografov v žalen dne 13 avgusta 1. 1899«. so mariborski slovenski gimnazijci s svojim itenografsMm venč-koni ustanovljenim v šol. letu 1895 Jb, položili tam dobro osnovo slovenski stenografiji. In res zanimanje za slovensko stenografijo je bilo v onih letih med mariborskimi gimnazijci zelo živo. To pač v veliki meri iz naciona^ih razlogov, kajti narodna zavednost se je takrat med gimnazijci zelo razvijala ter se je posebno v mojih letih med nami močno izradikalizi-rala.. Treba se je samo malo spomniti splošnih razmer v takratni Avstriji. V prvi vrsti Čehov, a z niimi tudi Ju posloveni pritiskajo na Dunaj da bi se Slovanom dalo več pravic Nemški odpor je bil močan. Začelo se je razviiati vsenemštvo, ki je našlo posebno mnogo razumevanja in pristašev v pokrajinah v katerih so živeli S ovani in Nemci kakor tudi v tako zva-nib nemških mestih na slovanskem ozemlju na primer v Mariboru. Celju, Ptuju. Nemškemu nacionalnemu radikalizmu je dedll v našem primeru slovenski in kaže veliko zanimanje za slovensko stenografijo tolmačiti tudi s to okolnostjo. Razen tega je med mariborskimi gimnazijci v obče bilo mnogo zanimania za slovensko stenografijo število diiakov za nemško stenografijo je bilo vedno zelo veliko. Ne vem. kako je v tem pogledu bilo drugod. Takrat se za take primerjave nisem mnogo ha. Namreč ta smeh so vzbuJaM vrst — majhni, veliki, otroški, pračiee, tudi kuhinjski eo se s togo reenobo majali v rokah nad polnih in cd veselja in solnca zardelih tombolah in tombolašic. Jadranska straža je slavil triurni svoje propagande. Ob pol petnajsti uri te Kongresni trg bil nepregledno mravljišče, skozi katero ee je bilo trffba prebijati že s komolci. Vsak je krčevito branil nekaj tistih pedi svojega prostorčka, za eeneo ee j« pa vnela skoro resnična bitka. In čeiprav ni bilo kdo ve kakšnega vetra, eo ee kostanji začsli sumljivo majati, čez nekaj časa so čudno počrneli _ od podjetnih fantičev. ki so morali nozineie e svinčnikom in tablicami prav gotovo žonglirati, da ee niso zvrnili komu na razgreto glavo. Prav tako je bilo na kam-niti ograji univerz1, kier j« kratkohlačni-kov kar mrgolelo. Nekai srečnežev je zasedlo celo buče na vrhovih stebrov. Do petnaistih manjka nekaj minut Napovedal ni *tolp kipi iz morja nenehoma nihajočih glav. Hrum narašča Množica po-staia nestrpna. Otroci delajo oglušujoč vrišč Soince pa eije kakor za etavo. Sladoledarji z malce resnobnim, prikritim nasmeskom spravljajo dinarčke. Je res vroče. Ura ie petnaista ... , , Z napovedovalnega, z vsemi mogočimi dobrotami založenega stolpa, na katerem mora biti tudi pet krasno pisanih »jurekov«. doni rog. . , , j — Največia tombola, kar jih |e doslej doživela Ljubljana, se ie pričela. H ni m se polesra D^ček v beli mornarski obleki stoji z lepo otroško dostojanetve-nostjo pred kolesom sreče. ki vsebuje »> skrivnostnih številk Deček p iztegnil roko. Vse strmi vanj. Kolo ereče se vrti Napovedovalec že vpije v zvočnik prvo številko Množica spet vzva-lovi Poteim pa zadoni spet rog za drugo številko. Kvaterne ln cink vin i padajo drug za drugim. Velikanski kap dobitkov »e strahotno krči — upi obupno eplahnevajo — množica k od trenutka do trenutka bolj živahna, loteva ee je vznemirjenost, zadnja, največij« nada ji ii miglja pred očmi — padel je zadnji činkvin. Rog doni. Se nekai Številk. Ta ali oni me-oe puško že v koruzo. TabUce trče po zraku. Tombola 1 Kaj Sel Šaljive« si |e privoščil staro salo. Nič ni de. Množica uživa. Ali usodna zadnja številka mora priti. Iz morja glav se dvigne en sam vzkrik: »Tombola!« Tišina. Ali je že res konec? Res. Na napovedovalni stolp dero otroci. Pa tudi stari Napetost je na viškj. Vse vpij; tombola! Tombola! V zrak pa leti in pada na glave toča tablic med huronskim vpitjem in krohotom. Tedaj pa — nekaj ie zahreščanlo — in — Btolp s številkami ee je malo? zamajal — ee z neverjetno dostojanetvenostjo nagnil proti Vegovi ulici — potem pa se je z vsem, kar je bilo na nj>?m, prevrnil. Vendar be-ležimo srečen konec v nesreči. Neverjetno hitro ie bil na mestu reševalni avto, ki ji prepeljal v bolnišnico naslednje: Frcnčiško Kržanovo. ženo sodnega uradnika v pokoju, ki ima lažje poškodovano desno nogo in manjšo notranjo poškodbo. Druga in njena hčerka Olga. uradnica pri Sokolu Liubljane-matice. ki je tudi nekoliko poškodovana na nogah. Tudi tretja in ^rti sta bila Kržanova. in sicer 71 ?tna hčerka Martina. ki ima lažie notrame pogodbe, m h-letni Roman, ki se 'e samo precej prestrašil in v bolnici samo dobil injekcijo, nato pa je odšel domov. . Pole* štirih Kržanovih eo r^evalci vzel! e seboj lBletnega Vladimirja Kokalia z Vodovodne ceste 74. ki ima lazio notranio ooškodho. in oa Marjeto Ko^irievo e Poljanske ceste 27. ki ee ie prestrašila in ima tudi bžie notranje ooSUodbe. A 9letna Jerica Maveerieva e Tržaške ceet? je bila m odru. in ko ee fe ta zrušil. J«.^-do pa ie butil nanjo in jo pr-tienil če« želodec. Stanje vseh t?h sedmih je povsem ^Tombolskih dobitkov je bilo ^ klavni dobitek 5000 Din ie dobila trgovska eo-trudnica Rezi Kačičnik. Snujoča v Prisojni ulici 3. Ostale dobitke so si delili v pretežni večini dijaki in dijakinje ter n.zji na meščenci. tako da je imela sreča to pot ree dobro roko. \ep e* e«* Prirodoslovci so ustanovili znanstveno sekcifo Za poslofcitev znanstvenega dela in l|ubezni do prirode Ljubljana, 29. aprila. Naši številni prijatelji prirodoslovja so zadnja leta čutili, da je njihova sekcija pri Muzejskem društvu pretesna organizacija, da bi mogli uspešno sodelovati in navezati stike s širšimi plastmi ljubiteljev prirode število prlrodoslovnib znanstvenikov se je po ustanovitvi univerze zelo pomnožilo, sai vsako leto odhaja iz seminarjev mnogo novih znanstvenih delavcev Na pobudo vodilnih znanstvenikov naše univerze se je pričelo delo za ustanovitev novega Priro-doslovnega društva, katerega ustanovni občni zbor je bil včeraj ob 18- v zbornici univerze. Velika dvorana je bila polna, kar dokazuje živahno zanimanje za novo društvo. Poleg mnogih znanih znanstvenikov je bilo prisotno mnogo mladine. Zbor je otvoril univ prof. dr. Hadži. ki 1e toplo pozdravil odličnejše zastopnike, tako senatorja dr Rožiča, zastopnika prosvetnega načelnika prof Ferjana. mestnega šolskega nadzornika Gruma kot zastopnika mestne občine, predsednika Zdravniško zbornice univ prof. dr. Koširja, šefa prim arija g dr Zalokarja. predsednika Zdravniškega društva dr. Meršola, zastopnika Inženjerskega društva inž. Pirea, zastopnika historične sekcije Muzejskega društva dr. Milka Kosa, zastopnika Čebelarskega društva prof. Verbiča, dr. Bohinjca za Geografsko društvo in druge. Z navdušenjem je bil sprejet njegov predlog, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru dr. šumenkoviču Nato je imel lep nagovor predsednik sekcije dr. Pajnič, ki je poudarjal, da ima občni zbor bolj deklaracijski, kakor pa konstitucionelni značaj. Ljubezen do domovine vodi do ljubezni do prirode, odkoder pa je zopet pot do znanosti. V naši domovini je prirodoslovje vedno cvetelo. V naši neposredni bližini, na Koroškem, je deloval eden največjih empiričnih duhov srednjega veka, Paracelsus, pri nas je med prvimi prirodoslovnimi znanstveniki znan VaJvazor S prirodoslovnimi znanostmi se je pečala že Academia operosorum, za njo pa Družba poljedelskih in koristnih ved. V času, ko je vztrepetala Evropa ob odkritjih prirodoslovcev, kakor Linnčja, Je preiskoval naše kraje Hacquet in od leta 1800 dalje vidimo povsod živahno gibanje za prirodoslovne vede. Ustanavljati so se pričeli muzeji in tudi pri nas je bilo leta 1821 sklenjeno, da se osnuje v Ljubljani muzej. Muzej pa je bil otvorjen šele deset let pozneje, namreč clne 4. oktobra 1831. Muzej se je najprej naslanjal na Kmetijsko družbo ter je imel odlične zaščitnike in sodelavce, med njimi barona žigo Zoisa, ITadnika, grofa Hohenvvarta in druge. Osnovalo se je Muzejsko društvo z namenom, da gmotno podpre vzdrževanje in napredovanje muzeja Do pravega in resnega dela pa je to društvo prišlo šele 1. 1888. ko je deloval Dežman. Za njim pa je društvo vedno bolj prehajalo v slovenske roke. Zgodovinska sekcija društva je 1 1910 začela izdajati »Glasnik Muzejskega društva«, prirodoslovna pa »Prirodoznanske razprave«, ki so postale znane po vsem svetu. Za te razprave prihaja v zameno več sto revij, ki izvrstno služijo naši domači znanosti. Pričel je izhajati tudi list »Proteus«, ki ie namenjen popularizaciji znanosti. Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva bo obstojala seveda naprej. Novo društvo bo strogo nacionalno, ne bo pa seveda politično. Sprejeta so bila nato že potrjena pravila. Na predlog univ. prof. dr. Koširja je bil izvoljen sosflasno naslednji odbor: predsednik univ. prof. dr. Samec, podpredsednik univ. prof. dr Zupančič tajnik prof. dr Kavčič, blagajnik dr. Rakovec, knjižničar prof dr. Kuščer, gospodar prof Pet- a 'o * \o° kovšek. odborniki: univ. prof. dr. Kril, inž. Sbrizaj in dr. Pajnič, nadzornika: dr. Munda in dr. Bohinjec. V primernem govoru je novi predsednik dr. Samec izrekel zahvalo kralju in domovini, ld je osnovala univerzo, da morejo znanstveniki na njej mirno delati in proučevati prirodo Zahvalil se Je iniciator-jem za ustanovitev društva dr. Hadžiju in dr. Pajniču. Ko se ie snovala 1. 1919 naša univerza, so pač pričakovali, da bo mogla usposabljati mladino za poklice, težko pa je bilo verjetno, da bi zaradi pomanjkanja tradicije in pripomočkov mogla usposabljati tudi za znanstveno produktivno delo. Zgodil se je čudež: uspehi mladine so dosegli nenavadno višino, kar potrjujejo tu- di tuji predavatelji, ki priznavajo, da tako intenzivnega dela, takšnega kontakta in tako hvaležne publike ne dobe nikjer kakor v Ljubljani. Slednjič Je pozval predsednik mladino, naj se v svojem znanstvenem področju udejstvuje tudi literarno. V znanstveni odbor so bili na predlog univ. prof. dr. Rebeka izvoljeni profesorji; dr. Samec, dr. Zupančič, dr. Hadža in dr. Ko- gjr _ članarina je bila nato določena na 50 Din letno, v kar pa je že vračunana naročnina na »Proteus«, z doplačilom še 30 Din pa prejema član še »Prirodoznan-gtvene razprave«. Ustanovnina je določena za pravne osebe na 1500 Din, za zasebnike pa na 1000 Din. CM peneMfka do ponedeljka Tudi teden je na svoj način za- | ključena poslovna doba. Kakor za vse življenje, kakor za leto in dan, se izplača tudi za vsak teden polagati obračun. Evo nekaj paberkov, ki smo jih za poskušnjo in nanaglo nabrali ta teden o tem, kar se lahko nerodnega rodi v tiskarskem stroju _ ali pa v strojih, kakršna sta človeški mozeg in človeška družba: Kam mora najprej vse, kar pride časnikarju izpod peresa, — Cenzorju pod rdeči svinčnik, boste rekli. Ne. Prvo korekturo vsega, kar prihaja na svitlo opravlja tiskarski škrat. In kakšne stvari prihajajo pri tem na dan! Našemu ponedeljskemu kolegi se je zadnjič n. pr. primerilo, da je prinesel iz Maribora pod naslovom Mariborski šport tole vest: Mrtvaški zvon. V Vrtni ulici 8 je umri upokojeni železniški nameščenec ... Pred vozeči avto se je vlegel in ni hotel več vstati... brezposeln in brez bivališča. Takšen je pač ta muhasti škrat: danes napravlja iz smrti šport, jutri pa bo vest o tem. da sta se v cerkvi sv. Nikolaja dva vzela dejal pod »Smrtno koso«. * »Jutro« Je v sredo poročalo o razsodbi ljubljanskega sodišča, ki je brez dvoma da-lekosežnega pomena za meščanski rodbinski mir in nemir. Gospa si je brez kakšnega domenka s soprogom naročila pri krojaču plašč Mož ne mara poravnati računa. Ali mora mož po zakonu plačevati ženine plašče ali jih ne mora? Sodnik Je "a kratko odločil: ni treba, da bi jih. Zakaj ni treba' Ker Je imela gospa že prej zadosti plaščev Modrega pomladnega, ki je po sodbi sodišča »popolnoma čist in dobro ohranjen«, svetlosivega, ki je »le malo rabljen in samo pri ovratniku nekoliko potemnel ln obrabljen«, in zimskega, to je »Usti, ki ga ima že sedem let« Proces ni bil kar tako Zaslišana je bila izvedenka ki je med drugim izjavila, da je modri plašč v resnici »dobro ohranjen in nosljiv, čeprav predpisom današnje mode ne ustreza in je prekratek. To pa je stvar okusa ...« Aj, te naše vrle Slovenke! Mislite, da bi se kjerkoli razen pri nas našla žena, ki bi kot izvedenka pred sodiščem izjavila, da je ženski plašč dober in nosljiv, čeprav predpisom mode ne ustreza več in je po vrhu še prekratek? Gospodje soprogi pa bodo pomnili poslej, da sta moda ln okus za ženske obleke pred zakonom brez veljave in bodo imeli gotovo še dovolj prilike na svetu, da bodo svoj silobran opirali na ta precedenčni primer. * To ste najbrž brali, da Je naše dramsko gledališče premajhno, odkar Je zraslo okrog ' njega toliko novih palač. Zato Je banska uprava skleniia, da ga malo povišajo. B sicer kako? Tako da bodo postavili okrog hiše nekaj visokih stebrov, nanje postavili nekaj streh, na strehe pa nekaj kipov. ^Marsikdo se bo prestrašil,« piše »Narod« ob tej priliki, »češ, koliko bodo veljali vsi ti reliefi in kipi, pri tem pa ne pomisli, da naši umetniki skoraj vsi stradajo, a tudi tega ne ve javnost, da kipi is umetnega kamna, ki so laliko tudi vsi enaki, stanejo le malenkostno vsoto. Nepoučeno občinstvo ne bo moglo skoraj verjeti, če mu povemo, da'tak kip ni mnogo dražji od dveh kamnitih stopnic!« Tako torej. Takle kip ni dražji od dveh kamnitih stopnic in po vrhu so lahko fie vsi enaki. Koliko od vsega tega bo torej odpadlo na naše umetnike, ki skoraj na stradajo? ★ Zadnjič smo tttali, da Je gost iz Bolgarije predaval slovenskemu občinstvu ▼ Ljubljani v esperantskem jeziku. Za uvod je izpregovoril najprej nekaj besed v bolgarščini, ki so jih vsi poslušalci izlahka razumeli. Vsi so se čudili, kako čudovito sorodna je bolgarščina slovenskemu jeziku. Počemu torej Je bolgarski gost vendarle predaval v esperantu, da Je bilo treba njegove besede avditoriju sproti prevajati, kar je predavanju najbrž vzelo ves čar neposrednosti in živosti besede? Najbrž bo takole s to stvarjo; V teh nekaj tednih, kar kipi pri na« navdušenje za zbližanje z Bolgari, smo se že tako daleč zbližali, da so nam Bolgari postali že približno toliko, kolikor so nam Hrvatje in Srbi, ali pa kolikor smo si Slovenci sami Kakor ni nič posebnega, da dva esperantista iz Ljubljane govorita r umetnem Jeziku med seboj, tako se samo po sebi razume, da govori med n&mi T esperantu tudi malo bolj oddaljeni sosed iz Sofije. Nič ne bomo grajali torej, veseli smo laliko tega. ,t__. „« . Toda prihodnjič, prosimo, prihodnjiMMj nam gostje iz Bolgarije le rajši govorijo v svoj! materinščini, ki jo bo tudi m* preprosti človek razumel prav tako lahko ta prav tako od srca, kakor razume brate Hrvate in Srbe. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grencica odprto telo^fn olajša krvni obtok. Pgkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi. v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah^ zanimal Toda po vojni, ko sem prišel v Beograd sem se začudil, ker nikjer nisem mogel najti šolanega človeka, ki bi bil zmožen stenografije, šele zadnja leta jih najdem toda so tudi zdaj redki. Za slovensko stenografijo je na mariborski gimnaziji vladal tale red: slovenska stenografija se je smela poučevati v gimnaziji z odobrenjem ravnatelja Toda obiskovati jo je smel se m o tisti ki je že znal nemško stenografijo Profe-soria za slovensko stenografijo ni«rro imeli niti ga ne bi dobili če bi prosili vanj, nego je poučeval ta predmet vedno kak gimnazijec, brezplačno seveda ki je za to moral dobiti od ravnatelja dovoljenje. V šolskem letu 1902/1903 je ** čast doletela celo mene Sam sem obiskoval sloven?ko stenografiio v šolskem letu 1899/1900. Vodla venčka je bil tovariš M. Staniko, zdai odvetnik. V venčku ras je bilo 34. med drugimi tudi tile: Fran Mrav-lj>?k, zdai gimnazijki direktor v Celiu. dr. Heric. gimnazijski direktor v Mariboru, narodna po^anca dr Pivko ln Spin^r. profesorja dr Pečovnik in Tribnik v Mariboru. dr. štuhec sodnik sod?šča za zasuto države v Beogradu, dr Lamut ori poštni direkciji v Ljubljani, dr. Milko Kranjc, sodnik v Ljubljani. Ernest Varga-zon upokojeni načelnik direkcije državnih železnic v Ljubljani in drugi. V istem šolskem letu 1899/1900 je bil venček tudi v knezoškofijskem dijaškem semenišču. Vodja venčka je bil sedanji dr Fran Kidrič, vseučiliški profesor v Ljubljani. V njegovem venčku so med ostalimi bili: taž_ Josip Zidanšek, načelnik kmetilskega oddelka pri banski upravi v L1ub11ani. Prekoršek Ivan narodni poslanec. Miroslav Ra-tel katehet v Trbovllah. dr. Ralšp. zdravnik v Celiu, inž. Viktor Turnšek. profesor srednje tehniške šole v LJubljani, Martin Jurhar, župnik v Brežicah in drugi- V prejšnjih letih je bil venček tudi v bogoslovju, medtem ko ga 1. 1899'1900 v tem razredu ni bilo Razlogi mi niso znani. Iz prejšnjih letnikov je zabeležiti še nekatere učence slovenske stenografije v Mariboru; ti so: sedanji mariborski škof g-dr Tomažič, ljubljanski vseučiliEčni profesor dr. Matija Slavič. dr. Jakob Kelemi-: na in dr. Lukman, ravnatelj študijske j knjižnice v Ljubljani dr. Janko šiebinger, 1 kanonik Maks Vraber v Mariboru, predsednik upravnega sodišča v Celju dr Preindl zdai dr Prenj Ferdo. glavni revizor Zadružne zveze v Ljubljani Vla^-mir Pušenjak, državni svetnik v Beogradu dr. Štefan" Bairadin. profesor dr šanda v Ljubljani, bibliotekar v Ljubljani dr. Jože Glonar. odvetnik v Ormožu d-. Adim Ban, predsednik okrožnega sodižča v Celju dr. Fran Vidovič in drugi. OnJh dni, ko sem se učil slovenske stenografije. sem vedno vesel, kadarkoli se 1ih spomnim Zlasti že zaradi tega ker mi je malokatera reč, ki sem se je v življenju učil toliko koristila kakor steno-grafiia in to gotovo vsak dan v moiem dosedanjem življenju. Na raznih selah. konferencah pri predavanjih, pri razgovorih se beležilo s stenografijo zelo hitro vse reči. ki človeka zanimajo. S pomočio stenografije se mnogokrat pišejo konceoti in »e beležijo okostja za razna poročila, predavanja, razprave. Zato iz vsega srca kb*em učeči se mladini- Učite se stenografije! Bolj jo boste v življenju potrebovali kakor marsikateri drug predmet, ki se ga v šoli učite Razen tega me slovenska steno-erafUa spominla onih sladkih časov mla-doiH ko smo se med=>ebn1no narodno prebujali In izpndbulflM dru-g dmgoga k delu za narodno stvar. Da smo mogli organizi- rati učenje slovenske stenografije, nam Je tudi s čisto narodnega stališča bilo v veliko veselje. A naposled ne smem pozabiti očeta slovenske stenografije, zaslužnega profesorja Antona Bezenška. že zato ne, ker me ie on "krstil Ne prvič, nego v drugič. To-rel dvakrat krščen, ne da bi menjal vero. čeprav se čuie to precej čudno, vendarle v takratni dobi ni bilo pri nas nič nena-adnpga. Razlika med menoj in med drugimi je bila samo v tem, da so se mnogi drugi vdrusrič sami krstili, a mene je vdru-?ič krstil profesor Bezenšek oče Slovenke ln bolgarske stenografije. pod gotovim vplivom so pri Slovencih pristna slovenska krstna imena že skoro popolnoma izginila Šele v 19- stoletju so 7Jeli inteligenti spet iskati slovenska krstna imena. Cerkev navadno tega^ ni. pn-znavaia nego je zahtevala pr. krSčevanju cerkvena infena. ki so nalveč rimskega. grškega. židovskega arabskega tai bogve še kakšnega jezikovnega izvora Kljub nasprotovanju cerkve se je posebno proti koncu 19 stoletja pojavilo ^asi prlma-dini močno stremljenje za j-iezifnih imen s slovenskimi Tako so se polavill namesto Viktorja Zmagos'av na-mesto lgnacila Ogn^slav. namesto Karla Dragotin namesto Franca Svobodta namesto Feliksa Srečko namesto Alojzi a vekoslav namesto Friderika Miroslav in tako dalle Vidi se da so se ;udje mučil1 = prevaianlem tullh imen: Feliks tz *tm-ckega felix = srečen torel Srečko. Viktor iz latinskega vietor = zmagovalec torej 7magoslav itd Stara slovenska in slovanska imena so bila že redka n se le tudi s cerkvene stmnl Padalo nanje še ostrejše. dq TKigatl^kfl Vsakdo ki se Je mogel prekrstiti, je bil vesel a toliko bolj nezadovoljni so bili oni, ki tega iz kakršnegakoli razloga niso mogli storiti. Mene na primer je zadeva zelo mučila. Krščen sem za Mihaela. Profesor veronauka na mariborski gimnaziji pokojni dr. Medved mi je prvi povedal, da je Mihael hebrejska beseda in da v latinščini pomem: »Quis ut Deus«, a v nemščini »Der wie Gott« (v gornji gimnaziji se je vero-nauk poučeval v nemškem jeziku) in slovensko torej t-Kuo kakor Bog« ali »Kdo kot Bog« Iz tega Mihaela se Je pri profesorju dr. Medvedu počasi razvila majhna zabava Kadarkoli sem bil vprašan, vselej me je poklical s krstnim imenom, ker sem imel sošolca nemške narodnosti z enakim rodbinskim imenom Arturja Stiebler-ja. ki je kmalu umri kot profesor ptujske gimnazije Profesor Medved me je torej zmerom poklical: Und der Michael?« Vstal sem a on: »Sle, was heisst Michael?« Jaz: »Quis ut Deus.« On »Richtig. Und deutsch?« Jaz »Der wie Gott.« On: »Sehr richtig.« To je bM vedno uvod k vprašanju iz predmeta Sošolci, ki so že vedeli, kaj pride za »Michaelom«, so se muzali in zabavali ob profesorjevi pozabljivosti, ki mi je to vprašanje stavil neštetokrat. Ta Mihael me je torej mučil gotovo nekaj let. Naenkrat dobim v roke leta 1900. v Celju tiskano Bezenškovo knjižico »Pet-indvajsetletnica Besede slovenskih dijakov . .« V tej knjižici sem našel med dru-°-im zabeležene da je na višji gimnaziji v Mariboru v šolskem letu 1899/1900 bil član stenografskega venčka tudi štibler Miloš. Omenjam, da Je Bezenšek v isti knjižici krstil še dva mariborska gimnazijca z Milošem kajti za šolsko leto 1897/1898 navaja da sta bila v stenografskem venčku tudi Kmet Miloš in Meža Miloš Ne spominjam se, ali sta ta dva priznala novi DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Pomenek o razoro2ltvI Francoski ministrski predsednik Doumerguejetednl sprejel Italijanskega državnega podtajnika, Mussolini jevega odposlanca Suvlcha, s katerim sta se razgo- varjala o razorožitvenem vprašanja KonjlSka parada v El Pradu Krasen skok jezdecev čez ovire Pritlikavci tekmujejo v plesu Mala hčerka velikega očeta V New Vorku organizirajo zanimivo prireditev: tekmo pritlikavcev v plesu imeni ali ne. Tudi ne vem, če sta bila krščena za Mihaela. Najdem pa v isti knjižici za šolsko leto 1898/1899 Goloba Mihaela, kar pomeni, da profesor Bezenšek tega. Mihaela ni prekrstil. Zakaj ne? Ali Je tega Mihaela prezrl? Jaz sem bil torej zabeležen kot MiloS. Niti za trenutek se nisem obotavljal in takoj priznal novi krst, oziroma novo krstno ime. Seveda sem bil vesel novega imena, a všeč je bilo tudi drugim. Nihče me ni več klical za Stiblerja, nego samo za Miloša. V krstnem listu je Stibler, a šolski svetnik g. Jerovšek me je klical Ste-blar, ker je smatral, da prihaja moje rodbinsko ime od besede steblo, pa je pod vplivom germanščine iz Steblarja nastal Stibler. Ko sem pozneje začel sodelovati v raznih dnevnih listih in sploh v javnosti, sem bil povsod znan kot Miloš. Ako se je kje omenil Stibler, se je vedno vprašalo: j-Ali Miloš Stibler?« Tako dobro so si ljudje zapomnili ime Miloš, kaiti ugajalo jim je kot pristno srbsko ime. O slavnih srbskih Miloših se je med Slovenci takrat prav za prav še malo vedelo, toda ime je že bilo znano in je ugajalo. Zato so se mu kaj hitro privadili, posebno šolani ljudjG. Zasluga za vse to gre profesorju Bezen-šku, ki je menda prvi prekrstil slovenske Mihaele za Miloše. Sploh je profesor Be-zenšek prvi presadil ime Miloš na slovenska tla. Seveda sem bil prepričan, da je MiloS točen prevod za Mihaela. Saj sem upravičeno smatral, da Bezenšek te reči dobro ve. živel je že dolga leta na B9lkanu, napisal je tudi za Mohorjevo družbo knjieo »Bolgarija in Srbija«, ki smo jo, spominjam se. čitali z velikim zanimanjem, kakor da smo čutili, da je v tej knjigi govora o nečem, kar je naše, kar ljubimo in moramo ljubiti. Ta mož, ki je Srbe in Sr- bijo dobro poznal, je moral tudi vedeti, kateremu pri Slovencih udomačenemu imenu bo ustrezalo ime Miloš. Tako sem mislil in se temu primerno ravnal. A kako sem gledal, ko sem po osvoboditvi in ze-dinjenju prišel za stalno v Beograd in spoznal, da se Je profesor Bezenšek zmotil. Zapazil in ugotovil sem namreč, da imajo Srbi krstno ime MiloS, toda zraven tega tudi ime Mihajlo, torej Mihael, in da Miloš in Mihajlo nista eno ln isto, nego sta to pravilni različni krstni imeni. V prvem trenutku si zaradi tega nisem delal preglavic. Toda usoda ne miruje in tako sem na lastni koži moral občutiti, da se krstna imena ne menjavajo kar tako po domače, kakor sem jaz storil. Razni moji dokumenti skupno s krstnim listom se glasijo na Mihaela, a jaz sem se povsod podpisoval za Miloša. Moram priznati, da v rajni Avstriji zaradi tegia nikdar in nikjer nisem imel težav, čeprav sem mnogokrat imel posla z raznimi oblastvi in uradi. Isto velja za Nemčijo, kjer sem bival približno eno leto in so me tudi nemški znanci klicali za Miloša. Seveda so oni pri tem mislili na pravega Miloša z Balkana. Neki nemški znanec, Prus, ki je vedel, da je neki Miloš bil v zgodovini velik junak, in ki je večkrat videl slike balkanskih junakov, oblečene v rdeče hlače, sploh v čudno obleko in s puškami, samokresi, handžari in fesi, ml je nekoč rekel, da bi me rad videl v moji narodni noši. Debelo sem ga pogledal in vprašal, kako to misli. »Pa tako, rdeče hlače, fes, puške, polno samokresov okoli pasu ln handžar,« je dejal. Pomiloval sem ga zaradi njegovega geografskega znanja. Vedel je namreč trdno, da sem Stajerc. toda mislil je, da se gremo tudi na štajerskem hajduke. Drugače mi zaradi imena Miloša nikjer nihče ni delal težav pred postankom Jugosla- Morje In pomorske zveze Irena fialjapinova, najmlajša hčerka slovitega ruskega basista občuduje kip, ki predstavlja Fedora šaljapina v vlogi »Borisa Godunova« Kip Aristida Brianda Francoski kipar Guillaume je Izklesal kip pokojnega državnika Aristida Brianda Izkop najstarejšega gledališča na svetu Na Kreti so odgrnili staro zgradbo, ki jo smatrajo za najstarejše gledališče sveta. Arheologi so prepričani, da je bilo to gledališče zgrajeno celih 2000 let pred atenskim gledališčem. Zgradba ima tloris kakor kakšna moderna stavba. Srednji vhod drži naravnost skozi prostor za gledalce, na oder pa vodijo stopnice. Raziskovalec prof. Pemier je odkril na stenah palače slike, iz katerih s-klepa na vsebino iger, ki so se v teh prostorih uprizarjale. Razsodba« v finskem vohunskem procesu Finsko vzklicno sodišče v Abu je te dni razglasilo razsodbo v vohunskem procesu. Obsodilo je Marijo Schulovo na osem let robije, Rusa Jakobsena pa na pet let prisilnega dela. Tudi ostali obtoženci so bili obsojeni, in sicer na zapor od enega do pet let Carigrad — svobodna ltska Stalni gospodarski svet balkanske konference je predlagal, naj bi se proglasil Carigrad za svobodno luko. Če pride do realizacije tega predloga, ni dvoma, da se bo močno poživila trgovina in gospodarstvo vzhodne obale Sredozemskega morja. Ko ao nekateri ob morju stanujoči narodi premagala strah pred morjem, kar se ie _ domnevno — ža prav zgodaj zvršilo in to na različnih točkah zemeljske krogle, oziroma, ko so ob mori-i stanujoči narodi našli primerna sredstva sa obvladanje morja, je začelo polagoma prodirati zavedanie, kaj da pomeni morje sploh in pa pos«t dobrih, za piovidbo ugodnih tal. Ta proces zavedanja ee J* vršil v starem Ln srednjem veku precej počasi, vse do časa velikih pre-koraorakih odkritij okoli 1. 1500. Od teea {asa je postajalo zanimanje za morje vedno večja, obenem pa i J zavladalo mnenje, da Je ona država v najbolj zavidljivem položaju, ki J® okoli in okoli obdana od morja, ri&o pa to ne, vsaj ona, ki imenuje dolge in za piovidbo prikladne obale svoio last (Glede popolnoma insularne lege ji prišla v onih časih edinole Anglija v pe-Stev. Šele pred dobrimi sedemdesetimi leti se pokaže — t »daj še v nejasnih konturah — druga Sisto oceanska država — Japonska.) Kakor hitro i* prodrlo prepričanje, da pomeni posest dobre in za piovidbo ugodne morske obale nekaj posebnega in obče za-željenega, 60 narodi in države začeli posvečati vedno večjo pozornost svojim lastnim obalam, pri tem pa v slučaju nedostal-kov teh obal ali vsled pohlepnosti zavidljivo gled-a.joč na obale boli ali manj oddaljenih sosedov, ki so razpolagati z ugodnejšimi morskimi eitiacijami. To ooeinj^anie lastnih in tujih obal pa je privedlo do stremljenja, zboljšati lastne obale, ali pridobiti novih obal, ali poseči po oddaljenih preko-morskih obalah, ali pa prilastita si v bližini ležeče, tujim državam pripadajoče »nasprotne obale«. To stremljenje je Slo še dalje: Prilastiti si kar cela — predvsam sredozemska — morja, ali pa razelašaiti nadob-laet nad svetekim morjem, kar so hoteli uveljaviti Angleži v 17. stoletju, dokler nd prodrla ideja, da je svetSko morje odprto vbetm narodom. Akoravno se to zadnje stremi jen*}® — kakor rečeno — ni posre&lo, vendar je obstojalo in še ofostoia vsaj tendenca — včasih uspešno izvedena — po prilaStttvl »nasproti*? obali«. Danes stoji situacija tabo, da tamoreino Blede morskega položaja razlikovati najrazličnejše tipe bodisi pri celih kontinentih ali pa pri posameznih državah. Imamo dežela br« vsakega etika z morjem (omenimo med drugimi Afganistan, Abesinijo, Bargo, Tamnu-turo, Bolivijo, Švico, Luxemburg. La-chtenstein itd., do najmanjše Vatikanske državica) do takih, ki eo popolnoma obdane od morja. N. pr. antarktični kontinent je obdan kar od vseh treh oceanov, istotako oblivajo Azijo valovi vseh treh oceanov ali vsaj njihovih delov. Ameriko oblivata dva oceana, Avstralijo in Afriko isto tako dva-Evropa pa ima delež samo na anem oceanu, pač na najvažnejšem. Evropo obliva Atlantski ocean s svojimi na:važnejšimi deli. namreč e severnim, baltiškim in (romanskim) sredozemskim morjem. Delež posaaneanih držav na teh morjih je dokai različen in pester, kakor nikjer drjgje na svetu. Pri posameznih državah imamo zopet najraalifinajše tipe. Nekatere države eo ob-livaine od dveh ali anega oceana, druge zopet imajo delež na nekaj kilometrih morske obale. Oglejmo si ti morake države malo bližje, uračunajoč pri tem angleške do-minjone kot več ali mani samostojne državne tvorbe. Tako ie n. pr. dominjon Avstralija obdan od dveh odprtih oceanov in eneca sredozemskega morja; dominjon Nova Zelandija pa ima absolutno oceansko> lego. Dominion Nova Fundlandiia leži tudi v oceamu. toda zelo blizu ameriške obala, do-fim je Island, ki fe samostojna država, toda v personalni uniji e kraljevino Dansko, oi vseh strani obdan od Atlantskega oceana Vendar njegova situacija, ker je otok, ni ugodna vsled oddaljenosti. Samostojna republika Kuba ima tudi popolnoma morsko lego, toda ne leži v odprtem oceanu, temveč v več ali rnani zaprtem ameriškem sredozemskem morju. Raz^n popolnoma oceanskeg® ali vsal oc vseh strani od morja obdanega položaja, razlikujemo še tidi države, ki eo samo na eni strani oblivane od oceana, na drugi T>a od kakega postranskega morja obdane; dalje imamo države, ki ležijo na oceanu ali na kakem zelo važnem sredozemskem morju ali celo na dveh sredozemskih morjih aVi na važnih posebnih delih kakega sredozemskega morja. (Nedostatka prirode skuša odstraniti z umetnimi prekopi, n pr. Suez. Panama, Canal du Midi, Baltiško belo-morski kanal i. dr. Obstojijo pa še vaani načrti glede ncurih prekopov n. pr. Kanal na istmu Kra, črnomorski - baJtišk: Kanal i. dr.) Poseben tip tvorijo države z eno ali dvooeeansko lfgo pri tem pa z eno ali dvo-oceansko kontinentalno mejo (n. pr. Kanada, Unija. Mexika, različne srednje ln južno ameriške države. Siarn itd.) Svojevrstna je pomorska situacija Rjsije. Ta ogromna država leži kaT na dveh oceanih onroma delih dveh oceanov, vendar pa nima nikjer direktnega etika z odprtimi oceani, t»mvež samo preko sredozemskih — ali pa obrob nih morij. Izhodi iz teh sredozemskih morij so pa večinoma v tujih rokah, ki so vedno pripravljene Rusom zapreti izhod v svat-sko morje. (N. pr. vprašanje prehoda skozi Bospor in Dardanele.) Posebna ovira za Rusijo je pa okoliščina, da eo one obale, i* katerih bi imela Rusija neomejen pristop ▼ svet, ali zelo oddaljene, ali pa z ledom pokrite. Zato opažamo v zadnjih desetletjih pri Rusih krčevito prizadevanje priti do gorkeea odprtega morja. V vsaj navidezno najslabšem položaju eo tedai one države. ki so zelo oddaljene od velikih morskih potov, ali ki imajo sicer dolge, toda iz kateregakoli vzroka neugodna ali ealo nedostopne obale, oziroma take države, ki imajo premalo obale. Vendar je to večkrat le navidazno. Ta države so neprenehoma na delu, da izboljšajo svoj neugodni pomorski položaj, bodisi s tehničnimi sredstvi ali na včasih presenetljiv način- Delež morskih obal nekaterih dnucih držav je sicer minimalen, toda zadostjje, da igrajo doti&ie dižave važno moritlmno vlogo (n pr. IIo-landija, Belgija, Panama itd.). Poglejmo si končno morski položaj na&e države. Ona ne meji na nobenega treh oceanov in neposredno tudi ne na nobeno sre-doaenino morje, temveč samo na en del enega izmed sredozemskih morij, je pe vendar v ugodnejšem položaju, kakor drugo države, ki ležijo na več morjih in ki razpolagajo z dokaj manjšimi obalami kot naša država. Vzrok relativno ugodnega položaja naše obale moramo iskati v tem. da je Jadransko morja zaliv najvažnejšega in najobljudenejšega sredosem9kega morja, po-e»ebno pa zaradi tega, k« nikdar ne zamrzne in je tedaj — vobče — leto in dan odprto plovidbi, VBa! za veliko ladje. Ima 1» Adrija seveda tudi svoje neugodne Strart glede na možnost plavidbe, katere pn moramo iskati bolj v drugih momentih, kakor kaKor v oceanografsko navigatoričnih. Občutno vrzel. v Izobrazbi, Id vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, Izpolnite s čitanjem Ilustriranega tedenskega obzornika »tlV-LJENJE LN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega in zabavnega štiva z mnogimi slikami). Uprava: LJubljana, Knafljeva ulica 5 Naj jih zapleni. Eksekutor: Če torej nimate nič drugega, vam moram zapleniti zlate ribice. — Kar izvolite. Moram vas pa opozoriti, da je posoda last moje gospodinje. vije. Ta čast me je doletela šele v Jugoslaviji. Zgodilo pa se je to takole: V kmetijskem ministrstvu, kamor sem prišel že v začetku leta 1919., so bili vsakovrstni ljudje in so se tudi dogajale vsakovrstne reči. Saj to navsezadnje ni bilo samo v tem uradu, niti samo v Jugoslaviji, nego brez dvoma po vsej Evropi. Pa tudi drugod, kajti vse one čudne reči in razni čudni ljudje so bili v največji mcjj plod svetovne vojne. Kaj se je zaradi vojne vse pokvarilo, pa se ne bi ljudje! In tako se je zgodilo, da je nekdo hotel na »zakonit« način spraviti v svoj žep nekih 60.000 Din državnega denarja. Meni je bilo dano, da sem to preprečil. Zlobnež je to moje početje smatral za hudobnost in je iskal priložnost za maščevanje. To ni izostalo. Nekoč je nekdo ugotovil, da se glasijo moji dokumenti na Mihaela, a jaz da se kličem za Miloša. Kako more to biti, se vprašuje zlobnež. In ugane, da sta bila dva brata, Mihael in Miloš. Mihael je bržkone umrl, a Miloš zdaj vara poštene ljudi z dokumenti svojega pokojnega brata Mihaela. Da bi se reč še bolj razsvetlila, je zlobnež pregledoval dokumente še glede drugih podatkov in je ugotovil, da sem se rodil na Fali pri Mariboru, ki je v nekaterih dokumentih označena še z nemškim »Faal«; Fala da je v katastralni občini Ruti, nemško Greuth, v politični občini Cinžatu, nemško Zinsath. v župniji Devici Mariji v Puščavi, nemško Maria in der Wiiste. Ko je zlobnež vse to ugotovil, je takoj vprašal, kako se more človek roditi v tolikih krajih. Zaključil je, da sem največji slenar pod solncem. Seveda se je začela velika preiskava. Najprel so od*'a strogo zaupna vprašanja na velikeea župa v Ljubljano, ki je zbral ves material in dokazal, da je Miloš Stibler identičen z Mihaelom štiblerjem. Med dokazih so bili tudi že večkrat omenjena Bezenškova knjižica »Petindvajsetletnica...«, nadalje izjava mariborske gimnazije in šest sošolcev iz mariborske gimnazije, ki so potrdili da se je Mihael Stibler v teku gimnazijskega študija prekrstil v Miloša štiblerja naposled pa še Izjava župnijskega urada! pri Devici Mariji v Puščavi na Pohorju da v tem kraju vsakdo ve, da sta Miloš in Mihael eden in isti. Toda zlobnež je bil zaradi takega uradnega poročila velikega župana še bolj vznemirjen, kajti želel je pač drugačnih podatkov. Zato se je tudi poročilo odložilo in se je odposlala iz samega Beograda pod zeleno Pohorje posebna komisija dveh oseb, da bi dognala resnico na licu mesta in seveda ugotovila mojo krivdo. Komisija je rajžala v Maribor, pregledala v gimnaziji neke stare protokole in je po vsej pravici bila ušteta tudi od že imenovanega profesorja g. Frana Jerovška. Videla je Falo in se na lastne oči prepričala, da ta kraj obstoji in da so zraven tudi Ruta in Cinžat in vse ostalo. Torej tudi tukaj nič. Da bi zlobnež temeljito dokazal, da je res zloben, je slavna komisija odpotovala iz Celja, mesto belo in veselo ob ljubki Savinji, kajti dva prijatelja iz Celja, gimnazijski direktor Mravljak in narodni poslanec Prekoršek, sta bila med podpisniki izjave, da sta mi bila v gimnaziji sošolca in da vesta, da ie Miloš štibler identičen z Mihaelom štiblerjem. Komisija je šla torej v Celje, da bi se prepričala, ali tam sploh eksistirata človeka teh imen. Ko se je zlobnež tudi tu vrezal. jo je komisija junaško mahnila v belo Ljubljano. Tam se je zlobnežu nos še boli podaljšal in zadeva se je še temeliiteje razkrinkala: Zapazil sem. da hoče udariti tudi po drugih. Med nekakšnim zasliševanjem sem bil tudi vprašan, kakšnega političnega prepričanja je moj šef (načelnik g. Sancin). Odgovoril sem mirno, da se rs* take reči ne zanimam. On mi je načelnik, drugo me ne briga. Zlobnež se je obrisal, a komisija se Je vrnila, odkoder je prišla, jaz pa sem ostal Miloš in mislim tako ostati do konca svojega življenja. Profesorja Bezenška sem videl menda jamo enkrat v življenju. Moralo je biti okrog leta 1912. Služboval sem v Celju in Bezenšek je prišel na počitnice iz Bolgarije. Zadrževal se je v rojstnem kraju pod južnim Pohorjem in je prihajal v Celje, kjer sem ga nekoč videl v kopališču Dlani. Se danes obžalujem, da v svoji prirojeni strahopetnosti nisem Imel poguma, približati se mu in se mu predstaviti. Samo oddaleč sem ga s spoštovanjem opazoval. Ali nisem s to strahopetnostjo dokazal, da ne zaslužim tako junaškega imena, kakor je Miloš? Sicer je ta strahopet-nost, kakcr rečeno, »prirojena in mi je v življenju mnogo škodovala, kajti prepričal sem se na drugih zgledih, da imata dlan in pest le premnogokrat važno vlogo v življenju ljudi. A dlan in pest pomenita mnogokrat — ne vedno — nasilje. Hudo je človeku, ako pride nasilniku v pest, hudo pa tudi, ako včasi ni sam bolj pogumen. Ljudje prav glede mene mislijo, da sem skromen, toda to ni točno. Strahopeten sem, a ne skrcmen. Ta strahopetnost je tudi vzrok, da se nisem seznanil s profesorjem Bezenškom, četudi se mi je za to nudila priložnost. Za Miloša pa sem mu prav tako hvaležen kakor za slovensko stenografijo. Ohranil ga bom vedno v dobrem spominu in se veselim, da se ga rod spominja tudi s spominsko ploščo, ki se bo vzidala na njegovi rojstni hiši. Bezenšek gotove spada med one ljudi, ki to pozornost ln spoštovanje v polni meri zaslužijo. A rod, ki spoštuje svoje zaslužne može, daje tudi sebi dobro izpričevalo. V Italijo pojdejo Včeraj je naša reprezentanca v Bukarešti nesrečno izgubila odločilno izbirno tekmo za svetovno prvenstvo — Rumunija je zmagala z 2 s 1 (1: l) in se iz XII. skupine skupno s Švico kvalificirala za končne igre v Italiji Bukarešta, 29. aprila Današnja Izbirna tekma za svetovno Itrvenstvo med Jugoslavijo ln Rumunijo, ki ge j€ t športni javnosti obeh prijateljskih narodov pričakovala z največjo napetostjo, je privabila na igrišče do 30.000 gledalcev Veliko večino so sestavljali seveda vročekrvni domačimi, ki so živahno »navijali« za svoje igralce in v drugem delu igre, ko je Rumunija zabila vodilni gol, iz samega navdušenja prodrli orožniški in vojaški kordo« okoli igrišča ter kar v množicah objemali ln čestitali svoje-m-u moštvu. Med občinstvom so bile navzoče tudi Številne odlične osebnosti, mei njimi prestolonaslednik Mihael s suito, jugoslovenski poslanik Colak Antič z vsem os obje m poslaništva io mnogi drugi. Vreme je bilo v začetku igre solnčno, proti koncu pa se }e ozračje ohladilo in tudi mrak je že legel na zadnje minute te ogorčene borbe. Jugoslovenska reprezentanca, kl je sprva — prav tako kot nasprotnik — zaigrala pTecej nervozno, je potrebovala dalj kot Rumuni, preden se je znašla na terenu. Proti koncu prvega polčasa in tudi v posameznih fazah še živahnejšega drugega polčasa je bilo moštvo v premoči, toda igralo je mnogo manj z elanom hi voljo kot domačini. Prav tako je bil napad zelo neaktiven glede stremljenja, deloma pa ga je pri tem spremljala tudi smola •Igra je bila zelo živahna, mestoma tudi nekoliko ostra, toda r splošnem Je razen nekaj manjših pratfk napravila najboljši vtis. Jugosloveni niso bili dovolj homogeni, dasi so kot posamezniki pokazali odlično igro im so bili posebno v drugem polčasu stalno pred rumunekim golom. Do 15. min. sta obe moštvi Igrali nervozno in več ▼ napadu so bili Rumuni, ki pa tudi niso mnogo streljali. V sredi tega polčasa so se moči polagoma izravnale, od 25. min. dalje pa je bila Jugoslavija, posebno pa njen napad, nepretrgoma na rumunskl polovici. Kljub temu pa se je posrečilo v 39. min. rumun-skemu desnemu krilu Bindei odidati žogo za Lukičevim hirbtom 3 do 4 m od gola oddaljenemu srednjemu napadalcu čola-ku, ki je nato z razantnim strelom posla! žogo v mrežo. 1:0 za R. Kako velika Je bila premoč Jugoslavije v tem delu igre, se vidi tudi lz tega, da je bilo razmerje kotov 6:0 za J. Najboljš4 igralec v tem polčasu je bil Glišovič v napadu. Takoj v drugem polčasu so začeli na padati Rumuni, ki so bili nekaj časa tu di v premoči in izvojevali svoj prvi kot — brez rezultata Nato so se v živahnem tempu izmenjavali obojestranski napad: z Izredno kritičnimi situacijami pred obema goloma, kjer pa — posebno pred romunskim — po smoli napadalcev žoga ni našla noti v mrežo Posebno števUn* so bile »rele situacije, kl »ta Jih imela Marjanovlč 1o Kragič. toda vse »e Je T zadnjem hipu končalo v autu ali pa aa nogah romunskih branilcev. V 26. min. je J. v napadu. Glišovič vodi logo, nasproti mu gresta dva Rumuna, 5 do I metrov oddaljena od vrat. Glišovič odda Vujadlnoviču, u Marjanovlču, ta pa takoj Kragiču, kl s krasnim »volley« strelom plasira neubranljiv v mrežo. Izenačeno! Publika sprejme iiravnanje precej mirno, nato pa začne bodriti domače, kl se Jim že 4 min. pozneje ponudi prilika za triumfe. Schwarz odda od autove črte oster strel v smeri proti golu, žoga gre mimo Glaserja in se zadene v nasprotni drog, od njega pa v mrežo. 2:1 za R. Publika Izbruhne v delirij navdušenja ln vdre na igrišče. Po kratki pavzi se Igra nadaljuje. Rumuni igrajo še v večjim ela-nom Jugosloveni pa se adijo demor al izbrani. Obramba zagreši nekaj »foulov«, za katere se počasi revanžirajo tudi Rumuni Zaradi enega Izmed takšnih zahteva publika enajstmetrovko proti Jugoslaviji, toda sodnik je ne prkma. Pri Jugoalove-nih ni več pravega navdušenja ln volje, Rumuni pa se v zadnjih fazah umaknejo v obrambo, da obvarujejo rezultat, kl se več ne menja. Tekmo je sodil belgijski sodnik Lan*e-nus odlično. Tri tekme In tri presenečenja - v prvenstvu V podsaveznem prvenstvu je včeraj Hermes remiziral z Ilirijo, Celjani so zmagali nad Mariborčani, Železničarji pa ukrotili Cakovčane. — Vrstni red v tabeli se je spremenil samo v korist Celja. Ljubljana, 29. aprila. Podsavezno prvenstveno tekmovanje ee P spet pomaknilo za dve tekmi proti koncu. V borbi so bili trije pari in sicer Ilirija in Harmes v Ljubljani, Železničar iz Maribora in čakovečki SK v Cakovcu ter Celje in IS^K Maribor ;z Maribora. V ljubljanski tekmi je bil favorit Ilirija, toda Hermes je bil že marsikomu zagoneten nasprotnik in včeraj jo je zagodel tudi Iliriji. Saj ta odvzeta točka ne bo koristila toliko njemu kot škodovala Iliriji, ki bo morala odslej še bolj skrbno paziti na izku-p>ii;ek v vsaki preostali tekmi. Vsekakor ee Je Hermes z včerajšnjo fc-ikmo moraino opomogel po številnih razočaranjih, ki jih je dobival samo v letošnjem prvenstvu. Železničarji iz Maribora so se upravičeno z vso resnostjo pripravljali na srečanje s Cakovčani na njihovih tleh. Met jim je dobro usipel in po rennisu Iliriji s Hermesom so se krepko izboljšale njihove šance za do-ro enega izmed najčastnejših mest v letošnjem prvenstvu. Celje, ki je v podsavezni ligi kot nebogljeno dete in ga partnerji vsaj na tihem smatrajo za moštvo, na čigar koži hočejo naračunati golov in točk. je šlo v Maribor in zmagalo. Kakor kažejo zadnji rezultati, si njegove vrste vidno jacijo in 5e se ne varamo, je ie iz neposredne nevarnosti, da bi ostalo na koncj tabele. Prvenstvena tabela kaže po včerajšnjih tekmah naslednjo sliko: Ilirija 9 6 2 1 34:18 14 Čakovečki SK 9 4 3 2 26:23 U Železničarji 7 5 — 2 27:14 10 Hermes 10 3 S 4 18:32 9 Celje 10 2 2 6 20:27 6 Sapid 4 2 1 1 11:7 5 Maribor 9 1 1 7 19:34 3 Na hermesovem igrišču se je danes odigrala prvenstvena borba, mali »derby«, meč. uftnaia domačima ljubljanskima ri-valoma. Ostala je z 2:2 neodločena io s tem vsaj na polovico izipolnila ln uresničila davne arflbicije šiškarjev, da bi svojemu renomiracemu nasprotniku pokazali zobe. Hermes : Ilirija 2:2 (1:0) Hermes: Oblak, Klančnik, Lewy, Fur- jan, Košenina, čebohin, Kos, BrodniK, Zalokar, Mokorel, Kariž. Ilirija: Rožič, Unterreiter, Luce, ©ogrne, Varšek, Sočan, Lah, Svetic R., Grfln-tal, Pikič, Pfeifer. Pred okoli 400 ljdmi se je začetkoma razvijala dokaj mlačna igra. Prve poteze sc pokazale Ilirijo v napadu, toda že kmalu so se Siškarjl otresli prve nervoze in začeli s sunki v nasprotno polje. Žoga se je večinoma nabijala brezsmiselno red/ko se je Izvedla kombinacija preko dveh m-ož. Z obeh strani se je uveljavljal oster start, in ob nepreciznosti podajanja je ostala igra dolgo povsem raztrgana. Kmalu se je pokazala rahla terenska premoč ši&karjev, ki so jo ob čedalje hujšem pritisku ohranili do polčasa. Drugi del igre je potekal v obrnjeni situaciji. Belo-zeleni so morali najprej izenačiti nasprotnikov naskok, kar se jim je posrečilo z enajstko. dočim so bili šiškarji tačas v skrbeh prav za to prednost in prehajali v defenzivno taktiko. To so še poostrili, ko je Ilirija izbila iz krepkega pritiska uspeh v obliki voddlnega gola. Poslej so se tudi Hermežani spomnili, d* je najboljša obramba napad, njih nasprotnik pa je prešel v njihovo prejšnjo taktiko zavlačevanja, sicer nekoliko bolj upravičeno, ker se je kazalec že močno nagnil proti koncu Ko se je Košecini posrečil veliki udarec in je Izenačil, že ni bilo več časa, da bi se še nanrej »taktizira-lo«, po dobrih dveh minutah je sodmlk že odpiskal. Hermežani bodo remis brez dvoma z debelimi črkami zapisali med svoje znamenite uspehe. Zaslužili so delitev točk predvsem po igri v prvem polčasu. V tem presledku so bili svojemu nasprotniku ie samo kos v vseh delih moštva, temveč so ga vidno prekašali. To velja predvsem za obrambo, v kateri je bil samo Oblak malo nesiguren, toda branilca sta imela dober start m sta ob primerni podipor razpoložene srednje vrste zanesljivo od bijala rahle napade ilirijanskega kvlnte ta. Srednja vrsta je prav tako nadkri Ijevala isto nasprotno formacijo, v njej se je zlasti razživljal Košenina, ki Je držal nasprotni trio, obenem pa premišljeno pošiljal svoj napad naprej V dru gem polčasu je moral prepustiti isto na logo svojemu nasprotniku Varšku. Do konca je ostal najboljši stranski krilec Cebohln, ki se je v drugem polčasu, vsaj taktično, še poboljšal. V napadu niso imeli Siškarji zelo nevarnega orožja. Krili sta bili razmeroma uporabni, tudi Zalokar se je povzipel do nekaterih prav lepih potez, močno pa je kvaril soglasje Mokorel, dočim je bil Brodnik vsaj agi-len. V celoti pa napadalni kvintet nd prišel do pravega izraza, zlasti ne v drugem delu igre. Belo-zeleni nikakor ne morejo splavati v formo, ki bi jim zagotovila mirno čakanje dogodkov Kar so pokazali v prvem polčasu današnje Igre, ne sodi niti v slovenski prvi razred. Vtis igre v drugem polčasu je bil kajrpa radikalno spremenjen, ven dar samo do vodilnega gola. potem pa je moštvo zopet obupno popustilo in lahkomiselno zapravilo važno točko Moštvo ni homogeno nekateri igralci so povsem iz forme, in tako so slabi uspehi v zad njih tekmah še nekam razumljivi. V napadu sta n- pr. precej šibki obe krili, Lah Po svoji počasnosti, Pfeifer pa tako že dolgo ni zaigral v »svojem« stilu. Notranji trio v tej postavi tudi ni najboljša solucija. Grdntal je ostal ponesrečen poskus, a Zupančič in Svetic sta obvisela, v takšni okolici v zraku. Sicer je s primerno pod/poro iz ozadja v drugem polčasu še nekam šlo, toda prave prodornosti napad ni pokazal niti v tem delu igre. V srednji vrsti, ki se je razvila šele v drugem polčasu, je bil dober edini Bogme. Varšek samo pol igre. Sočan pa uhaja v svojo staro napako netočnega podajanja in raznih umetnij brez pravega smisla. S tem samo ogroža Lastni gol. Obramba je bila še najsolidnejši del moštva, dasi tudi ne brez napak in šibkosti. Luce gotovo ni dokončna rešitev viprašanja levega branilca. Unter je bil dober t startu in v razdiranju, privoščil si je le nekaj preveč »kiksarjev«. Rožič spričo malo nevarnega protivnikovega napada nI imel prilike pokazati, kaj zrna, sokriv je na prvem golu, drugega ni mogel ubraniti. V prvem delu igre »i I. nI Izdelala pravih šans, nasprotno je H. imel nekaj zrelih prilik, kl Jih napad ni utegnil iako-ristiti. Score je otvoril Brodnik v 40. minuti, ko Je Rožič Košeninov prost strel samo odibil, nakar Je Brodnik lz neposredne bližine v startu žogo »unil v mrežo. Drugi polčas Je bil v znamenju mogočne ilirljanske ofenzive. V 24. min. Je Furjan v kazenskem prostoru zakrivil roko, enajetko Je Lah s silovito bombo pretvoril. Napad I. Je v krepkem nadaljnjem pritisku izkoristil v 34. nenadno šibkost v defenzivni hermežanski igri in Rafko je po ostri kombinaciji na desni strani napada razantno zaključil akcijo, 2:1 zo I. V nadaljnji živahni borb! Je H. vrgel vse sile v napad, toda brez uspeha. V 40. izvaja Košenina prost strel h daljave 30 metrov ln žoga gre v kot tik pod prečko, 2:2. Sodil je g. Nemec lz Maribora dobro tei objektivno. Svoboda : Domžale 2:2 (2:2). V p^ — prvenstveni — predtekmi st« partnerja delila točki. Domžalčani so v začetku pritisnili in prišli v vodstvo 2:0, potem pa so iih Svobodaši stisnili. Pri teh se je izkazal Zemljak. Do konca ©o kljub premočni igri samo izenačili. Sodnik g- Luke-žič. Ilirija rez. t Hermes res. 2:0 (t:0>. Prijateljsko srečanjJ pred clavno t»kmo. v katerem re iliriianska rezerva brez Užav odpravila nasprotnika. Železničarji: čakovečki SK 2:1 Cakovec, 29. aprila. Mariborski železničarji «o prišli po točke na vroča tla v Cakovec, kjer so odigrali prvenstveno tekmo ■ Cakovečkim. Boljši napad železničarjev je odločil težko igro s 2:1 zase. Tekma je bila v splošnem zelo fair; sodil Je zadovoljivo gosp. Deržaj iz Ljubljane. Ostale nogometne tekme OeUe: Olimp : Jugoslavija 5:0 (0:0). — Prv. n. razreda. Atletlk SK : SK Hrastnik 8:2 (2:2). Prijateljska tekma brez velikega zanimanja. Atletlk rez. : Triglav (Store) 7:0. >s Hašk : SOavtfa (Oeljek) 4:0 ^Beograd: Baflk : Gradjanski 1:1 (0:1). Pokalna tekma Dunaj: FC Wlen : Austria 4:2; Rapid : Hakoah 5:2; Admira : FAC 3:2. Pra^a: Madžarska : Češkoslovaška 2:2 (1:2). Budimpešta; Madžarska : Bolgarija 4:1 (4:0). Nttrnberg: IFC Ntlrnberg j Wacker (Halle) 3:0. , Trler: Zapadna Nemčija : Luksembur- ška 6:1. * Rim s Juventua : Lazdo 2:0; Torino : Ambroslana 1:0. Anvers: Holandska : Belgija 4:2. Izbirna tekma za svetovno prvenstvo. Smuk s Triglava v najtežji smučarski tekmi letošnje sezone, lOOOmetr-skem smuku, je zmagal član jeseniške Skale Ciril Pra- ček v 6:28 Grafika : Slovan 4:2 Tekma se je končala z zmago Grafike, ker je z odločnostjo pred golom mala izkoristiti situacije. Slovan je nastopi! kompleten, toda ni vadržal do konca. Sodil Je g. Pevalek. Celje : Maribor 5:4 (3:3) Maribor, 29. aprila. Na igrišču Maribora v ljudskem vrtu sta danes odigrala Maribor in Celje svojo prvenstveno tekmo. Moštvi sta nastopiti v naslednjih postavah: Celje; Pleteršek—-Koprivmdk, M*kul— Volkar, Presinger I, Preštnger n, Goboc— Trifunovič, Marič, Zupan, Ahtik. M»ribor; Ždan—Savo, Korent—Kukanja, Kirbiš, Gomol—Ogrizek, Pepček, Stare, Miro, Jurgec. Igra je bila, če albstrahdramo nekaj ostrosti, ld eo si jih privoščili sem In tja nekateri igralci, fair ln skoraj ni hUa podobna borbi za točke. Celje Je po *reči odneslo dve točki domov. Ne da bi hoteli zmanjšati njegov uspeh, ki je bil dosežen v pošteni borbi, Je vendar treba povedati, da je bila zmaga dosežena v zeflo srečnih okoliščinah. Moštvo Je v splošnem ugajalo. Visoko aktivna Je bila vsa krilska vrsta, ki je zelo dragoceno ta izdatno sodelovala z obrambo ln tako že v kali zatrla vse poskuse nasprotnega napada. V obrambi Je najmočnejši Pleteršek, siguren in hraber vratar. Branilca se nista Izkazala preveč. V napadu ni bilo posebnih osebnosti, pač pa so vsaj nekaj časa držali žogo, kar se domačemu napadu ni hotelo posrečiti. Moštvo Maribora ima že kar tragično dedščlno pomanjkanja preudarnosti in razuma v igri. Redko kdaj se moštvu posreči zaigrati tako, da vidi gledalec v posameznih akcijah nekaj določenega in logičnega. To se je spet pokazalo v žarki luči v nastopu proti Celju. Brez zaupanja v lastne »ile ad je dalo moštvo iflasti v drugem polčasu vzeti vsako iniciativo iz rok. O kaki smiselnosti dela krilcev ni bilo sledu. Ožja obramba je bila nesigurca, kriloi niso bili na mestu. Igra Maribora Je bila okorna in neelastična. Vsak igralec Je napravil vtis, da se hoče čimprej rešiti žoge, ne glede na to, kam jo bo podal. Ta netočnost v kombinacijah je bila povod, da je žoga skoraj brez izjeme postala pilen dobro podpirane nasprotne obrambe. Zaradi te hibe tudi napad ni držal nobene žoge in so se vse njegove akcije razblinile v nič. Miro in Ogrizek sta bila edina aktivna igralca. Igra Je bila zanimiva samo do odmora; v tem delu sta nasprotnika predvajala kolikor toliko dobro Igro, potem pa »e Je videlo samo nabijanje žoige. Maribor Je Ime« prilike dovolj za zmago, da Je pa moštvo odšlo poraženo z igrišča, Je krivda na sterilnosti napada. Sodi! Je g. Jordan iz Ljubljano dobro. V PiaM. V tekmovanju za prvenstvo mariborskega H. razreda je zmagal v Ptuju Gradjanski iz Cakovca nad Dravo a 5:1, mariborska Svoboda pa je Izgubila v Murski Soboti proti Muri z 1:5. Vodja italijanske vlade bo otvoril na svečan način V. levantski velesejem Vodja italijanske vlade S. E. Benito Mua-solini je odgovoril upravitelju IV. velesejma takole: »Torej, kot Je sklenjeno, pridem na otvoritev V. velesejma.« V tem pričakovanju Je usmerjeno delovanje mednarodnega velesejma v Bariju na izpopolnitev in udovršbo tehničnih del, kako bi se s to prireditvijo navezali hitri in intenzivni stiki velesejma z deželami Sredozemskega morja. Uprava velesejma se pripravlja na velik poskus nove harmonične izgraditve ponovnega zbližanja narodov, ker bi bilo posebnega pomena v svetovnem gospodarstvu, dovesti v sklad vzhod, ki se budi, z zapadom. S pristankom raznih narodov, ki so se udeleževali že prejšnjih velesejmov kakor tudi onih, kl se nameravajo prvič udeležiti V levantskega velesejma, bi se lahko reklo, da se uvel1avl1a1o Mussollnlleve besede: »da levantski veleselem predstavlja vez med vzhodom in zapadom.« 3903 Zg. Krma, 29. aprila. Visoko gori pod Ržjo se je odlepila črna točka, drči po strmini, postaja večja. To je tekma naših najdrznejših smučarjev v smuku, ki zahteva od vsakega posameznika drznost ln znanje. Proga, dobro markirana, vodi z pobočja Rti mimo RJavine in nato »trmo doli proti Apnenicl v dolino nad kočo v Zigornji Kroni. Start Je v višini 2300 m, cilj 1000 metrov nižje v Vrtači v višini 1300 m. Nato gre proga preko strmega žleba nad kočo v Zgornji Krmi na levo t pobočje Medvednice ter doli v Vrtačo. Gornji del proge vodi po dokaj odprtem terenu s krasnim razgledom preko vsega Triglav skega pogorja. Prvi del proge v odprtem terenu }e dopuščal tekmovalcem, da so popustiM vajeti svojim smučkam ter dosegli na neka terlh strmih mestih hitrosti do 70 lom DrugI del proge pa Je zahteval nekoliko več opreznosti, ker Je šla proga po kupl-ranem terenu ln visokogoraaem redkem gozdu. Proga Je Imela »tiri kontrole, kl so Jih moraH tekmovalci pasirati. Markacijo proge Je oskrbel v teku sobote vodja tekme dr. Svigeij s tehničnim vodjo amuč. M. Mojstrane Rablčem Maksom. Takoj od starta Je pokazal izredno lep stil Ljuban Mušič, ki Je to strmino vzel v enem smuku. Med progo so se s svojo drznostjo ln sigurnostjo zlasti izkazali omenjeni Mušič, Praček ln Luikiman. Slednji pa Je Imel smolo v zadnjem delu proge, da Je vzel smua preveč ostro in ga Je pri tem vrglo v drevo, pri čemer si je poškodoval nogo. V ollj tekmovalci niso vorfll več s ve-Mfc© brzino, ker Je solnce Se dokaj omehčalo sneg. Vrste snega so se od starta slino menjavale. Medtem ko Je bil sneg v gornjem delu proge še dovolj od nočnega mraza premrzel, je spodnji del proge omehčalo soLnee. Zato je čas prvega na tem snegu odličen. Pri boljših snežnih razmerah bi ga zboljšal še za eno ali dve minuti. Proga je bila dolga približno 5 km ali še več. „ofiiV, Tekma, pri kateri se je zbralo 15 naših najboljših smučarjev in bi jo lahko imenovali tekmo »kanonov«, je pokazala, da imamo med našimi smučarji res izborne tekmovalce. Vodstvo tekme je bilo v šviglja, ki je bil obenem starter. Startali so ob 10. v enominutnih presledkih. Sodniki na cilju so bili: Tavčar, Marsel in Delkin. Tekma je potekla v redu, točno in brezhibno, za kar gre zahvala SK Dovju v Mojstrani, ki je odlično organiziral vso prireditev. Podčrtati moramo tudi vzorno delo vedno agil-ne Mince Rabičeve in Maksa Rabiča, ki Je bil tehnični vodja tekmovanja. Kot zdravniki so bili požrtvovalno na razpolago dr. Kajzelj, dr. Lunaček in dr. Milavec. Vreme je bfflo prirediteljem izredno naklonjeno, saj Je bilo ves dan sončno ta lepo, tako da so smučarji in tekmovalci uživali krasote očaka Triglava ta njegovih trabantov. Rezultati eo: . „ L Praček CW1 (TK Skala, Jesenice) 6:28, 2. Mušič Ljtrban (Hašk, Zagreto) 7:08, S. Letner Ivo (Rapid, Maribor) 7:16.2, 4. žnidar Emil (ASK Gorenje) 7:34.2, 5. Stopar Rudolf, (MSK) 7:47, 6. Žinger-lin Rudolf (Maraton, Zagr.) 8:34.4, 7. Ber-var Stane (LJubljana) 8:52.1, 8. Fenedel Kari (SK Maribor) 9:57, 9. Senčar Lado (Ljubljana) 10:28.3, 10. Lakota Ciril (Dov-je-Mojstrana) 11:10.2. _ Prireditev Je vsestransko uspela m je treba JZSS čestitati za tako lep zaključek letošnje izredno bogate sezone. Table teniško prvenstvo V tekmah za prvenstvo banovine so zmagali: v slnglu tl Veri Hočevar 3:0, proti Cvenklovi 3:0; Hočevar Mira : Cvenkel 3:0, proti sestri Veri 3 0 Cvenklova : Hočevar Vera 3:1, Hočevar . Glavnikova 3:0. HhED DUBLE 1. Geržinič Leo ta Neda (L) 8, 2. žiža- Cven^va d.) 2, 3. Zoroada-H^evarjeva -i točka 4 Nagy-Ravnikarjeva (I.). (Tekmovali so 4 pSfTej disciplini posvečajo (posebno igralke) tekmovalci veliko premalo pažnje. Tako so bile posamezne fa-STv partijah zelo lepe, pa zopet povsem » ♦S« kar ie posledica tega ker se ^ed doubČ" klubih premalo trenirajo. £££ sto morda državna prvaka brat ta StS Geržinič, ki sta se tudi banovinsko prvenstvo priborila s premočjo. DOUBLE DAM. 1 Hani in Neda Geržinič (L), 2. Putrle-Hofievar (H.). Prijavila sta se samo dva cara V zmagovalnem paru moramo pohva-S irgdVK ki je V zadnjem trenutku vskočila namesto Dečmanove ta dala -kljub temu, da je nad leto dta pavzirala vsestransko odlično igro. Partija je bi a prav živahna in zanimiva ter se je končala z rezultatom 3:1. SENGLE JUNIORJEV • 1. Weissbacher (I.), 2. Geržinič Leo (I.), ' 3. in 4. Putrle (Reka) in Marinko (H.). I (Startalo je 17 tekmovalcev.) Izjemoma sta na tem prvenstvu nastopila pri junior-jih tudi >prvorazredna« Geržinič in Weis«-bacher, ki sta med mladimi ambicioznimi tekmovalci napravila pravo zmedo. Vsak z ene strani tabele sta se približavala finalu in po vrsti premagala še zelo neruttairane ovire. Dobro bi bilo, da bi tudi na državnem prvenstvu vsaj eden izmed obeh star-tal v juniorski disciplini in s tem prinesel tudi ta naslov v Ljubljano. Putrle ta Marinko pa sta razen imenovanih sigurno najboljša Juniorja. V predfinalu je Geržinič zmagal nad Putriom z 2:1, Weissbacher nad Marinkom tudi z 2 :1. Weissbacher pa se je revanžiral Geržiniču za poraz v slnglu gospodov ta ga v finalu odpravil z 2:0. DOUBLE GOSPODOV 1. Geržinič-Weissbacher (L) 3, 2. Hexner-Weiller (Makabi) 2, 3. Nagy-žiža (I.) 1 točka, 4. Nemec-Horvat (H.). (Tekmovalo je 9 parov.) Pomembna in nadvse lepa je bila zmaga ilirijanskega para, kateremu se je posrečilo premagati do sedaj najboljši jugoslovenski par. Finale partije dale te-le rezultate: Geržinič - Weissbacher : Hexner-Weiller 3:2, proti 2iža-Nagy w. o.; proti Nemec-Horvat 3:0. Hexner-Weiller : 2iža-Nagy 3:1, proti Nemec-Horvat 3:0. Ziža-Nagy : Nemec-Horvath 3:1. SINGLE GOSPODOV Ta disciplina ob uri še ni končana. V finale so se plasirali povsem nepričakovano Geržinič Leo, ki je v semifinalu zmagal nad svojim klubskim tovarišem Weissbacher-jem, dalje Drovenik in Nemec (Hermes) ter Hexner (Makabi). Presenetljivi so ti rezultati, če upoštevamo, da so izpadli odlični igrači VVeiller, Horvath, 2iža, Weissbacher, Nagy, Kavčič ta drugi. Tu odloča žreb, ki ni vselej naklonjen istemu. Razveseljivo je, da imamo v državi že okoli deset igralcev, ki so približno enako dobri. Vredno je omeniti 2ižo, ki ga na vseh turnirjih spremlja izredna smola; moral je nastopiti z bolno roko. Glede »smole« ne smemo prezreti niti Horvata ta Maksimoviča. V semifinalu so se srečali: Hexner-Maksimovič 3:0, Nemec-Horvath 3:1, Drovenik-2iža 3:2, Geržinič Zornada 3:0. PRVENSTVO MOŠTEV 1. Makabi, Zagreb (Hexner, Herškovič in Weiller), 2. Hermes (Kavčič, Nemec, Drovenik, Horvat), 3. Ilirija (Geržinič, VVeissba-cher, 2iža, Djinovski). 4. Reka (Lazar, Tič, Putrle). Makabi ja je tudi na tem prvenstvu spremljala izredna sreča. Ko je odpovedal Weiller, je iznenadil mali Herškovič, kl je proti Hermesu in Iliriji rešil situacijo. Oba naša vodilna kluba sta imela pri žrebanju postav nesrečno roko. Ce bi bil Hermes v boju z Makabijem nastopil s Horvatom ali pa nirija z Nagyjem, bi bila končna slika gotovo drugačna. Zmaga Hermesa proti Iliriji je bila zaslužena in zelo lepa vendar je rezultat nekoliko previsok. V predkolu je Reka premagala moštvo zagrebškega Cepina in se tako uvrstila med najboljše jugoslovenske table teniške klube. (O končnih rezultatih neodigranih disciplin bomo poročali v prvi redni izdaji.) čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" TEDEN FILMA m..... pa pravega, povoda policijskim odredbam, ki so v Gorici Izzvale veliko pozornost, niso smeli objaviti. p— V Lonjerju bodo v kratkem otvorili novo dečje zavetišče, ki ga bo upravljala znana poitalijančevaJna družba »Italia Re-denta«. Občina je v ta namen stavila družbi že na razpolago posebno stavbo in je nakupila tudi potrebno opremo, v stavbi se vršijo sedaj potrebna adaptacijska dela. Zavetišče dobi tudi svoje igrišče. »Po-polo di Trieste«, ki poroča o tem, pripominja, da je bil že skrajni čas, da se tik pred vratmi Trsta končno poskrbi za primerno italijansko vzgojo tujerodne dece. p— V Idriji pripravlja rudniška uprava nove redukcije plač vsem rudniškim nameščencem. Pri tem se sklicuje na znižanje iti samostojni listi, ki se združijo i ogromnih količinah, pokrivajoč vodno gladino. Ko sem zadnjič akvariral severno vasice Bevke. sem ugotovil nič koliko mahu, med mahom sem pa našel ;epe, svetlo zelene mešinke Ker sta obe rastlini mični. se izplača akvaristu izlet k Bev-kam, tja k jarkom, ki so ostali po rezanju šote. Obe spadata v skupino plavajočih rastlin in dobivata razne mineralne snovi neposredno iz vode. Pri ostalih rastlinah, ki se vkoreninijo in ki jih vsajamo v akvarij, je pa stvar naslednja: Ker se v akvarijih voda načelno ne menja bi rastline omenjene snovi kmalu porabile, a kdo in kaj naj jih v vodi nadoknadi.' Izmet rib in odpadle liste, ki vsebujejo nekatere snovi, moramo odstraniti, iicer scencem. rn tem se smicuje na .------ r" ' ^ „ - L-„i plač državnim uradnikom in drugim usluž- primanjkuje kisika. Dezka " J 50^1^ f _____.-i... j__f.i.ii, 1 torei:> F.vo 7-em ie. ki ie fila^a rezer\a Na desni: Robert Montgomery in VValter Huston v filmu MGM »Podmorski pekel* Na levi: študenti so izvabili Garretta v past Zmagovita študentovska „Burja" Veliki film, ki pravkar teče v ljubljanskem Elitnem kinu Matici pod imenom »Burja«, ima v originalu naslov: »Revolucija mladine«. Povsod se bore mladi ljudje, napadajo in zmagujejo. To je zdaj njihov film; mladostni igralci so študenti neke ameriške visoke šole. Delo zasluži vso pozornost, je umetnina slavnega režiserja Cecila B. de Millea, stvaritev Paramounta, ki je zopet enkrat pokazal, kaj zmore in kako zna postreči sodobnemu svetovnemu občinstvu. Mladina, prežeta od vneme za pravičnost in svcbodo, podira stari pravni sistem, ki je ne more več zadovoljiti. Mladina sama pograbi za vajeti — mladina sama ulovi zločinca, ki terorizira vse mesto, a ga. sodišča po besedah trhle zakonodaje ne morejo obsoditi. Mladina sama mu izsili priznanje in reši sebe in mesto in s tem tudi vso domovino tistih žalostnih razmer, ki so že kar strahotno neznosne. Mladina ruši sodno dvorano, odpihne debeli prah s pandekt in kodeksov in vendar enkrat pulti v zatohle uradne sobane nekaj svežega raka. Garret, »kralj« podzemlja V fimu kar grmi proti ameriški Justicl. Kdor ni živel v Ameriki, si pač ne more ustvariti niti približne sodbe o ondotnih razmerah, ki stresajo države kakor mrzlica. Tam vlada ulica in podzemlje, javni red je brez moči, zlu ne more do korenine. Prej je bilo v najbudnejšem razvoju tihotapljenje alkohola, zdaj ga je nadomestil nov val kriminalistike: ugrabljanje. Podzemlje je država v državi. Kdor njemu ne plača tributa, ni varen lastnega življenja. Vsebina? Ta se ne da povedati s kratko mično zgodbico. FVm je treba videti, ker šele v mojstrski režiji in igri zaživi tudi dogajanje. Majhen študentovski krojaček v vaeučiliškem mestu se krčevito upira tiraniji podzemlja. Ker ne mara plačati tributa, pade ustreljen po razgovoru z voditeljem gangsterjev, Garrettom (glumi ga Charles Bickford). Zaman je krojaček vedno povpraševal ves obupan: »Ali je to svobodna država?« — študent Stevens Bmith (Richard Cromwell) je bil priča te- ga umora. Po ameriškem običaju ga za en dan izvolijo za državnega tožilca. Zarjaveli sistem, zaprašeni paragrafi, farsa pravosodja —vse je očitno. Toda Garrett ima dovolj prič, ki mu zvesto izpričajo alibi. Slepilna dialektika advokata iz podzemlja poruši Stevensov napad. In tako zločinca ni mogoče prijeti. Zdajci pa študentje sami povzamejo iniciativo in vdero v levji brlog, da si poiščejo dokazov. Eden izmed študentov pade ustreljen. Garrett zna spretno odvrniti sum umora na ustreljenčevega prijatelja. In kako zdaj zarotniški študentje vzamejo gangsterja Garretta na piko, kako ga lovijo v divji vnemi z avtom — vse to je podano v takšnem tempu, da postane občinstvo sobojevnik študentov, odobrava najprej z globokim oddihom, potem pa z glasnim pritrjevanjem. Nato: velik študentovski zbor v propadli tovarni, kjer sodijo zločincu Garrattu. Brutalni način sodnega postopka izvršijo študentje s še odločnejšimi sredstvi, da bi dosegli uspeh. Meja senzacije je dosežena. Zločinec prizna, mladina je zmagala, njen triumf oznanja koračnica: »glory, glory, glory...« Silni tempo, ki vlada v tem močno ten-denčnem filmu, je svojstvo režiserja Cecila B. de Millea. Vsak prizor je kakor pribit. Epizodice, kakor na primer iskanje manšetnega gumba pri gansterjih, so čisto enostavne, pa vendar tako spretno uvrščene v dogajanje, da tudi one potegnejo za seboj. Izbor študentov je specifično ameriška zadeva, zlasti tudi v pogledu rase. Izdajalec je podan kot tepec, a je vendar študent — tudi to gre na ameriški konto. Lepa dama v tem filmu (Judith Allen), ki glumi pogumno študentko, je za svojo vlogo sicer nekoliko preveč zrela, vendar pa je njena velika scena s Tole-dom (Bradley Page) izvrstna. Film ni od včeraj in od lani, temveč je čisto sodoben; posega v vladavino gangsterjev, ki še nikakor ni zrušena. Saj je še pravi čudež, da se podzemski svet ni zahvalil režiserju ali igralcem s kakšno kroglo. To bi za Ameriko ne bilo nič čudnega. Izdelan je film po povesti Bartletta Cor-macka in njegov idealni apel je: Dajte mladini, kar je njenega! — Vsem pa velja priporočilo: Pojdite in poglejte I Film je dolg 2334 metrov, prvovrstno fotografijo je oskrbel Peverell Marley. Kaj naj še pripomnimo? Le to, da je film doslej zmagal vsepovsod v evropskih velemestih. ■u Tito Schipa v „Ljubavnem tangu* Kar je slavnejših tenorjev na svetu, vsak od njih se rad poizkusi v zvočnem flimu. Prav! Saj je po svetu nešteto ljubiteljev lepega petja, ki brez posredovanja z zvočnim filmom prav gotovo nikoli ne bi spoznali proslavljenih pevskih umetnikov. V kratkem nas bo na ta način posetil v LJubljani glasoviti tenorist Tito Schipa. Mož je na višku slave. Po rodu je španjolec, a angažiran je na newyorškl operi Metropolitan in na milanski Scali. Umetnik, ki se sicer kreta samo v velikih opernih delih, izvrstno glumi in poje v svojem prvem zvočnem filmu »Tango ljubezni«. Vsebina je zabavna, k čemur pripomorejo sami dobri soigralci in komiki. Slavno Hauptsmannovo dr»m*ko pesnitev »Hanikina pot v nebesa« je Thea v. Harbou predelela za govoreči film. V nemem filmu je Hanika že šla svojo pot, film je bil zelo lep in uspešen, toda razen zvoka ln govora je filmska tehnika odslej že toliko napredovala. da bo novi film nasproti prvemu gotovo ko luč nasproti senci. Vlogo Hanike bo igrala 11-letna Inge Landguto-va, ki je že nekajkrat nastopila v manjših otroških vlogah. Sylvla Sldney, ki jo poznamo po krasnem uspehu v vlogi »Madame Butterfly«, glumi glavno vlogo v velikem filmu Paramounta: »Beg pred včerajšnjim dnem«. IMavski in kmečki upori m Goriškem in okrog Pulja ipanska nevesta iz filma »Uspavanka«, v caterem je Doroteja Wieck nastopila prvič pri Paramountu Beda, ki vlada v vsej Italiji in ki bi je, sodeč po poročilih fašističnih listov o vedno novih velikih uspehih režima, o padanju nezaposlenosti, o izboljšanju v industriji, trgovini in vse povsod, Italiji nihče ne prisodil, prihaja polagoma do vrhunca. Iz tarantske pokrajine, iz okolice Barija, iz Abrucov in drugod prihajajo vedno znova malo verjetne in vendar ne demantirane vesti o demonstracijah nezaposlenih delavcev, o uporih kmetov, ki jih davčna oblastva celo g pomočjo oborožene sHe, mili-čarjev in karaibinjerjsv, tirajo z njihove posesti to jkn rubijo njih borno imovino. Sporadično je prišlo tudi na Primorskem, čeprav je režim v teh naših krajih že spričo političnih in narodnostnih sporov še mnogo strožji ko drugod po Italiji, do takih uporov in spontanih protestnih zborovanj delavcev, ki že leto ali dve niso prišli niti do najmanjšega zaslužka, ali pa žena in otrok, ki so glasno zahtevali kruh. V zadnjem času pa so se pričeli tudi ljudje tod vedno bolj pogostoma upirati in demonstrirati. Niti oborožena sila Jih ni več zadržala. Ljudje so vedeli, da jih bodo potem posamič po zaprli in kaznovali, toda sila in pomanjkanje, ki ju je zakrivil v veliki meri pred vsem brezvestni režim, sta že davno premagala njih strah pred ječo in njih čut, da je nepošteno, kar je proti zakonu in državni oblasti. Poslednji taki dogodki so se pripetili, kakor poroča »La Liberta«, v Gradišču, v sosednem Zagraju, v Solkanu, v Koritnici pri Bovcu in v Kavranu pri Puli. V Zagraju so nezaposleni delavci priredili viharno protestno zborovanje, s katerega so poslali posebno delegacijo k podeštatu, ki Je zahtevala od občine posebnih podpor za ljudi, ki so že več ko tri mesece nezaposleni in zaradi tega ne prejemajo več rednih podpor. Podeštat je pozval na pomoč karabinjerje, ki so medtem mirili ljudi, in na mestu odredil aretacijo cele deputaclje. Ko so ljudje izvedeli, da so njihove odposlance aretirali in skrivaj odvedli v zapore, so navalili na karabinjersko postajo in karabinjerje prisilili, da so jih takoj spet izpustili. Slične demonstracije je vprizorl-lo na stotine delavcev tudi v Gradišču in v Solkanu pri Gorici. V Koritnici pri Bovcu je bil zadnji po- vod kmečkim protestom ta, da je oblast obsodila nekega kmeta na 400 Ur globe, ker svojega sina ni pošiljal k obveznim pred-vojaškim vajam. Dosedaj so take kazni običajno znašale po 50 lir. Ker pa prizadeti kmet ni niti hotel niti mogel plačati tako visokega zneska, so se nekaj dni kasneje zglasili na njegovem domu davčni izterjevalci v spremstvu večjega oddelka obmejnih miličarjev in mu zaplenili vso hišno opremo. Ljudje, ki so se že prej zgražali zaradi tako visoke kazni, so se tedaj silno razburili. Prišlo je do hudih inciden- bencem ter na pocenitev življenjskih potrebščin. Kakor poroča »Istra«, so pred kratkim odpustili z dela v rudniku 150 rudarjev, tako da jih je sedaj zaposlenih okrog 700. Pred vojno je bilo v idrijskem rudniku zaposlenih nad 1400 rudarjev. Poročenim rudarjem in njihovim družinam pomagajo v prvi vrsti tako, da jim dajejo dnevno nekaj hrane. p— V Tržiču je spet nekaj dela, vendar še od daleč niso zaposleni vsi tisoči delavcev kakor nekdaj, in še ti delajo po dva tedna, nakar jih zamenjajo drugI. V ladjedelnici grade sedaj tri manjše ladje, dve motorni potniški ladji za neko poljsko pa-roplovno družbo, ki ju bo postavila v promet na progi Gdynia-Severna Amerika, in petrolejsko tovorno ladjo za neko angleško družbo. Toliko več dela pa ima tržiška tovarna za letala, ki izvršuje že od vsega svojega početka zgolj vojaška naročila. Do sedaj je zgradila okrog 300 letal. Med nji mi je pičlo število civilnih športnih in pot niških letal. p— V istrl so kmetom spet razdelili nekaj posojil na podlagi znanega dekreta iz lanskega leta. Kakor znano, daje ta posojila Beneški zavod za zemljiški kredit Posojila so po 7 od sto, trije odstotki pa se plačujejo iz posebnega državnega fonda. Do konca preteklega leta je dal omenjeni zavod istrskim kmetom okrog 600 posojil, do konca t. m pa jih je bilo izdanih še nekaj manj ko 500. Vsa ta posojila naj služijo konsolidaciji obupnih razmer, v katerih se je znašel Istrski kmet, ko je koncem preteklega desetletja pritisnila gospodarska kriza, ki so jo v Istri zaradi nevzdržne konkurence italijanskih trgovcev z oljem in vinom občutili še posebno hudo. Fašistične oblasti pa so vso to obnovitveno gospodarsko akcijo Izrabile v svoje politične namene. Vsak kmet, ki zaprosi za tako posojilo, mora biti fašist ali pa vsaj član dopolavora tn mora vso svojo deco vpisati v Balillo. Posojila so bila v zadnji volilni kampanji tudi Izdatno propagandno sredstvo, kateremu ni mogel odoleti noben istrski kmet, saj je bila vsa njegova usoda odvisna od tega denarja. Posojila so hipotečna in znašajo po 500 do 10.000 lir. p— V Lisjakih pri Rihemberku Je bil pred tremi leti Izvršen strašen zločin. Fr. Kerkoč 38 let star kmet, je koncem marca 1. 1931. nenadoma izginil. Karabinjerji so ga tri leta zaman iskali. Pred dnevi pa sta bila na lepem aretirana nekdanja Kerkoče-va zaročenka 23-letna Marija Dorn in njen | 58 let stari oče Anton. Po dolgih zasliše vanjih sta priznala, da sta Franceta Ker koča s sekiro ubila, njegovo truiplo na nji vi zakopala, kasneje pa spet odkopala, ga razsekala in zažgala ter nato njegove ostanke razmetala po njivi. Iz akvaristove torbe O redke j iih ribicah in drugo. Sedaj, ko so se vode že »ogrele«, je pač vsakemu akvaristu omogočeno, da se poda v plitve jarke in potoke po raznovrstne vodne živalce in rastline. Opozarjam akvariste zlasti na dve ribici, ki ju redkeje srečujemo, a to sta balkanska polza-ča (Cobitis balcanica Karam.), o kateri sem že kratko poročal, in pa vretenec ah upiravec (Aspro streber Sieb), ki spada v rod ostrižev. Da bi ju oni, ki se zanju zanimajo. lahko spoznali, naj služi naslednji I °P'S- ... . j Balkanska polzača se razlikuje od navadne polzače po tem, da nima na gornjem delu korena repne plavuti majhne črne pege. Balkanska polzača se razlikuje tudi po risbi na telesu od navadnih polzač. Tako n. pr. so pege, ki so nanizane v sredini bokov, od škrg do repa, malo bolj razmaknjene kakor pri navadni polzači, črti pikic pa. ki sta nada jevanje črnih črtic od gobčka preko o « in tvorita pri navadni polzač. nekako me o med hrbtom in boki. sta. pa le kratkim za njima se vrste temnorjave večje maro-ge tik od pobočnih pegic preko^ hrbta, k pegam na nasprotni strani. Zaradi tega se nam vidi balkanska polzača ob bokih marmorirana, navadna polzača pa ^^ kakor že rečeno, na vsakem boku po eno vrsto peg in po eno vrsto pikic., roieg torej? 'Evo zemlje, ki je glavna rezerva za take snovi. Zmes gozdne ilovnate barske zemlje in neoprane mivke nam nadoknadi snovi kakor so žveplo, železo kalij, kalcij, magnezij itd Ker smo ravno na začetku sezone, opozarjam zlasti začetnike, da poskrbe za redilno zemljo v akvarijih, na katero vsujejo oprano mivko; 2 cm debela plast mivke zadostuje. V zemlji se rastline bujno razvijejo, listi postanejo dolgi in široki, absorbirajo zaradi tega tudi mnogo ogljikovega dvokisa. kateremu vzamejo ogljik, kisik pa vračajo vodi. ribice se pa dobro počutijo — kar je glavno. Kdor si želi navodila o urejevanju in negovanju akvarijev in izberi ribic in rastlin, naj se obrne name. ki jih mu bom dal brezplačno in drage volje. U. a. AII si že član »Vodnikove družbe"? Doroteja Wieck kot Ivana v Paramounto vem filmu »Uspavanka« Mae VVest lOMK - U8AMO R IVO L i S A V O N C « ft M E POUDRE K O U G £ r a R © ~ r- mlgStjMm mmm \ »••« M| MM Dag* k V 1 * . l ... v " ' 3UUV laauuiiu. riioiv j^- ^ ----I vrsto neg in pO cnu »ui« i------- , - tov in spopadov z miličniki, ki so bili ob- balkan£k£ polzače sem našel še neko dru- oroženl do zob. Zato so ti končno tudi pre- °o Vrsto y je sicer navadni polzači zelo magali uporne kmete in jih večinom zapr- *jobna'in ki ima tudi črno piko na rep- li. Po nekaj dneh so bili nekateri Izpuščeni J^^nu, samo da sta bočni pegi zdru- iz zaporov, vendar so njih voditelje ie na- , . 0},0 (kakor pri črnki ji), ki jenja dalje pridržali v preiskavi in jih bodo prej d JrepSno plavutjo, od toddorepne ali slej postavili pred sodišče. plavuti je pa nekaj peg. Ker je profesor Tudi v Kavranu v bližini Pule bi bili morali davčni organi v spremstvu miličnikov izvršiti več rubežni. Pri nekaterih posestnikih so zares zaplenili nekaj pohištva. Ko pa so vaščani izvedeli, da rubijo po vasi kar na debelo, so se naglo zbrali in uprli ter spočetka miličnike celo pregnali iz vasi. Sledile pa so izredne represalije in mnogo Kavrancev je moralo v pulske zapore. p_ V bližini Sent Vida na Vipavskem, tik ob novi vojaški cesti, ki je speljana na Nanos, gradijo novo vojašnico. Kmetom so pred meseci odvzeli več zemljišč, za katera Jim do sedaj še niso plačali nikake odškodnine. Na tem terenu so pričeli te dni graditi že temelje več novih stavb. V vo- i na Kaieri.. -- '1avan;u jn jašnicl, ki jo nameravajo dograditi še le- risbi telesa Poiun'br"te™ P*v<™ U bo nastanjen neki alplnskl aH bersa- ''Si " S^el^ vre- glierskl polk.. .. ------------- | «n akvariste ^ trup. ka_ plavuti je pa n«ai —^ /voječas_ Karaman. kateremu s v voda na £ded"SSn žeSu da mu pošljem kakih balkanskih polzač, sem jih tudi preko Time iskal vendar zaman. Nedavno sem na vlovil 3 lanskoletne mladiče, v ma,u in VfijSjSZ PO ffpa^^So^te^o Sh vKSf Tjer&li v bistrih potokih ln jarkih Drugo ribo, za katero se zanrma e pa že omenjeni vretenec ki je tudi v T - uiianici kar je sicer tudi v knjigi »Ribe v slovenskih 'vodah« omenjeno Vretenec ima navadno pet temnih počeznib Slo poševno ležečih prog m zelo velike SJbu$ne Blavuti. ki so tik pod prsnimi in na katerih počiva. Ker nas spominja po ■Sp .Rivoit-T , ;> LEPOTA JE BOŽANSKA ISKRA T fci jo mora on» vedno netčtr. m j« aik- fe, s« iMMHMrtta. Žena mora pronfcavatf nott, po ka-beci pridobi ercdetvo, da obiram to boiaasko jek.ro. Uporab1; Ki t« FARD DE RIVOLI. iv> U prijetno parfum iraao rde*i!o, ki d»> ^ fem« obaio prekrasno barvo, ki apomnja n* 1<*> ev«t a!4 oa m «d. Do-biva « v ™. rth Frambou**, Brun n*tte. OoimI, Bo« pour blond. Mandarinam Ro-uge de Soir. I>fb*Ta STp«^ »a c*no 10— Din. a kj«r m na gi, jo ram po-šlje PARFUMER1JA IN KOZMETIKA RIV0U francosko »kladišče, Osijek. BrMvMteo t«™ poSljemo naS crnik ta ia po4-ep6avanj«. Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjol znesek 17 Din. Mo potoni se oM«&et* pri Preskerju t Ljubljana. St. Pstra oe-•U »t. 14 133-6 p— V Gorici so policijski agenti pretekli torek zvečer nenadoma izpraznili kino »Vittoria«, kjer je varietejska družba »Ra-taplan« baš Izvajala svoj program. V krajšem kupletu so Igralci zasmehovali tudi Avstrijo, nekdanjo največjo sovražnico Italije« ki se je pa sedaj na lepem prelevila v Mussolinijevo varovanko. Občinstvo, ki je baš zaradi tega kupleta kar drlo v kino, je moralo nemudoma zapustiti dvorano, igralce so vse po vrsti aretirali, kino pa za tri dni zaprli. Tržaški listi so objavili o tem kratek komunike, v katerem terem se razlikuje od kapeljna. — V raz-nT vodah Slovenije bi se morda še mar-Jkal našlo. Vsi smo poklicani, da utrdimo najdišča bolj redkih rib. kakor 80 n pr razni ploščiči, okunj smuči, belice ?n prej omenjene ribe. Akvarist pa. ki se bavi z ribicami tudi na znanstveni podili utegne koristiti znanosti s svojimi k0LSbHeC|ieamdomačih vodnih rastlin opo-zar/am ponovno na plavajoč, vodni mah Mail oglasi Beseda IDin. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moško kok) z onic-ina:! Torpedo poceni naprodaj v Dvorakovi uidci štev. 3. I. nadstropje levo. 12391-11 Beseda 1 Din. davek 2 Din za filfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestvo prodam ▼ Spodnjem Vele ▼lakti prt Ptuju, ohatoie&e te stanovanjske hiše t ž stanovanjema. go«poda.r »kega posl-opja, 14 oralov p.*eerva (eventn-elno od dam tnd< manj oralov pri hiii). Raie-n tega «o oa prodaj tm-d/1 posamezne parcele, kaknr njive, trav mik« ln gozdovi, pojasni i« daj« Brec&ii Aloji. 11483 20 Beseda 1 D!n davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek t.'i Din. Telefon 2059 Premog Karbopakete dr\ a in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. ga fluitans) To^so majhni rogovila-plnj F----—------- -- -- _______— ,o ,,rnnr jazerses. inserauu dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani ■UreJUJ, Uavon, KAgtjea. Udaja toMorCa ^ Nar^o u^mo