PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 2W (9246)
TRST, torek, 21. oktobra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zajoiž nad Cerimim, razmnožen na dldosta. Od 5. 60 17. septembra 1944 se Je astal v tasltanu «Doterdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasuzn
SESTANEK MED VLADO IN SINDIKALNO FEDERACIJO medtem ko se 350 tisoč marokancev pripravo» «a pohod y IMENU NEUVRŠČENIH DRŽAV JO JE PREDLOŽILA ALŽIRIJA
ZAČETEK POGAJANJ 0 ZAHTEVAH VS odložil sklep
USLUŽBENCEV ŽELEZNIŠKE UPRAVE
Pogajanja so se zavlekla pozno v noč zaradi zahteve o povišanju plač
RIM, 20. — Na predsedstvu vlade je bil nocoj sestanek med vlado in sindikalno federacijo, na katerem so začeli razpravljati o zahtevah železničarjev o izvajanju sprejetih sklepov o preureditvi železniške u-prave in posodobljenju železniških naprav. Obenem razpravljajo o zahtevi sindikatov železničarjev po obnovitvi delovne pogodbe, ki zapade prihodnje leto. Železničarji že sedaj zahtevajo izboljšanje plač, še posebno pa ureditev nadurnega dela, dela ob praznikih in drugih doklad, ki jih ne dobivajo, ali pa so izredno nizke.
Kot prva točka je bilo vprašanje Povišanja plače. Za sedaj železničarji zahtevajo 25.000 lir več ha mesec, kot predujem na povišanje, ki naj bi ga dobili z obnovitvijo delovne pogodbe, ki zapade prihodnjega junija. Zelo važno je tudi vprašanje, ki so ga danes načeli in ki se nanaša na doklado, ki jo vlada namerava dati uslužbencem ministrstva za finance za «učinkovitost dela». Med razpravo so sindikati zahtevali od vlade, da skliče prihodnji sestanek, na katerem naj bi nadaljevali pogajanja o vseh vprašanjih državnih sulužbencev, čimprej, in ne za 28. oktobra, kot je bilo že dogovorjeno. Sindikalna federacija meni, da je treba najprej rešiti vprašanje doklade uslužbencem finančnega ministrstva, da ne bo več predstavljalo ovire za pogajanja o drugih stvareh.
Po nekaterih izjavah sodeč, obstajajo med sindikalno federacijo in riado še vedno velike razlike glede Plače železničarjev in se je prav zaradi tega sestanek zavlekel pozno v noč. Tik pred 24. uro je agencija ANSA sporočila, da predvidevajo, da se bodo pogajanja v palači Chigi nadaljevala še nekaj ur. Kljub te-niu pa se je zvedelo, da . je vlada sicer pripravljena dati železničarjem predujem na povišanje plače, ki ga bo določila nova delovna pogodba, čeprav se še ne ve, koliko namerava dati. Zdi pa se, da se spor yrti predvsem okrog raznih doklad Jn normativnih pogojev. Železničarji so pri tem zelo odločni in zahtevajo, da se jih glede normativnih pogojev končno vzporedi z ostalimi državnimi uslužbenci. Naj povemo, da imajo železničarji sorazmerno izredno nizke plače.
Važni so tudi pogovori na ministrstvu za delo o novi delovni pogodbi letalskih uslužbencev, ki jih vodi sindikalna federacija. Sindikalni zastopniki so zahtevali, da vlada odgovori najkasneje jutri na vse zahteve, ki so jih predložili. Od jutriš-nJega odgovora, pravijo sindikati, je odvisen nadaljnji razvoj pogajanj. “red dokončno odločitvijo pa se bo sindikalna federacija letalskih uslužbencev poprej posvetovala z vsedržavno sindikalno federacijo CGIL, CISL in UIL in jo zaprosila za podporo v svojih bojih, v primeru, če bi bil vladni odgovor nesprejemljiv.
••Hillu
smili iiiiiiin,,|||mim|||||||||||||||||||ii|iiiiiiii
Na predsedstvu vlade Je bil sinoči prvi sestanek med sindikalno federacijo in vlado, v okvi-ru začetka reševanja sindikalnih sporov, ki se nanašajo na državne udeležbe. Na vrsti so bili že-jezničarji, ki so že nekajkrat stav-kali ter zahtevajo, da jim izbolj-*ai° plače in priznajo nekatere doklade. Sestanek se je zavlekel Pozno v noč prav zaradi vpra-povišanja plače in doklad. Obenem je sindikalna federacija sinoči zahtevala od vlade, da se cirnprej reši vprašanje «doklade 2a učinkovitost dela» uslužbencu finančnega ministrstva, ki je Ze izzvala toliko polemik med °stalimi državnimi uslužbenci.
, Ameriški državni tajnik Kis-smger je prispel v nedeljo na pokajdnevni uradni obisk na Ki-aJsko, da pripravi obisk predsednika Forda, ki je predviden 2a konec novembra ali prve dni decembra. Tega vprašanja, ki bo °srednja tema Kissingerjevih pogovorov s kitajskimi voditelji, liso še načeli, pač pa so se v Uvodnem sestanku omejili le na Pfetres mednarodnega položaja. * tem okviru je prišla do izraza tazlika v ameriških in kitajskih Pogledih na mednarodno doga-jenje, predvsem pa nejevolja Pe-k'nga zaradi pretesnih odnosov •Ped ZDA in Sovjetsko zvezo.
. Y 1'banonu so se spet razvneli °ji med pripadniki palestinskih SMbanj in pa skrajnodesničarskimi slangisti. V zadnjih urah so za-eIežili v libanonskem glavnem tnestu kar 23 smrtnih žrtev in Več desetin ranjenih.
Politični odbor generalne skupščine svetovne organizacije je o-obril resolucijo, v kateri pod-P,ra mir in varnost v svetu. V svojem posegu je jugoslovanski Pj-edstavnik ostro obsodil vsako jbliko vmešavanja v notranje za-eve drugih držav, pa naj gre za a3resijo, grožnjo s silo ali gospodarski pritisk.
Sindikati se pripravljajo tudi na nadaljevanje pogajanj z vlado v duhu nedavnega sporazuma o državnih u-službencih, za dokončno ureditev vprašanj državnih upokojencev. Med drugim zahtevajo, da se državni upokojenci navežejo na sistem, ki sedaj velja za upokojence INPS, se pravi na povezavo pokojnin z dinamiko plač. Tudi državni upokojenci ne nameravajo biti zapostavljeni.
Glede državnih uslužbencev je zanimivo, da bodo imeli minister za javno upravo Cossiga. zakladni minister Colombo in pravosodni minister Reale v prihodnjih dneh sestanek, na katerem bodo začeli razpravljati o rešitvi vprašanja odbitka plače v primeru stavke za vse. uslužbence javnih ustanov.' Ministri nameravajo predlagati vladi in nato Sindikatom, da se tudi to vprašanje reši tako, kot velja ža delavce v industriji.
Sporazum o ribolovu med Italijo in Tunizijo
TUNIS, 20. — Tukaj so danes podpisali protokol o dogovoru med Tunizijo in Italijo o ribolovu. Protokol velja kot osnova , za dokončni sporazum, ki ga morajo še izdelati. Sporazum bo olajšal italijanskim ribičem, zlasti ribičem na Siciliji, da
bodo lahko ribarili v tunizijskih vodah, ki so zelo bogate z ribami. V zameno za to je Italija pripravljena dogovoriti se o gospodarski in finančni kooperaciji s Tunizijo, v okviru katere bo dala Tuniziji 36 milijard lir posojila pod ugodnimi pogoji, s katerimi bodo Tunizijci kupili v Italiji industrijske proizvode. Poleg tega se je Italija obvezala, da bo podprla čimprejšnjo obnovitev konvencije o pridružitvi držav severne Afrike gospodarski skupnosti ter se zavzela za čim širše gospodarsko sodelovanje z njimi. Poleg tega bo Italija seveda plačala določeno odškodnino za ribarjenje njenih ribičev v tunizijskih vodah. Na osnovi tega dogovora, ki ga je danes sklenili v Tunisu podtajnik zunanjega ministrstva Cattanei, je tunizijski predsednik Burgiba pomilostil poveljnike in člane posadke desetih italijanskih ribiških čolnov, ki so jih nedavno zajeli in jih pridržali v tunizijskih pristaniščih. Italijanski ribiški čolni se bodo že jutri vrnili v Italijo.
RIM, 20. — Danes je prispela v Rim parlamentarna delegacija Nemške demokratične republike Vzhodnonemški parlamentarci, ki se bodo v prihodnjih dneh sestali z ita-lijansko medparlamentarno skupino, so popoldne obiskali predsednika zbornice Pertinija, jutri pa jih bo sprejel predsednik senata Spagnolli.
o Zahodni Sahari
-
NEW YORK, 20. Varnostni svet ; neoboroženih Marokancev, ki se pri-svetovne organizacije je danes raz-j pravljajo na vdor v Zahodno Saha-pravljal o vprašanju Zahodne Sa * tiare. Sejo je zahtevala Španija spri-
čo pobude maroškega kralja Hasana, ki je organiziral pohod 350 tisoč
iiiiiiiiliiiiliimiiliillliiiiiiimiiilliiimtiifiiiimimmmtiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiinfimiiiiiiiiiiiiiiiMitii,iiiiiiiiimmi,iininiti,n,iii1iiiii,ii„„u
KISSINGERJEV OBISK V PEKINGU
Bistvena razlika v pogledih ZDA in Kitajske na mednarodni položaj
PEKING, 20. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger, ki je včeraj prispel na Kitajsko na nekajdnevni uradni obisk, se je danes prvič uradno sestal s kitajskim ministrskim podpredsednikom Teng Hsiao-pingom. Po sporočilu iz uradnih kitajskih krogov je srečanje trajalo dve uri in je bilo posvečeno mednarodnemu položaju. Glavnega vprašanja na dnevnem redu, ki je Fordov obisk na Kitajskem, predviden za konec novembra ali prve dni decembra, niso še načeli.
Pred začetkom srečanja sta Kissinger in Teng Hsiao-ping spregovorila nekaj besed s časnikarji. Kitajski ministrski podpredsednik je v tem okviru poudaril, da se je mednarodni položaj v marsičem spremenil v letu dni, ki je minilo od zadnjega Kissingerjevega obiska v Pekingu.
Različni pogledi kitajske in ameriške diplomacije na mednarodno dogajanje So prišli do izraza že včeraj med zdravicama, ki sta jih državni tajnik in kitajski zunanji minister Chiao Kuan-hua izmenjala med slovesnim banketom, šef kitajske diplomacije je poudaril, da za sedanji mednarodni položaj rti značilno popuščanje napetosti, pač pa zaostrovanje osnovnih protislovij. Zaradi česar je nadvse škodljivo zamenjati iluzije za dejansko stvarnost in s tem omogočiti ambicije ekspanzionistov. Čeprav Sovjetska zveza ni bila uradno omenjena, je iz besed Chiaa Kuan hua; jasno izzvenelo kitajsko nezadovoljstvo nad dogovarjanjem med Washingtonom in Moskvo.
V odgovoru je bil ameriški državni tajnik veliko previdnejši-in pou daril, da vsaka država mora voditi politiko, ki je v skladu z njenim mednarodnim položajem
Na‘sliki: kitajska in ameriška delegacija med delovnim sestankom.
RIM, 20. — Poseg rimskega kardinala Polettija, ki je vikar papeža Pavla VI. v Rimu in ki je pozval vse rimske duhovnike, naj ne popuščajo marksizmu, je vzburil val ostrih polemičnih posegov. Predstavniki italijanskih levičarskih strank namreč tolmačijo poseg visokega cerkvenega prelata za neumestno vmešavanje v notranje italijanske zadeve, podobno posegom papeža Pija XII. v začetku petdesetih let, ko je bila protikomunistična kampanja na višku.
Na vsakomesečnem srečanju z duhovniki svoje škofije, ki je bilo 9. oktobra, je kardinal Poletti namreč opozoril na nevarnost, da bi na prihodnjih občinskih volitvah v Rimu, ki bodo spomladi, lahko prišla na oblast levičarska koalicija, kar bi imelo za posledico konfrontacijo med «marksizmom in katoliško cerkvijo v mestu, ki je obenem duhovna prestolnica sveta in osrednji sedež katoliške cerkve.» Kardinalov govor je bil objavljen v celoti šele v soboto, deset dni po sestanku z duhovniki, kar naj bi bil po mnenju komentatorjev dokaz, da je Polettijevemu govoru, jo za veliki pohod, ki ga bo vodil da! svoj uradni «imprimatur» osebno kralj Hasan).	1 Pavel VI. V tem okviru je zlasti
lii,t,imll,il,llll,tl,iii,i,li,,in,,,,i,,,,,i,,i,,,,,,,i,i,,i,,i,,ii,i,i,,,,,,,,,,,,,,,,i,,,,,,,,,i,,,,,,,,,,i,,,,,,,i,,,,i,t,i,,,,i,,,„„„„„„„„„„„,„„„„,„„„,„,„,„,i,„,„,„„,,„iiiii„,u„i,i„„„,„,„,i,„,„,„,„„„„,,i,„,i„mi„„„„,
LIBANON ČEDALJE BLIŽJE DRŽAVLJANSKI VOJNI
V ponovnih pouličnih spopadih v Bejrutu trinajst smrtnih žrtev in štirideset ranjenih
Americani posvarili Izrael pred morebitnim vojaškim posegom proti Libanonu
ro. V današnjo razpravo so posegli predstavniki Španije, Maroka in Mavretanije. Prvi je pozval varnostni svet, naj sprejme potrebne u-krepe, da bi preprečili kršenje španskega ozemlja s strani Maroka ter predlagal, naj takoj pošljejo preiskovalno komisijo v Maroko, Španijo in Mavretanijo, da bi ugotovili «resnične vzroke», ki so pripeljali do organizacije pohoda.
Predstavnik Maroka je izjavil, da je španska zahteva po sklicanju varnostnega sveta vse preveč zgodnja ter je zanikal; da bi pomenil pohod «invazijo», saj gre po njegovem mnenju za maroško ozemlje ter je zato zahteval odložitev sestanka.
S svoje strani je predstavnik Mavretanije izjavil, da je ljudstvo Zahodne Sahare tako z gospodarskega, kot s kulturnega in političnega vidika povezano z Mavretanijo. Poudaril, da je odcepitev Zahodne Sahare zgolj posledica kolonialističnega posega ter je zahteval od svetovne organizacije naj zagotovijo vrnitev tega ozemlja Mavretaniji.
Varnostni svet je nato sklenil preložiti svojo sejo na jutri, da bi omogočil svojim članom, da se posvetujejo.
Iz Rabata poročajo, da je maroška vlada priskrbela velike zaloge vode in bencina na poti, po kateri bo krenil pohod proti Zahodni Sahari. Poleg tega kaže, da so Maro-kanci nakopičili večje število oboroženih sil ob meji z Zahodno Saharo in Alžirijo.
S prvim januarjem bodo postali člani varnostnega sveta Romunija, Dahomej, Panama in Libija namesto Bjelorusije, Mavretanije, Kostarike in Kameruna, ohranili pa bodo svoj sedež do konca 1976. leta Japonska, Gvajana, Italija, Švedska in Tanzanija. Stalni člani varnostnega sveta pa so kot znano Kitajska, Francija, Velika Britanija, ZDA in Sovjetska zveza.
(Na sliki: Marokanci se prijavlja-
Politični odbor OZN sprejel resolucijo o krepitvi varnosti
Jugoslovanski predstavnik Komatina ostro obsodil vmešavanje v notranje zadeve drugih držav - Pozitivna ocena konference v Helsinkih
NEW YORK, 20. — Glavni politični odbor generalne skupščine združenih narodov je sprejel resolucijo o izvajanju deklaracije združenih narodov, iz leta 1970, o krepitvi mednarodnega miru in varnosti. Dokument je v imenu 25 neuvrščenih držav predložila Alžirija. Njen veleposlanik je pri pojasnjevanju resolucije zahteval, da generalna skupščina svetovne organizacije pozove vse države, da proces popuščanja razširijo na vse dele sveta in da potrdijo upravičenost boja narodov za samoodločbo in neodvisnost.
V razpravo o resoluciji je posegel tudi član jugoslovanske delegacije, pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Miljan Komatina. Naglasil je, da neuvrščene države že od svoje prve konference na vrhu v Beogradu leta 1961 posvečajo veliko pozornost krepitvi mednarodnega miru in varnosti ter popuščanju napetosti. Na takšnih izhodiščih so tudi na alžirski konferenci voditeljev in na nedavni ministrski konferenci v Limi sprejeli pomembne sklepe. Miljan Komatina je pri tem obširno navedel program neuvrščenih iz Lime, v katerem je podrobno obdelana strategija za krepitev mednarodnega miru in varnosti ter solidarnost in vzajemna pomoč neuvrščenih držav.
Jugoslovanski predstavnik je dejal, da je glavna značilnost sedanjih mednarodnih odnosov uspešen boj narodov na vseh celinah za neodvisen nacionalni in napredni razvoj in za vsebinske spremembe preseženih političnih in gospodarskih odnosov.
Pri tem je poudaril zmago narodov Vietnama, Kambodže in Laosa, poraz kolonializma v Afriki in uspehe narodov Latinske Amerike ter pomembno spreminjanje razmerja sil v korist osvoboditve, napredka in miru. Med te pozitivne rezultate je uvrstil tudi uspešen zaključek konference o evropski varnosti. Toda ti pozitivni procesi po besedah Miljana Komatine žal niso zagotovili trajnega miru za vse državne, saj glavne mednarodne krize in žarišča spopadov še niso odpravljene, oboroževalna tekma pa neposredno ogroža mir in varnost. Po mnenju jugoslovanskega predstavnika samo popolna, učinkovita in hitra razorožitev utrjuje mir, varnost in napredek. Prav tako mednarodno popuščanje ne more zagotoviti trdnega miru, če se ne bo razširilo na vsa zemljepisna območja.
Pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Miljan Komatina je v razpravi tudi zavrnil vsakršno vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Pri tem je dejal: «Skrajni
iiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiitmimniiimiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiuiuuiiuiiimiiiii
POSEG RIMSKEGA KARDINALA POLETTIJA
Neumestno vmešavanje v italijanske zadeve
Levica ostro napada cerkvenega dostojanstvenika, ki je pozval «na budnost pred nevarnostjo ateističnega marksizma»
čas je, da tisti, ki so vajeni vmešavati se v notranje zadeve drugih držav, spoznajo, da je to praksa, ki je že obsojena, in'da se je boj vseh narodov in držav za svobodo, neodvisnost, ozemeljsko nedotakljivost in suvereno enakost tako povečal, da ga ni mogoče ustaviti. Nasprotujemo vsem poskusom uzakonitve pravice do katerekoli oblike vmešavanja, najsi gre za interveniranje, okupacijo, subverzijo, tako imenovano destabilizacijo, grožnji z uporabo sile, gospodarsko maščevanje ali diskriminacijo — s strateškimi, ideološkimi in drugimi interesi in motivi.»
Bolgarsko
potvarjanje
zgodovine
BEJRUT, 20. — Libanon brede čedalje bolj globoko v nevarne vode notranjih spopadov,, ki utegnejo v bližnji bodočnosti pripeljati državo v pravo državljansko vojno, na robu katere se Libanon nahaja ' že dalj časa. Spopadi med kristjani, ki se združujejo v falangah pod vodstvom desničarja Pierra Gema-yela, in muslimani, po veliki večini palestinski! beguncu ki imajo v Libanonu oporišča in dejansko nadzorujejo ves južni del libanonskega ozemlja, so se v nedeljo ponoči ponovno zaostrili, kar je povzročilo nadaljnjih 13 smrtnih žrtev in kakih 40 ranjenih.
V bistvu gre, bolj kot za spopad med muslimani in kristjani, za borbo med napredno usmerjenimi muslimani, ki podpirajo borbo palestinskega naroda za njegove pravice, in desničarji, ki v uveljavitvi naprednih idej vidijo vehko nevarnost :za privilegiran položaj, v katerem se trenutno nahajajo njihovi pristaši. Pod to .pretvezo očitajo vladi ministrskega predsednika Kara-me.ia, da popušča lev'ci in da je posledica tega dejstvo, da večji del nacionalnega ozemlja nadzorujejo prrleki, se pravi Palestinci.
Danes sta se sestala voditelja
dveh struj v okviru falangistov, se pravi vodja skrajnežev Gemayel in pa vodja zmerne struje Raymond Edde. Obnovitev spopadov pripisujejo hudim nasprotjem, do katerih je prišlo v «komisiji za politično reformo», kjer so predstavniki desničarjev zavrnili razpravo o morebitni spremembi ustave ter spremembo volilnega zakona. Poleg tega je bila žolčna razprava o vprašanju varnosti, še zlasti o posegu vojske v spopad med nasprotujoča si tabora ter o odnosih med libanonsko državo in palestinskimi osvobodilnimi organizacijami.
Vsemu temu je treba dodati še zaskrbljenost zaradi kopičenja izraelskih čet ob mejah z Libanonom, saj o Izraelci že večkrat zagrozili z \ .,'aškim posegom, če bi se s:r-ske čete vmešale v spopad med falangisti in Palestinci. S tem v zvezi piše današnji jeruzalemski dnevnik «Haarec», da so ZDA posvarile Izrael, naj nikar ne poseže v Libanonu, tudi v primeru sirskega vdora na tamkajšnje ozemlje. Wa-slrngtbn je Izraelu ba;e zagrozil celo s prekinitvijo vbjaških dobav. Te glasove je sicer glasrik jeruza
isti dnevnik, da je izraelska vlada pristala na to, da se pred morebitnim vojaškim posegom posvetuje z Washingtonom.
Medtem je danes prišlo do manjšega spopada ob izraelsko - sirski meji. Sirska obmejna patrulja je streljala, kot poročajo tako v Damasku kot v Jeruzalemu, na izraelsko patruljo, pri čemer so bili štirje jeruzalemski vojaki ranjeni. Incident je treba povezati z dogodkom, do katerega je prišlo prejšnji teden, ko so Izraelci ubili dva sirska pastirja, ki sta po naključju zašla na zasedeno ozemlje.
Iz Bejruta so pozno zvečer sporočili, da so se poulični boji med falangisti in muslimani ponovno razvneli. V zadnjih urah je v spopadih umrlo kar 23 oseb, medtem ko jih je bilo 56 ranjenih.
Zaprto špansko veleposlaništvo v
Berlinu
BERLIN, 20. — Špansko veleposlaništvo v vzhodnem Berlinu je danes prenehalo s svojo dejavnostjo, lemskegà zunanjega ministrstva ta- j potem ko je Vzhodna Nemčija začas-koj demantiral, kljub temu pa trdi no prekinila diplomatske stike z
Madridom v znamenje protesta zaradi usmrtitve petih protifrankističnih borcev. O tem poroča vzhodnonemška. tiskovna agencija DPA, ki pravi, da so že odstranili table, ki so bile na poslopju.
Vzhodna Nemčija je bila edina članica varšavskega pakta, ki je i-mela diplomatske odnose s Španijo in za sedaj še ni jasno, če gre za dokončno prekinitev odnosov ali zgolj za daljši zastoj.
Ameriško žito Sovjetski zvezi
WASHINGTON, 20. - Glasnik Bele hiše je nocoj sporočil, da je bil sklenjen petletni sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo, na osnovi katerega bo Sovjetska zveza kupila v prihodnjih 5 letih od 6 do 8 milijonov ton ameriških žitaric letno.
LIZBONA, 20. — Danes je prispela .v portugalsko prestolnico bolgarska delegacija, ki jo vodi minister za zunanjo trgovino Ivan Nedev. Komisija bo s portugalskimi voditelji razpravljala o novem trgovinskem | dovoljenje grobo sporazumu med državama.
pomemben zaključek kardinalovega govora, v katerem Poletti poudarja, «da marksizem sprva iz golega oportunizma ne bo iskal spopada z bogom, vendar pa se bo vselej boril za brezbožnost, zaradi česar bi bil v dvomu obstoj vere.»
Značilno je, da je to v nasprotju z encikliko Janeza XXIII. «Pacem in terris», v kateri je pokojni papež jasno ločil med izhodiščnimi ideologijami in gibanji, ki se nanje sklicujejo, v vidu sodelovanja med kristjani in marksisti.
Kot rečeno je Polettijev poseg vzburil vrsto polemičnih posegov. Prvi so kot neposredno prizadeti odgovorili rimski komunisti, za katere je bil kardinalov poseg presenetljiv in znak nove absurdne križarske vojne. Vprašanje pa — poudarja rimska federacija KPI — ne zadeva le komunistične partije, pač pa vse italijanske politične sile, ker gre za neumestno vmešavanje v italijanske notranje zadeve.
Republikanski poslanec Mammi je prav tako uokviril Polettijev poseg v predčasno kampanjo za občinske volitve v Rimu in s tem v zvezi poudaril, da čeprav republikanci nasprotujejo vsaki levičarski upravi v Rimu, menijo kljub vsemu, da bi kardinal bolje ravnal, če bi se omejil na svoje duhovne pristojnosti. Zlasti še, ker je kardinal med srečanjem o pomanjkljivostih Rima že priznal, da v preteklosti dobri odnosi med rimsko občinsko upravo in kurijo niso vselej prispevali k redu in dobri upravi v italijanski prestolnici.
še ostrejši je bil v komentarju, ki ga je napisal za genovski list «II Lavoro» socialistični poslanec Vitto-relli. Le-ta meni. da je poseg kardinala Polettija napad na vso italijansko levico in neumestno vmešavanje Vatikana v italijanske notranje zadeve. Hkrati člankar izraža tudi u-panje. da bo Krščanska demokracija. ki veliko besediči o svoji neodvisnosti od Cerkve, znala tokrat z dejstvi dokazati svojo avtonomnost.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Jugoslovanski predsednik Tito je med spomladanskim obiskom v republiki Makedoniji odločno in argumentirano zavrnil potvarjanje zgodovinskih dejstev in zmanjševanje dejanske vloge, pomena in razsežnosti jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno. Takšne pojave je bilo namreč mogoče pogosto zaslediti v različnih bolgarskih knjigah, časopisih, revijah in drugih publikacijah — in prav ob 30-Ietnici zmage nad fašizmom. Vendar očitno tudi Titove besede niso kaj prida zalegle, kajti v Sofiji se je te dni spet pojavila knjiga s kopico ponaredkov in izmišljotin o poteku sklepnih operacij ob koncu druge svetovne vojne na jugoslovanskem ozemlju. Kot poroča Tanjug, v tej knjigi avtorji, večja skupina polkovnikov bolgarske ljudske armade in vojaških publicistov, kdove katerikrat pišejo o «odločilni vlogi bolgarske armade v osvoboditvi Jugoslavije», o «množičnem junaštvu bolgarskih vojakov», o «slavnih bitkah in zmagah» in podobno.
j Knjiga «Udeležba Bolgarije v zlo-
| mu Hitlerjeve Nemčije od septembra 1944 do maja 1945», ki jo je izdala bolgarska vojaška založniška hiša potrjuje, da se v bistvu niso spremenila stališča bolgarskih zgodovinarjev, publicistov, politikov in mnogih državnih funkcionarjev pri tolmačenju vloge bolgarske ljudske armade in Bolgarije sploh ob koncu druge svetovne vojne.
«Z udeležbo naše države v domovinski vojni smo izpolnili zgodovinski dolg do balkanskih narodov in narodov srednle Evrooe — niše io avtorji te knjige in poveličujejo pomen vojaških operacij enot bolgarske ljudske armade na jugoslovanskem ozom'ju. Pri pazljivem prebiranju knjige bralec dobiva vtis, poroča Tanjug, da so glavno breme v teh operacijah imele enote bolgarske ljudske armade, medtem ko so enote jugoslovanske ljudske armade opravljale nekatere pomožne, postranske naloge. Knjiga je ilustrirana tudi s številnimi shemami o bojih in napredovanju bolgarskih enot, vendar na taistih shemah tam, kjer napadajo enote jugoslovanske liud-ske armade, ni sovražnika. Tudi v tej knjigi avtorji naštevajo vrsto jugoslovanskih mest, ki so jih «osvobodili borci bolgarske ljudske armade». Med temi mesti so tudi Niš, Skopje, Kumanovo, Priština, Štip in mnega druga.
Obenem s to knjigo se je, kot poroča Tanjug, pojavil tudi časopis «Izvostija», glasilo inštituta za vojaško zgodovino glavnega štaba bolgarske ljudske armade, v katerem so natisnjeni isti «argumenti» o odločilni vlogi bolgarske armade v o-svoboditvi Jugoslavije.
VLADO BARABAŠ
Spopad med brigadistom in milanskimi mestnimi redarji
MILAN, 20. — Davi nekaj po 8. uri se je v središču Milana vnel oster oborožen spopad med mladim fantom, ki se izdaja za rdečega bri-gadista, in tremi mestnimi redarji. Fant, ki je bil v spopadu lažje ranjen, je bil popoldne aretiran in odpeljan v kaznilnico San Vittore. Med zasliševanjem na kvesturi je poudaril, da se ima za političnega jetnika in zato ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje preiskovalcev.
Trije redarji, ki so urejevali promet na Trgu Argentina so ustavili fanta zaradi prevelike hitrosti in zahtevali, naj jim pokaže vozniško dovoljenje. Ker se je izkazalo, da je ponarejeno, so ga I povabili, naj jim sledi na kvesturo.
Premier Zelenortskih otokov na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD, 20. — Na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo je danes na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bi-jediča pripotoval predsednik vlade republike Zelenortskih otokov Pedro De Verona Rodriguez Pires. Do tega obiska je prišlo v času, ko si ta mlada otoška država, ki je julija letos pridobila neodvisnost, prizadeva za mednarodno uveljavitev in o-pravlja prve naloge v neodvisnem notranjem razvoju in dejavnosti na mednarodnem področju na načelih nauvrščene politike.
Premier Zelenortskih otokov Rodriguez Pires se bo med obiskom v Jugoslaviji pogovarjal s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bijedičem in drugimi jugoslovanskimi predstavniki, poleg Beograda pa bo obiskal še nekatera mesta v Srbiji in na Hrvatskem.
PARIZ, 20. — Pakis* anski premier Alj Buto je prispel danes na dvodnevni uradni obisk v Francijo. Med -obiskom se bo razgovarjal s francoskimi voditelji in gospodarskimi operaterju
21. oktobra 1975
»TRŽAŠKI DNEVNIK
URADNO SPOROČILO DEŽELNEGA TAJNIŠTVA
Odločno stališče PSI glede novega načina upravljanja na deželni ravni
V četrtek sestanek vseh laičnih strank ustavnega loka?
Zanimiv program petkove seje občinskega sveta
Tiskovni urad deželnega tajništva PSI je uradno sporočil, da je deželno tajništvo zaključilo ciklus razgovorov z deželnimi tajniki strank u-stavnega loka na osnovi mandata, ki ga je prejelo od deželnega odbora stranke. Mandat se je nanašal na preučitev možnosti srečanja in primerjanja stališč vseh političnih sil. Z izjemo KD, ki je zavrnila tako srečanje, so vse stranke — PSDI, PRI, KPI, PLI, Slovenska skupnost in Furlansko gibanje — pozitivno odgovorile na socialistično pobudo. Tako predvidevajo, da bo prvi sestanek na ravni deželnih tajništev že v četrtek v Trstu.
Deželno tajništvo PSI bo o izidu razgovorov poročalo drevi na sestanku izvršnega odbora v Vidmu.
. Iz tega, dokaj odločnega uradnega sporočila PSI izhaja, da se kriza na deželni ravni bliža s precej hitrimi koraki. Po vsej verjetnosti bo v soboto na seji deželnega odbora PSI o krizi že konkretneje govor, čeprav se bo danes ponovno sestal deželni svet, ki pa bo razpravljal o manj pomembnih zakonskih predlogih.
Kriza na deželni ravni pa se avtomatično ne prenaša na krajevno in so prav obratno sklicane redne seje tržaškega pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v četrtek in tržaškega občinskega sveta, ki se bo sestal v petek. Tržaški občinski svet ima povrh na dnevnem redu nekatera zelo važna vprašanja, kot je ustanovitev konzorcija za zdravstvo, novi pravilnik občinskih otroških vrtcev in nove tarife za metan, okrog katerih je bilo že toliko polemik.
Očitno je, da obstajajo na krajevni ravni nekatera važna vprašanja, ki bi jih hoteli rešiti še pred verjetno krizo, do katere bo prišlo po deželnem vzorcu. Prav tako pa je tudi dokaj očitno, da je nacionalistično desničarska gonja zbližala sta-
Ob 60-letnem jubileju dr. GOJMIRA DEMŠARJA
mu iskreno čestita in želi še mnogo delovnih uspehov
kolektiv Glasbene matice
lišča levih struj strank ustavnega loka, kar je prispevalo k možnosti reševanja in usklajevanja nekaterih važnih vprašanj.
Med njimi je nedvomno zelo pomembno ustanavljanje zdravstvenega konzorcija, za kar je tržaška občina izdelala osnutek pravilnika, o katerem bodo danes ob 12. uri razpravljali na zasedanju, na katerem bodo prisotni, poleg predstavnikov tržaške, tudi zastopniki vseh okoliških občin tržaške pokrajine.
• Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj v Vidmu predstavil zbirko aktov s strokovnega srečanja o urejevanju hudournikov, ki je bilo v glavnem mestu Furlanije v dneh 12. in 13. decembra 1972. Prisotni so bili odbornik za kmetijstvo Del
turna bogastva Mizzau, številni časnikarji, javni upravitelji in strokovnjaki.
Poimenovanje šol v Ricmanjih in Boljuncu
Te dni je prišlo uradno sporočilo, da se bo odslej osnovna šola v Ricmanjih imenovala «Ivan Trinko - Zamejski», osnovna šola v Boljuncu pa «Fran Venturini». Tako poimenovanje so pred časom predlagali šolniki in starši. Vodstvi šol bosta po dogovoru z medrazrednimi sveti in didaktičnim ravnateljstvom sestavili program ter določili datum svečanosti za poimenovanje šol.
PO MESECU DNI BOJA
Demonstracija zasedene tovarne
delavcev
SAIFAC
V četrtek solidarnostna stavka kovinarjev
Tovarna kovinskih vrat SAIFAC je zasedena že mesec dni. šestnajst delavcev vztrajno kljubuje namenu gospodarjev, ki , hočejo zapreti tovarno, čeprav je pred leti zaposlovala več kot sto ljudi in na vso moč gradila vrata za ladijkse gradnje, šole, vrtce in podobno. Še da-
prebivalce okoliških četrti. Stavka bo od 10. do 12. ure.
Včeraj so delavci iz zasedene tovarne šli, skupaj z rajonskim odborom od Sv. Sobote, na cesto pred nogometni stadion pri Valmauri. Javnost so hoteli opozoriti nase z letakom, v katerem ugotavljajo, da je
Začetek sezone
krožka «Barbaro»
S predvajanjem filma «Il sospetto» se danes začne sezona ljudskega kinematografskega krožka «Umberto Barbaro». Film bodo s pričetkom ob 20.30 vrteli v kinodvorani v Ul. Madonnina 19.
Šolske vesti
nes imajo lastniki podjetja v svojih j v Trstu v teku širokopotezna akci-
predalih naročila, vendar se jim zdi. da je prišel čas, da se lahko znebijo tega neizkoriščenega produktivnega potenciala.
Temu, razumljivo, nasprotujejo zaposleni delavci, z njimi pa tudi prizadeto prebivalstvo mestnih četrti okoli industrijske cone in delovni tovariši v drugih podjetjih.
Ni torej naključje, če se je ob sicer skromnem primeru 16 delavcev SAIFAC oblikovala širša solidarnost, Id je zajela te dni vso kovinsko stroko. V četrtek so sindikati kovinarjev oklicali dveurno stavko v znak solidarnosti in sklicali, prav pred poslopjem zasedenega obrata v Ulici Caboto, ljudsko zborovanje, kamor stavkajoči vabijo tudi mladino in
Gobbo, odbornik za naravna in kul-
MiiiimiiiiiliiimiiiiiiiiiliiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiillliiiiiiniHlililllulniiiMHinililimnilillIllillllilllilii>*niiiiuiumiiiii|iiiilm,,|,,ll|'Mi,'i|*i*llillim',i|m*
NA POBUDO PD «VESNA» IN KRAJEVNE SEKCIJE VZPI-ANPI
V Križu so z uspehom ponovili «Kulturni večer» na temo NOB
Prireditev se uokvirja v proslavljanje 30. obletnice osvoboditve • V soboto mladinski tek mimo vaških spomenikov
ja delodajalcev, ki bi radi prisilili sindikalno gibanje k obrambnim stališčem prav pred obnovitvijo delovnih pogodb. Tako so največ prizadeta mala in srednja industrijska podjetja. V enem letu (med julijem 74 in julijem 75) je v Trstu 2000 ljudi izgubilo službo, medtem ko mladina sploh nima perspektiv. V teku so odpusti v obratih Ronson in Dilli, medtem ko se gospodarji prepogosto zatekajo k «dopolnilni blagajni» in torej krčenju delovnih zmogljivosti na račun celotne skupnosti. V «dopolnilni blagajni» so delavci tovarn Vetrobel, Navalmotor, IEG, Fanelli, Pamar, Vidali, Dreher itd.
V svojem letaku delavci SAIFAC ugotavljajo, da je njihovo vprašanje v bistvu uokvirjeno v širši sklop družbenogospodarske problematike. Dovolj je pomisliti na dejstvo, da gre za napačne izbire v vsedržavnem gospodarstvu: «Nesmiselno je nadaljevati», pravi letak, «z gradnjo luksuznih avtomobilov in stanovanj, ko bi morali graditi stanovanja za delavce, šole, vrtce, avtobuse, vlake, bolnišnice, naprave proti onesnaževanju, greznice, ceste itd. Tedaj bi bilo dela za vse.»
Navdušujoči uspeh, ki ga je doživel kulturni večer v Ljudskem domu v Križu na predvečer odkritja spomenika padlim v NOB iz Križa, je narekoval domačemu prosvetnemu društvu «Vesna» in krajevni sek-
bodilno borbo, v kateri je dal neprecenljiv delež mladih življenj za boljšo bodočnost družbe in naroda.
Nedeljska ponovitev kulturnega večera z manjšimi spremembami je doživela ravno tako pomemben u-
s tem dodala nov prispevek k splošnemu proslavljanju 30. obletnice o-svoboditve in zmage nad nacifaši-zmom. Kriški družbeno - kulturni delavci so s tem še enkrat dokazali, da je Križ vselej v prvih vrstah prizadevanj za družbeno - kulturni in narodnostni razvoj in napredek, kot je bil v prvih vrstah pred 30 in več letih med junaško narodnoosvo-
•iiiMJiiimuiniimiiuiiiiuniiimiiiiiiimiiimiiiiiiumiuiitumiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMuiiiiii
DR. GOJMIR DEMŠAR ŠESTDESETLETNIK
strokovno raven in razvejano organizacijsko strukturo. V obeh osrednjih šolah v Trstu in Gorici ter v svojih podružnicah po manjših krajih našega zamejstva, je doslej nudila glasbeni pouk več tisoč mladim ljudem in iz njenih vrst so izšli številni glasbeniki - inštru-mentalisti, katerim je glasba postala življenjski poklic in ki so se bodisi kot pedagogi ali pa kot koncertanti • solisti in orkestraši, uveljavili doma in drugod. Prav tako so iz Demšarjeve klavirske šole izšli mnogi pianisti, ki so potem na višjem šolanju na konservatoriju z odličnimi uspehi potrdili kvalitetno strokovno pripravo Demšarjeve šole.
Nadaljnja nesporna zasluga dr. Demšarja je, da imamo danes organizacijsko urejeno tudi naše koncertno življenje. Za občasne koncertne prireditve je skrbel že od samega začetka, od leta 1971 dalje, z uvedbo abonmajskih koncertov pa je koncertno življenje naše narodnostne skupnosti dvignil na raven, ki prav nič ne zaostaja za koncertno dejavnostjo v italijanski sredini in jo tudi bistveno dopolnjuje, zlasti s posredovanjem slovanskega in posebej še jugoslovanskega glasbenega snovanja.
Poleg vse te pedagoško - organizacijske dejavnosti je dr. Demšar v prejšnjih letih tudi mnogo nastopal kot pianist - koncertant in klavirski spremljevalec. Imel je nad 70 samostojnih koncertov in nad 30 klavirskih spremljav na Radiu Trst A in Radiu Koper, dalje v Ljubljani, Kopru, Zagrebu, Dubrovniku in na Reki, povrhu pa še okrog 40 nastopov na koncertnih prireditvah Glasbene matice in na prireditvah nekaterih drugih ustanov. Rad se je odzival tudi za razna predavanja s področja glasbe, pa tudi pisal je mnogo in še piše kot glasbeni publicist in kritik v razne slovenske liste, revije in strokovne publikacije.
Voditi ustanovo kakršna je šola Glasbene matice, ni lahka stvar že zaradi trajne skrbi za njeno rast in kvaliteto, še manj lahka pa je v pogojih, v kakršnih je prisiljena delovati zaradi gmotnih u-tesnjenosti, saj jo dejansko vzdržuje naša narodnostna skupnost, vzdržujejo jo starši naših otrok, namesto da H s pridobitvijo jav-nopravnosti prevzela finančno skrb zanjo država, do česar imamo kot narodnostna skupnost vso pravico. Sedanji položaj zahteva zato skrajno predanost in požrtvovalnost vseh, ki skrbijo za to našo šolsko ustanovo in dr. Demšar je eden tistih, ki so v vseh teh povojnih letih zanjo storili več, kot je bila samo njihova službena dolžnost.
Kljub temu pa naš današnji ju-bila' t najde še vedno čas, da zadosti svoji zaljubljenosti v naravo, da se v njej sprosti od živčnega vsakdana in naužije novih moči za delo, ki pa nikoli ne zmanjka. Bo že res, da sta glasba in narava samo dva stavka iste simfonije.
Vse najboljše, dr. Demšar, in še na mnoga zdrava in plodna leta!
j. k.
cijj VZPI - ANPI, da sta v nedeljo i speh kot prva izvedba zadnjega a-ta večer — akademijo ponovila ter [ prila letos. Dvorana Ljudskega do-
Pogosto in z zadoščenjem ugotavljamo, da je naše glasbeno življenje bogato in pestro. Glavno zaslugo za to ima nedvomno Glasbena matica. Toda kot nobena kulturna ustanova ne proizvaja kulturnih dobrin samo zato, ker obstaja, tako tudi Glasbena matica ne bi mogla s tolikšnim uspehom opravljati svojega poslanstva, kot ga o-pravlja, če ne bi imela v svojih vrstah ljudi, pedagoge, organizatorje in glasbene navdušence, ki so v delo vlagali in še vlagajo vse svoje sposobnosti in svojo zagretost za glasbo.
Med njimi pritiče vidno mesto dr. Gojmiru Demšarju, ravnatelju šole Glasbene matice, ki danes praznuje svojo šestdesetletnico, če upoštevamo, da se je poklicno začel ukvarjati z glasbo leta 1943 in če vračunamo čas, ko je glasbo študiral od prvih začetkov do kon-servatorijske diplome, potem lahko mirno zapišemo, da je skoraj vseh svojih 60 let živel z glasbo in za glasbo. Predvsem pa je res, da je večino teh 30 povojnih let polno posvetil glasbeni vzgoji naše zamejske mladine in koncertnemu življenju naše skupnosti.
Gojmir Demšar se je rodil 20. 10. 1915 v Mokronogu na Dolenjskem. Gimnazijske študije je opravil v Ljubljani, kjer je tudi dokončal pravno fakulteto in diplomiral leta 1940. Vzporedno s študijem prava je na državnem konservatoriju v Ljubljani nadaljeval s študijem glasbe. Leta 1941 se je zaposlil na okrožnem sodišču v Ljubljani, leta 1943 pa pri Glasbeni matici v Ljubljani. V vsem vojnem obdobju je bil aktiven član OF. Takoj ob osvoboditvi je prišel v Trst in prevzel vodstvo glasbenega oddelka Radia Trst A. Eno leto je bil tudi ravnatelj radijske postaje. Leta 1949 je prevzel ravnateljstvo tržaške Glasbene matice, dve leti do leta 1951 je bil povrhu še vodja glasbenih oddaj Radia Koper. Poleg ravnateljstva je prevzel tudi pouk klavirja in glasbene zgodovine. Vzporedno je 'f.ot privatisi nadaljeval študije na državnem Konservatoriju. Tartini v Trstu in leta 1950 tudi diplomiral iz klavirja.
Pod njegovim vodstvom in ob vzornem sodelovanju vsega pedagoškega in upravnega osebja je glasbena, šola GM dosegla zavidljivo
ma je bila še enkrat skoraj pretesna za vse občinstvo, med katerimi je bilo več gostov, kot so bili konzul SFRJ Marinko Kosor, sekretar Združenja zveze borcev Slovenije Tone Tumher, predstavnik O-balnega komiteja ZB Rado Pišot, znani antifašistični borci in naši ožji rojaki Caharija, Colja, Ukmar in Rukin, pokrajinski tajnik VZPI -ANPI Košuta in drugi predstavniki kulturnega in političnega življenja.
Vse je pozdravila mladinka Norma Tretjak, ki je tudi napovedovala ter na kratko spregovorila o pomenu in vsebini večera. «S tem večerom, je med drugim dejala, se želimo pokloniti padlim borcem v NOB in žrtvam borbe proti fašizmu ter po-častititi vse one še živeče, ki so dali svoj prispevek v slavni borbi za gospodarski napredek, za narodnostne pravice ter za uničenje nacizma in fašizma. Želimo posredovati misli in občutke borcev v tistih težkih dneh, njih zanos in trpljenje, njih človečanstvo in moč v enotnosti in bratstvu. Naj se tedanja plemenita dejanja ohranijo v nas in v naših potomcih».
Številno občinstvo je nato prisluhnilo borbeni pesmi, recitacijam ter kratkimi dramskimi prizori. Vse je bilo povezano v harmonično celoto z zanimivim in lepo podanim veznim tekstom, glasbeno spremljavo ter diapozitivi. Z vsemi temi elementi je režiserka Soča Košuta -Hafner spletla zanimivo in pretresljivo pripoved, ki se začenja- s prvimi delavskimi boji v Trstu in s prihodom fašizma na oblast ter gre skozi dolgo dvajsetletje muk in trpljenja kriškega ljudstva ter vsega slovenskega naroda do oboroženega upora in spopada z nacifašistično zverjo ter nato do zmage in osvoboditve. Pripoved teče sproščeno in napeto, s posrečenimi glasbenimi in svetlobnimi efekti in točkami, ki dosegajo precejšnjo umetniško raven. Kulturni večer preseneča po svoji izvirni zasnovi in preseneča še bolj po množičnosti nastopajočih. Večeru pa dodaja poseben pečat poseb na temperamentnost, ki jo vsi na stopajoči izžarevajo.
Predstava je nekako razdeljena v tri dele. Prvi del ponazarja obdobje fašističnega terorja in trpljenje našega ljudstva, v drugem in tretjem delu se to ljudstvo dvigne k uporu in premaga sovražnika. Poleg recitacij Grudnovih, Župančičevih in Kosovelovih pesmi obsega prvi del kratko enodejanko, ki sta jo napisala S. Košuta - Hafner in Franček Žerjav, v kateri mati pripoveduje otrokom o nekdanjih slavnih kriških dogodkih. Prvi del se je zaključil z odlomkom Cankarjevega «Hlapca Jerneja», v katerem sta nastopila Stane Raztresen in Dario Tence.
V drugem delu se je poleg recitatorjev predstavil odlični dekliški pevski zbor «Vesna», ki ga vodi Pija Cah. Tudi ta del obsega sliko iz NOB v Križu, ki sta jo napisala S. Košuta - Hafner in F. Žerjav.
Zadnji del pa je bil posvečen izključno moškemu pevskemu zboru «Vesna», ki ga vodi Franček Žerjav in ki je zapel nekaj partizanskih in borbenih pesmi. Ob dolgi vrsti nastopajočih, katerih navajanje bi bilo predolgo, naj omenimo uspelo režijo Soče Košute - Hafner, glasbeno opremo Oskarja Kjudra, diapozitive Kamila Košute, osvetljavo Marja Pogačnika ter občuteno podajanje veznega teksta Livija Bogatea.
Po predstavi so se gostje in nastopajoči zadržali na prijetnem srečanju, med katerim sta si izmenjala zdravice in pozdrave tajnik VZPI - ANPI Dušan Košuta in sekretar Združenja ZBS Tumher.
Proslavljanje 30. obletnice se je v Križu pričelo že v soboto z u-spelim spominskim mladinskim tekom mimo vseh vaških spomenikov, pred katere so mladinci položili i vence.	.
Podaljšan rok za prijavo predvidene porabe vode
Vodstvo občinskega podjetja Ace-gat obvešča potrošnike, da so podaljšali od 20. na 31. oktober rok za izbiro minimalne količine vode, ki jo bo vsak potrošnik mesečno porabil. Vsi tisti, ki so že prijavili izbiro, morajo morebitne spremembe prijaviti do 30. oktobra.
Vodstvo obenem sporoča, da so oproščeni prijave tisti potrošniki, ki porabijo do 48 kubičnih metrov vode v šestih mesecih. Za tiste, ki porabijo nad 48 kubičnih metrov, a je njihova poraba regularna, in ne bi pravočasno prijavili svoje izbire, bo podjetje samo izbralo po kriteriju, ki bo za .potrošnika čimbolj zado-VOJjiV-_______________|,j j;
• Sindikat upokojencev CGIL sporoča, da bo ob torkih dopoldne na, razpolago članom tajnik komisije za upokojence javnih ustanov. Zainteresirani upokojenci bodo prejeli vse informacije na sedežu delavske zbornice v Ulici Pondares 8.
Urnik Rižarn«
Združenje staršev osnovne šole na Opčinah sklicuje 3. redni občni zbor, ki bo jutri, 22. oktobra, ob 20. uri v šolskih prostorih ter vabi vse starše na polnoštevilo udeležbo.
BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU
Stalno slovensko gledališke vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1975-76. Po uspešnem zaključku lanske baletne vzgoje, nadaljujemo tudi letos to vabljivo zvrst vzgoje naših otrok. Letos smo pritegnili k vodstvu prvega plesalca Opere in Baleta iz Ljubljane, koreografa in baletnega pedagoga, Janeza Mejača. Z njim bo sodelovala Nada Križ-mančičeva, ki je že lani uspešno zastavila delo v naši baletni šoli.
V baletno, šolo sprejemajo, poleg lanskoletnih učencev, kandidatke in kandidate od 6. leta starosti dalje.
Pouk se bo pričel v novembru.
Vpisovanje bo do 31. oktobra na upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Izleti
• V krožku «Che Guevara» bo v petek zvečer, ob 20. uri, predavanje literarnega kritika prof. Giancarla Vi-gorellija na temo: «Evropski Svevo».
0 V uradih rojanske konzultc, v Ul. Sant Ermacora 3, je na ogled študija o preosnovi prometa v tej mestni četrti in predlog o novi razporeditvi parkirnih prostorov. Zainteresirani si lahko študijo, ki jo bo konzulta predala občinski upravi za uresničitev, ogledajo ob delavnikih dopoldne.
Rižarna je odprta za občinstvo vsak dan, razen ponedeljkov, od 10. ure do 19.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih je zaprta ves dan.
Prosvetno društvo «France Prešeren» iz Boljunca priredi v nedeljo, 26. t.m., avtobusni izlet v Belo Krajino z ogledom Metlike, Črnomlja in Vinice (nastop pevskega zbora). Vpisovanje pri Lauri v mlekarni.
9 Ravnatelj tržaške medicinske fakultete prof. Giuseppe Campailla bo drevi, v torek, ob 18. uri, v ve-I ki dvorani montažnega sedeža v Ulici Vasari predaval o «problemu študijskih načrtov medicinske fakultete v luči sedanjih italijanskih zakonov in ukrepov EGS».
Študijske štipendije za visokošok«
V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlanije-Julijske krajine je objavljen odlok, s katerim je odbornik za šolstvo in kulturo Volpe razpisal natečaj za podelitev študijskih štipendij visokošolcem v akademskem letu 1975/76. Gre za štipendije po ISO.CfOtì^lir, za katere je po deželnih zakonih štev. 18 iz leta 1967 in štev. 25 iz leta 1973 na razpolago vsota 150 milijonov lir. Za priznanje štipendije se lahko potegujejo univerzitetni študentje, katerih družine razpolagajo s čistim letnim dohodkom do 1,500.000 lir (odvisni delavci, obrtniki, neposredni obdelovalci zemlje), ' oziroma 1,100.000 lir (v vseh drugih primerih), plus po 200.000 lir za vsakega člana družine. Ustrezne prošnje je treba nasloviti na deželno odbomi-štvo za šolstvo in kulturne dejavnosti (Trst, Ul. Vidali 1), ki jih bo sprejemalo do vključno 15. decembra letos. Na odborništvu je na razpolago popolno besedilo natečaja.
•iii«i»iiiiiitii«»iiinniimi»iHi»iiii»i»iimiiimiMMuii!»iiiiiiiiiHiHmHiummmiiimiiiiiiiiiiiiiiiimniiiuiHm
ZADNJA POT JOSIPA SANCINA
Včeraj se je Dolina poslovila od nenadoma umrlega sovaščana Josipa Sancina, po domače Šameka. Ko je pogrebni sprevod iz mrtvašnice glavne bolnišnice prišel v Dolino, ga je pred zadružno gostilno pričakala množica domačinov in ljudi iz drugih krajev, godba iz Brega in pevski zbor PD «Valentin Vodnik», ki mu je tudi zapel prvo žalostinko. Domači fantje so nato odnesli krsto na nosilih v cerkev, kjer je domači župnik opravil žalni obred. Sprevod se je nato ob igranju žalnih koračnic razvil proti pokopališču nad cerkvijo. V njem so nosili številne vence in cvetje, za krsto pa so stopali pokojnikova vdova. hčerke, sin in drugi svojci, predstavniki naše kmečke organizacije ter množica vaščanov in znancev.
Pred odprtim grobom se je od pokojnika najprej poslovil Vojteh Lo-vriha v imenu prosvetnega društva «V. Vodnik», pri katerega zboru je
Josip Sancin pel več kot pol stoletja in zato tudi prejel kot prvi Slovenec «Gallusovo odličje», ter bivši dolinski župnik in družinski prijatelj Ivan Bidovec. Oba sta prikazala trdo in delovno pogojnikovo življenjsko pot. njegovo navezanost na zemljo in na slovensko pesem, njegovo zvestobo lastnemu narodu, ki jo je izpričeval v pogumnem protifašističnem zadržanju in v letih narodnoosvobodilnega boja. ko se je sam skupno z vso družino vključil v boj za svobodo. Poudarila sta, da je dolinska skupnost z Josipom Sancinom izgubila zvestega in spoštovanega člana, in mu zaželela miren počitek v domači zemlji sredi vinogradov, v katerih je pustil toliko svojega znoja.
Domači zbor mu je zapel še dve žalostinki in zvoki «Vigredi» so se mešali z bobnenjem zemlje, ki so jo roke svojcev in prijateljev spuščale na krsto v jami.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Otvoritvena predstava ANTON LESKOVEC
DVA BREGOVA
Drama iz življenja beračev v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline priredil J. Babič Besedilo
pesmi:	Miroslav Košuta
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi:	Marija	Vidauova
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Lektor:	Majda	Križajeva
Režija:	JOŽE BABIČ
JUTRI, 22. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski
Rezervacija vstopnic in abonmajev vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja 1 uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma tel. 734-265.
Gledališča
VERDI
Pri gledališki blagajni sprejemajo
od 9.30 do 13. in od 16.30 do 19. ure abonmajska naročila za operno sezono 1975-76. Lanskoletnim abonentom (A. B, C, D in S) nudijo možnost: potrditve abonmaja do 26. t.m. Sprejemajo tudi naročila za šesti abonmajski red.
V	umetnostni galeriji Tribbio so odprli razstavo najnovejših del tržaškega slikarja G. MILIE. Razstava, ki obsega okrog 30 olj in grafik, bo trajala do vključno 30. oktobra.
Marjan Kravos je v galeriji «Cor- j sia Stadion» v Ul. Battisti 14 raz- ! stavil dober ducat svojih grafičnih j listov, ki bodo občinstvu na ogled do 23. t.m., vendar pa po urniku galerije, ki je odprta za občinstvo le ob delavnikih in to od 17. do 20. ure.
V	galeriji «Cartesius» je odprl razstavo svojih del turinski grafik FRANCESCO CASORATI, ki bo v Trstu razstavljal do 3. novembra.
V	umetnostni galeriji «Sant’ Elena» v Ul. degli Artisti št. 2 razstavlja tržaški slikar dr. DTlDNE GRISELLE
V	četrtek, 23. oktobra, bodo v milj-jski galeriji «II Mapdiacphio» odprli razstavo španskega šfikarja" RAFAELA ALBERTIJA. Razstava bo trajala do 1. novembra.
Včeraj -danes
Danes, TOREK, 21. oktobra URŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 17.11. — Dolžina dneva 10.42. — Luna vzide ob 17.41 in zatone ob 7.39.
Jutri, SREDA, 22. oktobra ZORISLAVA
VREME ' včeraj: Najrišja temperatura 16,5 stopinje, najnižja 11,9, ob 19. uri 14,5 stopinje, vlaga 60-odstot-na, nebo pooblačeno, brez vetra, zračni pritisk 1014,4 narašča, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 19. in 20. oktobra 1975 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 74-letni Alfredo Surian, E3-letna Elvira Businelli vd. Sedmak, 37-letni Rino Cociani, 89-letna Luigia Spiess vd. Bajec, 85-letna Emma Samsa, 88-letna Stefania Bregantic vd. Veljak, 58-letna Ada Bazzarello por. Medizza, 53-letna Amelia Pahor, 61-1 letni Emil Kalc, 88-letna Adda Castagnoli vd. Gomirato, 66-letna Angela, Bandelli, 78-letni Mario Agostini, 78-letni Arturo Cianforlini, 87-letna Meta Daniels vd. Sabec, 73-letna Giovanna Srebovt vd. Artini, 91-letni Silvio Quarantotto.
GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1975-76 Prvi abonmajski koncert
V soboto, 25. oktobra, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
Oskar Kjuder
Solist:
Nora Jankovič, mezzosopran
Simfonija v G-
Spored:
W. Gluck dura
M. de Falla - Siete canciones populares espanolas G. Martucci - La canzone dei ricordi
Rezervacija in prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni Glasbene matice tUl. R. Manna 29 - tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Razna obvestila
PD Kraški dom Repentabor priredi jutri, 22 oktobra, ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice predavanje «Baski v boju za svobodo». Govoril bo prof. Samo Pahor. Razstavljeni bodo primerki baskovskega legalnega in ilegalnega tiska. Vljudno vabljeni.
ŠD Sokol Nabrežina sporoča, da se bo tečaj otroške telovadbe začel danes, 21. oktobra, ob 15. uri (.za 1. i»'.2, razred) oz. ob 16. uri (za 3., 4. in 5. razred). V petek, 24. t.m^ pb 20.30 se bo začel tečaj rekreativne, in predsipučarske telovadbe za‘odrasle, Pol ure pred začetkom vsakega tečaja bo vpisovanje novih članov.
PD Kraški dom - Repentabor vabi občane, ki jih zanima balincanje, da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 24. t.m., ob 20. uri v dvorani občinske jtopalnice v Repnu. Razpravljalo se bo o ureditvi 2 balinarskih stez in prostora, ki jih obkroža.
Ariston 16.30 «L'intolleranza» v dveh epizodah: 1. «Il treno fantasma», režiserja A. Harweya, in 2. «Simon nel deserto», režiserja L. Bu-nuela.
Grattacielo 16.00 «Il braccio violento della legge N. 2», barvni film, igra Gene Hackman, prepovedan mladim pod 14. letom.
Fenice 16.00 «A tutte le auto della polizia». Barvni film. Igrata E. M. Salerno, G. Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. Igrata: Jack Lemmon in Anne Ban-croft.
Nazionale 15.30 «Cipolla coli». Barrai film, v katerem nastopa Franco Nero.
Eden 16.00 «L’ importante è amare». Barvni film. Prepovedan mladini poa 18. letom. Igrata Romy Schnei-der in Fabio Testi.
Ritz 16.00 «Due cuori, una cappella». Barrai film. Renato Pozzetto, Agostina Belli. Aldo Maccione.
Aurora 16.30 «Non toccate le vecchiette». Barvni zabavni film.
Capitol 16.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film.
Cristallo 16.30 «L’insegnante». Barvni film, v katerem igra Edwige Fe-nech. Prepovedan mladini
Moderno 16.30 «Il cavalier Costante Nicosia demoniaco, ovvero draculà in Brianza». Barvni film. Igra Landò Buzzanca. Prepovedan mladini
Filodrammatico 16.30—22.00 «Giro, girotondo, con il sesso è bello il mondo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «I nuovi centurioni». Barvni film. G. C. Scott, Stacy Keach in Jane Alexander.
Impero 16.30 «Operazione Costa Brava». Barvni film, v katerem igrata Tony Curtis m Roger Moore.
Vittorio Veneto 16.00 «L’ Inferno di cristallo». Barrai film. Igrata: Paul Newman in Steve McQueen.
Astra 16.00 «Una strana coppia di sbirri». Barrai film. Alan Arkin-in James Caan.
Abbazia 16.00 «Esperienze prematrimoniali». Ornella Muti in A. Orano. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00—22.00 «Lo sterminatore cinese». Barrai film.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1, tel. 211-489.
FRIZERKO išče nujno Stalno sloven-sko gledališče. Telefonirati v uradnih urah 734-265.
IŠČEMO študentko «au pair» z odličnim znanjem francoskega jezika. Telefonirati na 774-177.
NUJNO iščemo resno in pošteno natakarico ali pomočnico za stalno zaposlitev: gostilna Pri studencu, Dolina pri Trstu, tel. 228-116.
Prispevki
Z'--'”
V	počastitev spomina Josipine Ipa-vec darujeta Neda Sosič in Lojzka Mijot 2.000 lir za PD Slavko Škamperle.
, V spornih1 ’ na profesorja A. čoka darujejo bivši učenci, Ivan Škabar, Igor Kalc, Aldo Škabar, Andrej Pisani, Pavel Škabar, Darko Škabar, Tanja Škabar, Irenka Tavčar, Sonja Purič, Marina Purič, Marta Ravbar. Nives šuc vsak po 1.000 lir za šolsko knjižnico šole «S. Kosovel» na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Alojzu Štoki daruje družina F. Daneu 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na pok. Alojza Štoko darujeta Dejan in Nada Verša. 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Alojza - Štoko daruje Niko Prašelj 10.000 Ur za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujeta Karla in Riko 3.000 Ur za ŠD Kontovel.
Josip Sancm (šarnek) daruje 5-09® Ur za PD F.; Venturini.
Zveza bivših borcev NOB iz Trebč izraža globoko sožalje prizadeti družini ob izgubi moža in očeta EMILA KALCA
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità d’Italia 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
■	
URADNI TEČAJ BANKOVCEV	
Ameriški dolar	679.—
Funt šterling	1398,—
Švicarski frank	256.—
Francoski frank	155,—
Nemška marka	263,70
Avstrijski šiling	37,10
Dinar: debeli	34,—
drobni	34,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, oče in sin
ROMANO PINCIN
Pogreb dragega pokojnika bo jutri. 22. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro.
Žalujoči: žena Marija, sinova Aleksander in Marino, starši, sestra, tast in tašča, tete, strici, svakinje in svaki ter drugo sorodstvo.
Trst, Štorje, Sežana, 21. oktobra 1975
Žalosti se pridružujeta družini čok.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
EMIL KALC
Pogreb bo danes, 21. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah.
Žalujoča žena Marija, hčere Elvira, Lidija in Olga z družinami, sestra Marčela z otroki in dragi sorodniki-
Trebče, 21. oktobra 1975
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
FRANČIŠKE M0ČIB0B
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremiU k večnemu počitku ter darovalcem cvetja.
Hči Lina Čuk in drugi sorodniki
Prosek, 21. oktobra 1975
PRED DEŽELNIM UPRAVNIM SODIŠČEM
Preverjanje nekaterih rezultatov z zadnjih upravnih volitev v deželi
OBČINSKI UPRAVITELJI IMAJO PRED SEBOJ MNOGO VPRAŠANJ
Krajevne uprave se kdo morale soočati z demokratičnimi zahtevami prebivalstva
I	ZAHTEVAJO POUK » DOPOLDANSKEM ČASU
PRVI RAZRED V PEVMI VČERAJ NI IMEL POUKA
Zagotovilo občinske uprave, da bo prostor kmalu pripravljen
Sodišče bo javno zasedalo jutri, v četrtek in petek - Še vedno prizivi proti določbam splošnega regulacijskega načrta tržaške občine
V	tem tednu se bo ponovno sestalo deželno upravno sodišče. Seje si bodo sledile jutri, v četrtek, in v petek, dnevni red pa predvideva razpravo o skupno 29 prizivih.
V	sredo, pred začetkom javne razprave, bo upravno sodišče sklepalo o sedmih prošnjah za odložitev veljavnosti upravnih ukrepov, ki so jih sprejele posamezne krajevne u-prave v Furlaniji - Julijski krajini, ministrstvo za delo in pordenonski prefekt. Eden izmed prizivov se nanaša tudi na sklep tržaške občinske uprave, s katerim je bila 1 .avgusta letos zavrnjena prošnja zavarovalnice Lloyd Adriatico, da bi smela postaviti dva svetlobna reklamna napisa nad vhodom v urad, ki ga je svoj čas odprla na Proseku.
V	okviru javne razprave je za sredo predvidena razprava o sedmih prizivih v zvezi z volilnimi o-Peracijami in zlasti s štetjem glasov po 15. juniju. Prizivi zadevajo volilne izide v občinah Videm, Tol-meč, Codroipo, Pasian di Prato in Pravisdomini ter v pokrajini Videm. Deželno upravno sodišče bo moralo pregledati izsledke posameznih povolilnih operacij in njihove izide ter sklepati o veljavnosti številnih glasovnic. V tej zvezi ne izključujejo možnosti, da bi v prime-ru. ko bi bili posamezni prizivi sprejeti, ne mogle nastati tudi dolo-cene spremembe glede izvolitve posameznih občinskih oziroma pokrajinskih svetovalcev.
Na četrtkovem zasedanju bo sodišče obravnavalo priziv zasebne stranke G. Tominz proti gradbenemu dovoljenju, ki ga je devinsko - na-brežinska občinska uprava oktobra 1972. leta izdala ing. Puii. Sledila bo razprava o vrsti prizivov proti tržaški občinski upravi, in sicer v zvezi z določbami splošnega regulacijskega načrta. Sodišče se bo moralo nadalje ukvarjati s prizivom desničarskega sindikata Cisnal proti sestavi tržaške, videmske in por-denonske komisije za poravnavanje sporov, v katere ni bil vključen Predstavnik Cisnal.
Na petkovi seji bo na vrsti še en Priziv proti tržaški občinski upravi, m sicer tudi to pot v zvezi s splošnim regulacijskim načrtom. Na dnevnem redu je nadalje priziv predsednika tržaške pokrajinske u-Prave proti pokrajinskemu zdravniku in upravi Združenih bolnišnic v Trstu, ki bi bila morala premestiti ravnàtélja lekarne v pokrajinski Umobolnici.
na FINANČNI intendanci
Zamudno izdajanje potrdilnih listin
Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci je sinoči 'zdal obvestilo za javnost, v kate-rem ugotavlja, da okrožni finančni nradi po vsej Italiji in tako tudi v Trstu zlasti v zadnjem času le z ^clikimi težavami zadovoljujejo davkoplačevalce, ko prihajajo v te u-ade po razna potrdila davčne, fi-
nančne in premoženjske narave. Težave nastajajo predvsem zaradi tega, ker niso pristojni osrednji organi ob prehodu na novo davčno ureditev v zvezi z neposrednimi davki pravočasno uredili vprašanja rednega izstavljanja raznih potrdil zasebnim prosilcem. To pomanjkljivost je izpolnil šele člen 66 88-bis, ki so ga marca letos dodali normam predsedniškega odloka štev. 597 z dne 29. septembra 1973.
Od trenutka, ko je omenjeni dodatni člen stopil v veljavo, so začela pred okenci finančnih uradov nastajati dolge vrste prosilcev, ki se poleg vsega razhajajo zelo počasi. Temu pa je krivo dejstvo, da prihajajo prosilci pogosto k okencu finančne uprave nepripravljeni, v smislu da jim ni vedno povsem jasno, kakšen je postopek za izdajo posameznih dokumentov, na katere zakonske določbe se je treba pri tem sklicevati in podobno. Finančna intendanca vabi zato vse prizadete stranke, naj si zlasti v primerih, ko gre za potrdila, ki jih od njih zahtevajo javne uprave ali u-
Predsednik Neodvisne ustanove za tržaški velesejem dr. P. Slo-covich je v četrtek nastopil na slovesnem odprtju nove delovne sezone Tržaško-goriškega združenja v Rimu s predavanjem o zgodovin-| skem razvoju in načrtih za nadaljnji razvoj tržaške sejemske prireditve. Omenil je začetne težave v letu 1947, ko je Trst dobil prvo povojno sejemsko prireditev v prostorih pomorske postaje, poznejša prizadevanja za ureditev sedanjega sejmišča pri Montebelu. kjer je bil prvi prikaz urejen v letu 1950, ter nadaljnji razvoj sejma: leta 1954 je bil Trst sprejet v Union des Foi-res Internationales, pozneje pa je njegov pomen naraščal zlasti v zvezi s specializiranimi prireditvami na področju kave in lesa.
V zadnjem času'je vodstvo vele-sejemske uprave vzporedno s ploš-no težnjo v svetu začelo postopoma opuščati tisti del vsakoletnih prireditev, ki spadajo pod okrilje «splošnih» sejemskih prikazov, in khrati potiskati v ospredje razne specializacije. Pri tem pa se je izkazalo, da sedanje sejmišče ne ustreza več zahtevam sodobnega časa. Ob skupnem prizadevanju se je našla rešitev v Barkovljah, kjer bo na razpolago okrog 100.000 kv. metrov uporabnega prostora, vendar bo moralo poteči kakih deset let, preden se bo tržaška gospodarska pri-
stanove v zvezi s priznanjem raznih olajšav družbeno - gospodarske narave, že predhodno priskrbijo potrebno dokumentacijo, da bi se postopek pri okencih finančne uprave kolikor mogoče poenostavil in s tem tudi pospešil.
V NEDELJO, 26. T.M.
Srečanje bivših političnih zapornikov v Castelfrancu Emilia
Ob 30. obletnici osvoboditve sklicuje dežela Emilia Romagna v Ca-stelfrancu Emilia vse politične zapornike, ki so bili obsojeni od posebnega fašističnega sodišča in zaprti v zaporu v Castelfrancu Emilia.
Srečanje bo v nedeljo, 26. t.m.
Za podrobna pojasnila naj se prizadeti tovariši obrnejo na pokrajinsko tajništvo združenja političnih preganjancev ANPPIA, Ul. Crispi 3, tel. 730-306.
reditev lahko preselila na novo sejmišče
Med tem časom bodo predelali sedanje sejmišče pri Montebellu, in sicer tako, da bodo nove hale in novi paviljoni lahko služili v občo korist tudi potem, ko se bo sejem iz njih izselil. Predvsem bodo nove naprave lahko služile kot sodobni športni objekti. Obnovitvena dela se bodo začela prihodnje leto in bodo trajala predvidoma kakih 18 mese cev. Poleg novih razstavnih hal in paviljonov bodo v tem času na sejmišču uredili tudi sodobne kongresne prostore, vsi paviljoni pa bodo ogrevani, tako da jih bodo lahko uporabljali za razne specializirane prireditve tudi v zimskih mesecih. Razstavni prostor se bo pri tem povečal s sedanjih 9.000 na okrog
15.000	kvadratnih metrov.
SAG v Mariboru in Medvodah
Slovensko amatersko gledališče iz Trsta je v soboto popoldne nastopilo v Mariboru v okviru «Borštnikovega srečanja-» z Brechtovo igro za pouk «Izjema in pravilo».
Dan kasneje je z istim delom gostovalo v Medvodah pri Ljubljani pri tamkajšnjem Amaterskem gledališču. To je bila hkrati osemnajsta in zadnja ponovitev tega dela.

lllllll■lIIltlllu■lllll■llllllllllI||||||||||||||||nlmrIUllIllllll||tllllllll|||■ll|III||||Il|||||I|||||||||||||I|^II|||||l^y|||
PREDSEDNIK SLOCOVICH V RIMU
Razstavišče pri Montebellu pred skorajšnjo preureditvijo
Uporabna površina se bo povečala s sedanjih 9.000 na 15.000 kv. metrov
V SEČI NAD PORTOROŽEM
ZAKLJUČEK KIPARSKEGA SIMPOZIJA FORMA VIVA
Letos štiri nove umetnine ■ Prostor je treba dokončno urediti
Letošnjega kiparskega simpozija orma viva v Seči nad Portorožem se udeležili štirje umetniki.
Airk Newman iz Združenih držav tnerike je bil v Seči le 14 dni, aJti kot direktor umetniške šole je zelo zaposlen in kljub najboljši . . ,ni mogel podaljšati svojega ivanja. Zato se je pač odločil za ‘^še delo. V kamniti blok je klesal človeško glavo, ki naj hi Predstavljala, kakor je dejal v ša-•* ~~ slovenski smeh. Sicer pa se J zelo pohvalno izrazil o Formi ivi ter poudaril, da odhaja z naj-tePsimi vtisi.
■ I Kazimir Žyszko je doma Varšave in dela kot svobodni metnik. čudovita lega simpozija v aravi ga je tako impresionirala, a, s® Je odločil upodobiti v kamen ?Kaj, kar naj bi povezovalo umet-JKa z naravo. Poljak si je ogledal ninJ16	spomenike in umet-
ske stvaritve na Slovenskem ter občudovanjem govoril o vsem ro. kar je videl, zelo zadovoljen P?- Je bil tudi s stiki, ki jih je imel Umetniki in s preprostimi ljudmi. T= ®a a'rPPozija je navdušila tudi ponča Kazuo Kitajimo, zato je v men upodobil valovanje morja, •tajimo je doma likovni učitelj, Cer pa že dve leti živi v Carrari, jJer. obdeluje tamkajšnji svetovni am marmor. Iz Jugoslavije od-Ia z najlepšimi vtisi.
Četrti udeleženec pa je bil doma-.Nliomir Jevtič iz Valjeva. Bil v ”a simPozijih v Ljubljani in
i	J“anjelu, na Formi vivi v Porto °'ZU *3a se ie PdiPPil za novost.
Je, v betonske oblike je vnesel Rjaste kalupe. Gre torej za prvi „Akus kombiniranja kamna z dru-gim materialom.
ormo vivo v Seči so torej letos ogatili s štirimi novimi stvaritva-n ' ^daj je tam že na desetine ki-rhr -V Prir°di. ki jih dnevno obču-
ii	i . številni domači in tuji tu-«i turisti. Vendar kljub vsemu obi-dmVf-ec ne more biti povsem za-
. oljen. Prostor je namreč še zme-T,. 1 neurejen in tudi nezaščiten, njka turistična pisarna z infor-acijanu in razglednicami, manjka
še marsikaj, da bi bil ta skalnati polotok nad Portorožem dokončno urejen. Kakor smo obveščeni, posebna komisija proučuje zdaj vso problematiko in upamo, da bodo končno le napravili korak naprej.
Makedonski
teden
na TV Koper
TV studio Koper začenja jutri, 22. t.m., Makedonski teden, ki bo tekel do prihodnje srede in bo vsak večer predstavil po en dokumentarni film iz vseh področij življenja te jugoslovanske republike. Posebej bo v tem okviru pomembno obravnavanje narodnostnih vprašanj, saj je makedonski narod eden tistih, ki mu je nacionalno telo okrnjeno in so njegovi deli zumi državnih meja oropam o-snovnih narodnostnih in jezikovnih pravic. Hkrati pa žive v okviru Makedonije mcionalnosti in etnične skupine, ki pa tu u-živajo polne pravice in doživljajo svojo polno družbeno - ekonomsko in kulturno uveljavljanje.
Program obsega:
Sreda, 22. t. m. Dokumentarna oddaja «MAKEDONIJA VČERAJ, DANES, JUTRI». Dokumentarni film: Zimski lov na Dojranskem jezeru. Prireditev folklorne skupine «Taneč».
Četrtek: ORDAN PETLESKI
—	dokumentarec o makedonskem slikarju.
Petek: DOLNENSKI GAJDA-Š1 — folklorna oddaja.
Sobota: LABIN IN DO J RAN A
—	balet.
Ponedeljek: SHAW MAŠINA
—	glasbena oddaja.
Torek: LIMA — konferenca neuvrščenih.
Pri Vidmu obrat za zbiranje jajc
Deželni odbor je na predlog odbornika za kmetijstvo Del Gobba nakazal vsoto 250 milijonov lir za delno kritje stroškov v zvezi z ureditvijo deželnega središča za zbiranje, sortiranje, embalažo in prodajo jajc na področju Partidor južno od Vidma.
V Pririnil orni konferenca o odprtju zavoda združenega sveta v Devinu
Kot poroča tiskovna agencija Ansa, je bila v teh dneh v zavodu za mednarodne zadeve univerze v Princetonu mednarodna konferenca, na kateri so razpravljali o ustanovitvi mednarodne šole v Italiji v okviru zavodov združenega sveta. Poleg treh že obstoječih tovrstnih šol (Vancouver - Kanada, Gales in Singapur) bo začela delovati še šola, ki bi morala biti, kot znano, v Devinu.
Na konferenci v Princetonu, ki ji je predsedoval lord Mountbatten, so poudarili, da je glavni namen teh šol vzgajati nove ljudi, državljane sveta, ki bodo znali preprečiti nevarnost atomske katastrofe. Obenem so poudarili, da bodo mednarodni zavod v Devinu ustanovili tudi na željo dežele Furlanije - Julijske krajine, ki si je tako zaradi svoje bližine in stalnih stikov z srednjevzhodno Evropo, kot zaradi svojih potreb, da bi razvila in o-krepila svojo kulturno dejavnost, že zagotovila vso podporo za uresničitev te ideje od zunanjega ministrstva ter ministrstva za šolstvo.
Upajo, da bo «Jadranski zavod», kot bodo imenovali šolo v Devinu, začel delovati leta 1977. Del svojih prostorov bo zavod imel v devinskem gradu.
Agencija Ansa med drugim poroča, da je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim že imenoval svojega predstavnika v mednarodni svet zavodov združenega sveta, in sicer visokega komisarja za begunce pri OZN princa Sadruddina Khana. Predvidevajo, da bodo šolo v Devinu obiskovali tudi palestinski begunci ter Judje, kar bo lahko pripomoglo k razvijanju arabsko - izraelskega dialoga.
Boj] upoštevati rajonske konzulte in šolske odbore - Kaj je s konzulto za slovenska vprašanja
Po več mesecih poletnega mrtvila so krajevne uprave na Goriškem ponovno zaživele. V pokrajinski u-pravi so že imeli nekaj sej vendarle bodo tu šele v petek pričeli z razpravo o programu pokrajine, ki ga je prejšnji teden nakazal predsednik Agati. Politični opazovalci menijo, da bo razprava o tem vprašanju zelo ostra in da bo levičarska opozicija močno tolkla po demokristjanih, ki nimajo niti popolne politične podpore občasnih zaveznikov, če lahko verjamemo tiskovnemu poročilu republikanske stranke, ki napada določene izbire demokri-stjanskih odbornikov.
V občinah Krmin in Tržič pa delajo novi levičarski odbori s polno paro. V upravljanje skušajo uvesti nove oblike dela in s tem spremeniti dolgoletni demokristjanski način upravljanja. Seveda ni novim upraviteljem z rožcami postlano, kajti otepati se morajo z vrsto finančnih težav.
Tudi v Gorici je začela občinska uprava delati s polno paro. Po o-brazložitvi programskih točk novega sredinskega odbora, so pričeli občinski svetovalci z rednim delom in v zadnjem času so imeli seje kar enkrat tedensko. V petek bo spet seja občinskega sveta. Občinski svet v Gorici je precej pomlajen in mladi svetovalci raznih strank so že na prvih sejah pokazali, da ne sprejemajo starih oblik dela in zahtevajo novo obravnavanje stališč. To so dokazali v razpravah o nekaterih važnih vprašanjih kot so bili dokončna ureditev meje med Italijo in Jugoslavijo, obsodba fašističnih zločinov v Španiji in razširitev železniškega kolodvora na račun štan-dreške zemlje.
Medtem ko je občinski svet pomlajen, je občinski odbor na starih pozicijah. Kar sedem od skupnih devetih odbornikov je že bilo prej v odboru in prišlo je le do zamenjave resorjev. Zato je tudi razumljivo, da hočejo nekateri nadaljevati s staro prakso.
Pri tem velja omeniti novo vlogo, ki jo morajo in tudi hočejo imeti v javnem upravljanju razni širši demokratično izvoljeni organi. Rajonske konzulte so že v teh nekaj prvih mesecih življenja pokazale, da hočejo tudi dejansko odločati o rešitvah na posameznih področj:h našega mesta. Zato je tudi upravičena zahteva levičarskih strank, da pride do odkritega soočevanja med občinskimi odborniki in člani konzult, vendarle ne na raztrgan način: priti mora do sestakov med celotnim občinskim odborom in celotno konzulto. Samo tako bo moč izdelati nekajletni prednostni načrt za reševanje vprašanj, ki tarejo posamezna področja.
Do enakih prijemov prihaja na področju šolstva. Tu delujejo številni izvoljeni sveti in občina mora zahteve teh svetov tudi upoštevati, saj so ti že danes najbolj kvalificirani organi, katerih mnenje je treba znati pri reševanju šolskih vprašanj. Predsedniki okoliških svetov za ljudske šole so se
že domenili za skupno akcijo na-pram občinskemu odboru. Do podobnih teženj prihaja tudi v srednjih šolah. Občinska uprava mora zato to novo realnost tudi upoštevati in se ne sme skrivati za mezincem svoje oficialnosti. Tako bo treba tudi razne komisije, ki jih predvidevajo razni zakoni o šolstvu, razširiti na vse šolske komponente, večkrat tudi na račun zastopnikov občine.
Nazadnje moramo omeniti tudi občinsko konzulto za slovenska, vprašanja. Ustanovljena je bila, njeni člani so znani in že imenovani, nikdar pa se ni sestala. Ta kon-zulta bi bila, posebno v tem času, važen faktor prikazovanja dejanskega položaja slovenske narodnostne skupnosti in njenih zahtev. Občinski odbor in župan pa doslej niso še sklicali te konzulte.
interpelacija PSI
Občinski svetovalci PSI Waltritsch, Del Ben, Nanut in Sanzin so poslali goriškemu županu interpelacijo, v
Leteči oddelek goriške kvesture je prejšnjo noč odkril kadilnico hašiša. Za ta obred si je skupina petih mladih Goričanov izbrala avtomobil znamke renault. Razen mladoletnice so vse štiri aretirale in jih odpeljali v zapor. Gre za prvi primer odkritja kadilcev hašiša v našem mestu ter za potrditev vztrajnih govoric, ki so se širile po mestu na račun uživalcev mamil. Te govorice so bile prvič potrjene z odkritjem plantaže indijske konoplje v bližini Mar-tinščine na Krasu, pozneje pa se nekaj časa o tej razvadi ni več govorilo. Spet so se širile v zvezi z vlomi v stanovanja, ki so jih kriminalisti pripisovali mlajšim ljudem, takšnim, ki jih je uživanje mamil nujno sililo k tatvini, če so si hoteli zagotoviti depar (tega pa za uživalce mamil ni nikoli dovolj).
Sedaj pa poglejmo,- kako je policija kadilcem prišla na sled. V petek zvečer je patrulja leteče policije zapeljala tudi k «šintarju», kakor Goričani imenujejo kraj ob Soči. Približala se je avtomobilu znamke «renault». Zazdel se ji je sumljiv, ker v njem ni sedel par, ampak je bilo v avtomobilu kar pet oseb. Čeprav je bila tema, so policaji opazili, da je nekdo iz avtomobila odvrgel predmet, ki so ga kasneje našli in ugotovili, da je v njem zelen prah, to-
kateri zahtevajo izvajanje zakona 1077 od leta 1959 v korist tistih občinskih uslužbencev, ki opravljajo posle skrbnikov v šolah in občinskih zgradbah. Gre za vključevanje stanarine, ki jo ti občinski uradniki prejmejo v obliki brezplačnega stanovanja, v plačo ter temu primerno plačevanje prispevkov za pokojninski sklad, tako da bi pb upokojitvi ta vrsta občinskih uradnikov (v Gorici jih je nekaj desetin) zaradi plačevanja višjih prispevkov prejemala tudi višje pokojnine, podobno kot so uredili na. pokrajini.
V sredo koncert v gledališču Verdi
V sredo, 22. oktobra ob 21. uri prirejata občinska uprava ter ustanova za kulturno - umetniške prireditve simfonično - vokalni koncert v gledališču Verdi. Orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta bosta s sodelovanjem solistov izvajala bogat spored del Verdija, Baita, Bellinija, Puccinija, Cilee, LeonCavalla, Zan-danaia in Mascagnija.
rej hašiš. Po pravkar pokajenem hašišu (pravijo, da diši kot tobak za pipe) je dišalo tudi v avtomobilu, kar je policaje še bolj utrdilo v veri, da so na pravi poti. Toda presenečenj še ni bilo konca. Pri osebnem pregledu so našli v nekem žepu dva cigaretna ogorka iz indijske konoplje in tudi pogledi vseh petih so bili nekam zamaknjeni. Policajem je bilo takoj jasno, da so zalotili skupino kadilcev hašiša in da so s tem dobili v roke dragocene priče, ki bodo omogočile nova odkritja. Kadilci so namreč zadnji člen v verigi ljudi, ki razpečavajo mamila ter povzročajo tako hude osebne in tudi družbene tragedije.
Aretirani so 20-letni univ. študent R. M., pek 26-lejŠM CPWtmivycfe dent, ! 'j letni D. T. ter diplomant in univ. študent 26-letni S. M. Srednješolsko študentko UTetfro f'Z. T?, rTM je bila v družbi poprej omenjene četverice, so včeraj izpustili na začasno svobodo. Za konec naj povemo še to, da je policija dalj časa zasledovala aretirane uživalce mamil ter je imela tehtne razloge za sum.
Glasovi proti gradnji nove športih bale
Včeraj dopoldne učenci prvega razreda slovenske osnovne šole v Pevmi niso prišli k pouku, ker so njihovi starši oklicali enodnevno stavko. Za takšen korak so se odločili zato, da bi pristojne občinske in šolske oblasti opozorili na nepri-kladnost popoldanskega pouka za prvi razred, ki so ga na tej šoli u-vedli z začasno združitvijo dveh šol, podgorske in pevmske, odkar se je občinska uprava odločila popraviti osnovno šolo v Podgori.
Starši učencev prvega razreda (skupno obiskuje 1. razred devet o-trok), polovica iz Pevme in druga polovica z Oslavja) so od pričetka šolskega leta dalje gojili upanje, da bo občinska uprava uredila prostor, ki ga je za prvi razred dal na voljo župnik. Ker so dnevi minevali, rešitve pa ni bilo, so sklenili pridržati otroke doma.
Med včerajšnjo odsotnostjo otrok je prišel šolski inšpektor Lebani ter se pozanimal za razmere, obenem se je za vprašanje zanimal šolski skrbnik, ki je o zadevi obvestil občinsko upravo. Kakor kaže, bi morala občinska uprava v času e-nega tedna prostor v župnišču u-sposobiti za pouk, tako da bodo tudi otroci prvega razreda (kakor u-čenci vseh ostalih štirih razredov)
Zato se morajo dijaki zatekati v zasebne telovadnice, ki jih vzame v najem občinska uprava.
Zoto je tudi opoziti pri otrocih nezdravo telesno rast, ki jo je treba pripisati dejstvu, da nimajo ti otroci dovolj telesno-vzgojnega pouka.
Podpisniki menijo, da je treba najti v okviru razstavne palače Espomego prostor za športne udejstvovanje.
Smrtna nesreča pri Strassoldu
V noči od sobote na nedeljo se je pri Strassoldu, na.cesti, ki iz Cervi-gnana pelje v Palmanovo, pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 30-letni Giuseppe Zorzenon iz Tržiča, Ul. Puccini 7. Okoli 23. ure se je Zorzenon vozil z zasebnim avtomobilom, fiatom 500, proti Vidmu, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in se z vso silo zaletel v drevo. Avtomobilisti, ki so po nesreči privozili mimo, so poklicali rešilec, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico v Palmanovo, kasneje pa so ga sprejeli v nevrokirurški od-1 dele« videmske bolnišnice, kjer je Zorzenon zaradi prebitja lobanjske : kosti izdihnil.	I
niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii!iiiii’*‘Miiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
USPEŠNA AKCIJA GORIŠKE KVESTURE
Odkrita kadilnica hašiša v Gorici Aretiranih pet mladih študentov
«Obred» so opravljali v avtomobilu pri «šintarju»
imeli pouk samo v jutranjih urah.
Starši otrok prvega razreda v Pevmi so od pričetka šolskega leta dalje imeli dosti skrbi s prevozom otrok v šolo, ker v popoldanskih u-rah šolski avtobus ne vozi. Da so otroci lahko prišli v šolo in se vrnili domov, so morali za prevoz poskrbeti starši sami. Le-ti pa so zaposleni, ne samo očetje, ampak v marsikaterem primeru tudi matere, tako da je prevoz med delovnim časom povzročil celo kopico nevšečnosti.
Zaradi veliko hujših težav, ki se že leta nabirajo v slovenskem šolstvu, pa bodo v soboto, 25. oktobra, ves dan stavkali profesorji in učitelji, dijaki in učenci srednjih in o-snovnih šol na Goriškem. Za takšno obliko protesta sta se na skupni seji odločila enotni in šolski odbor in Sindikat slovenskih šolnikov. S stavko hočeta šolski odbor in sindikat opozoriti na zahtevo po odprtju nadaljevalnega tečaja na trgovski šoli, na preusmeritev trgovske šole v vzgojo kadrov za zunanjo trgovino, na potrebo gradnje novih šolskih poslopij, na popravilo obstoječih zgradb, itd.
Prve tri dneve prihodnjega tedna bodo imeli goriški šolniki izpopolnjevalni seminar, ki ga — kot že nekaj let — prireja sindikat. Na njem bodo imeli šolniki priložnost, da širšo javnost seznanijo z razlogi, ki so jih privedli do stavke.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Ultime grida dalla Savana». Barvni dokumentarec prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 16.30—22.00 «Il sospetto». C.
Grant. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «Mach-beth». I. Finch in F. Annis. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00-21.30 «La vendetta di Bruce Lee». Barvni film. VITTORIA 15.30-21.30 «Quo vadiš». R. Taylor, D. Kerr. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Terremoto». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Un gioco da ragazzi». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Rdeči gusar», ameriški barv-. ni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kapitan», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Surova Oklahoma», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Sant'Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43,
Prispe iv//7e so
PIJ ASM) MAHU)
NA SF1LIGOJEVEM POSESTVU V BRAČANU
Jutri škropljenje trt s pomočjo helikopterja
Poskusu bo prisostvovala delegacija kmetijskega ministrstva iz Beograda
V	sredo ob 15. uri bodo na pobudo konzorcijev «Collio» in «Isonzo» prikazali na posestvu Maria Sfiligoja v Bračanu pri Krminu uporabo helikopterja za škropljenje trt. Za uvajanje sodobnih metod v vinogradništvo se zanima vedno več vinogradnikov. V letošnji sezoni so izvedli škropljenje na 17 posestvih, ki merijo okoli 60 hektarov. Poskusnemu škropljenju, ki ga bo prikazala družba SANDOZ, bodo prisostvovali tudi tehniki in funkcionarji ministrstva za kmetijstvo v Beogradu ter številna skupina vinogradnikov iz Valdobbiadene, kjer prav tako deluje konzorcij za zaščito tipičnih vin.
Povsem naravno je, da bodo heE-kopterskemu škropljenju vinogradov prisostvovali tudi člani obeh konzorcijev, tisti iz Brd in oni iz ravninskega predela naše pokrajine. Oboji budno spremljajo razvoj mehanizacije ter njeno uvajanje v kmetijstvo.
V	zvezi z vinsko proizvodnjo naj nadalje omenimo vedno večje zanimanje strokovnega tiska za briška vina. Časnikar Cesare Russo je dalj časa preživel v goriških Brdih ter objavil v reviji «Vino» svoja zapa-žanja. V oktobrski številki je o briških vinih objavil zapis tudi dr. Marinatto, direktor Gourmet Giuba iz Milana. Oba se zadržujeta pri nekaterih pravnih vidikih zaščitnega zakona in stekleničenja vin. Pri
V telovadnici v Dolini Korna v Gorici bo v soboto, 25. t.m., ob 20.30, pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze
VEČER NARODNIH PLESOV IN PESMI
Nastopajo Folklorna skupina «Sovodnje» iz Sovodenj, tržaška folklorna skupina «Stu ledi» iz Trsta in narodno-zabavni ansambel «Lojze Hlede» s svojimi pevci iz števerjana.
Vabljeni
tem sta zlasti analizirala stanje vina pred stekleničenjem ter stanje vina v prodaji.
Prejšnji dan so se tudi goriški časnikarji seznanili z delovanjem briškega vinskega konzorcija ter so prisostvovali sestanku komisije, ki jo sestavljajo tehniki konzorcija ter šest oseb, ki stekleničijo vino. V pogovoru s člani komisije ter direktorjem konzorcija dr. Fabrom je bila ugotovljena potreba, da se tudi furlanskim čitateljem, ki zelo dobro poznajo ostala italijanska zaščitena vina, prikažejo tudi zaščitena vina goriških Brd.
Uspeh fotoamaterja Zdenka Vogriča
Mednarodni natečaj' barvnega diapozitiva o gorskem svetu, ki ga je pripravila goriška sekcija CAI, je doživel izreden uspeh. Na njem je namreč sodelovalo 313 fotoamaterjev iz dvajsetih držav sveta, med katerimi je bilo 26 Jugoslovanov. Predstavljenih je bilo 1.232 diapozitivov, od katerih je ocenjevalna komisija izbrala 134, kar pomeni, da je šlo približno samo za eno desetino predstavljenih del. V tako hudi in kvalificirani konkurenci je svoje mesto dobil tudi član slovenskega fotokluba «Skupina 75» Zdenko Vogrič. Komisija je Vogriču izbrala dva diapozitiva «Jesen v gozdu» in «Pod odejo», ki pa nista bila nagrajena. Med nagrajenimi diapozitivi naj o-menimo delo Petra Pokorna iz škofje Loke «Bradati kamen».
Nagrajevanje in predvajanje najboljših diapozitivov je bilo v soboto zvečer v dvorani «Stella Matuti-na». Prikazani diapozitivi so pritegnili pozornost občinstva, ki je do kraja napolnilo dvorano. Vedno v soboto je nagrajence sprejel goriški župan De Simone, ki je poudaril pomen take manifestacije, ki je priložnost srečanja razstavljalcev iz raznih dežel sveta.
Skupina profesorjev telesne vzgoje in drugih ljudi, ki se udejstvujejo na športnem področju (med temi so tudi nekateri Slovenci), je gori-škim listom poslala pismo, v katerem zavzema negativno stališče do nove športne palače, ki jo namerava graditi UGG z obilno deželno podporo.
Podpisniki pisma omenjajo, da predstavlja gradnja take palače o-viro za resno urbanistično in športno načtovanje. Istočasno pa poudarja pomanjkanje športnih naprav v sklopu goriških šol. V pismu je rečeno, da imajo v Italiji najlepše športne naprave in stadione, manjkajo pa nam majhni športni objekti, v katerih bi se iahko udejstvovala šolska mladina. Gorica je na področju športnih objektov med zadnjimi v deželi, preventivne medicine s športno pomočjo sploh ni.
V pismu so nanizane tudi nekatere številke. Samo dve ljudski šoli (skupno so omenjene slovenske in italijanske šole) v goriški občini od 17 imata telovadnico: samo ena nižja srednja šola od petih ima telovadnico. Od višjih srednjih šol le dve, «Fermi» in «Galilei», imata veliki telovadnici, nekatere šole imajo premajhne in zastarele telo vadnice, druge pa jih sploh nimajo.
miiiiiiiumimiiiiiimiiiumiiimiiiiiimiHimtiiiiiiuiminili niiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmiti
OB 20.30 V GREGORČIČEVI DVORANI
V petek četrti občni zbor goričkega Mladinskega krožka
Za krožek bo občni zbor pomenil začetek delovanja v novi sezoni
Goriški mladinski krožek bo imel v petek, 24. oktobra, ob 20.30 v pro-strorih Gregorčičevega kluba na Verdijevem korzu 4. redni občni zbor, ki bo za goriško mladinsko organizacijo pomenil obenem tudi začetek delovanja v novi sezoni.
Priprava občnega zbora nam je dala priložnost, da ocenimo prehojeno pot te mladinske organizacije, ki je nastala v času, ko so se v državi pojavili prvi znaki študentovskega gibanja, ki je imelo tako velik pomen za družbeni razvoj v Italiji. Krožek je nastal iz potrebe levičarsko usmerjene mladine, da bi skrbela za oživljanje mladinske dejavnosti na Goriškem. Po pet h letih obstoja lahko rečemo, da je MKG v tem popolnoma uspel, čeprav je moral na tej poti premagati nemalo ovir.
STALNO SLOVENSKI! (ILEDALlStE V IH.VRI
razpisuje
ABONMA ZA GORICO
za jubilejno s;z«.no 1975 - 1976
Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov do 25. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Malta 2, tel. 2495, ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežu prosvetnih društev.
ČEME ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV
10.000 lir 7.000 lir
Pni sedeži (parter in balkon) Drugi sedeži (parter in balkon)
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir.
Prosimo abonente, ki so potrdili sedeže za letošnjo sezono, da dvignejo abonmajske izkaznice na sedežu SPZ, Ulica Malta 2.
Delovanje goriške mladinske organizacije ni bilo usmerjeno ie v prirejanju predavanj in podobnih kulturnih večerov, marveč je krožek skušal nuditi mladini, ki se je zbirala okoli njega, tisto ideološko podlago, ki je potrebna za uspešno delo v naših organizacijah. Poleg tega so mladinci v krožku dobili tiste ideološke napotke, ki jim zastareli šolski sistem v Italiji ni nudil. Ob tem velja omeniti nadvse usceie mladinske seminarje ob Bohinjskem jezeru, ki so pokazali, da je tak način dela z mladimi izredno uspešen in rodi zaželene sadove.
Da je krožek postal sestavni element v našem manjšinskem življenju. nam potrjuje tudi dejstvo, da se okoli njega zbira vedno več mladih, predvsem dijakov. Ta ugotovitev je vsekakor vzpodbudna in nam zagotavlja, da se bo delovanje MKG nadaljevalo tud: v prihodnjem. Mlajšim članom goriškega krožka bo torej potrebno polagati vso pozornost, da bodo nadaljevali po pot', ki so jo ustanovitelji te organizacije u-brali pred petimi leti.
Štiri osebe v bolnišnico
V tržiško bolnišnico so včei sprejeli štiri osebe, ki so se ran v prometni nesreči pri Sredipol, Gre za 36-letnega Rolanda Medici iz Trsta (v bolnišnici bo zaradi m< ganskega pretresa ostal 20 dni), 36-letnega Enrica Tardiva ter za n govo 36-letno ženo Eleonoro (oba bosta v bolnišnici zdravila 20 di ter za njunega dva meseca stare, sinčka Andreo, ki je pri nesn utrpel lažje poškodbe. Vsi trije se vozili v Medicijevem avtomobil ko je šofer zaradi spolzke ceste gubil oblast nad volanom in zavo v obcestni jarek, kjer se je avton bil prevrnil.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega profesorja Rada Bednarika darujejo njegovi bivši dijaki ter hčerldm kolegi goriškega in doberdobskega didaktičnega ravnateljstva 29.500 lir za slovenski Dijaški dom v Gorici.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
21. oktobra 1975

SREČANJE Z NOBELOVCEM PROF. VLADIMIROM PRELOGOM
V SPOJINAH JE VELIKA MODROST
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Živahna dejavnost
V petek, 18. oktobra je ves svet obletela vest, da sta letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejela Anglež John Warcup Cornforth in Jugoslovan Vladimir Prelog, ki sicer stalno živi že 30 let v Švici. Profesor Cornforth je prejel to najvišje priznanje za svoje delo na področju stereokemije encimskih kataliziranih reakcij, medtem ko je prof. Prelog zaslužil Nobelovo nagrado za raziskave na področju stereokemije organskih molekul in reakcij. (Mimogrede, stereokemija je veja kemije, ki se ukvarja s proučevanjem prostornega razporeda atomov v molekulah in stereo-izmerijo spojin). In, končno, oba letošnja Nobelova nagrajenca za kemijo sta bila učenca našega znamenitega rojaka, profesorja Leopolda Ružičke, Nobelovega nagrajenca za kemijo leta 1939.
Vest, da je profesor Prelog prejel najvišje mednarodno priznanje me je razveselila še iz posebnega, ne samo nacionalnega razloga. Pred tremi leti sva se namreč srečala in tudi zanimivo pogovorila, ko se je sedanji Nobelov nagrajenec mudil v Ljubljani v času III. jugoslovanskega kongresa za čisto in uporabno kemijo.
Ko zdaj obujam spomin nanj, ga vidim jasno pred seboj, mladega in živahnega duha kljub letom, saj je letos dopolnil že devetinšestde-set let in namerava prihodnje leto, kot je izjavil po prejemu Nobelove nagrade, oditi v zasluženi pokoj, čeprav seveda ne misli še prenehati s svojim delom.
Kratki življenjepisni podatki o mojem takratnem sobesedniku so navajali, da se je rodil 1906. leta v Sarajevu in da je bil docent na univerzi v Zagrebu, zdaj pa je profesor na visoki tehnični šoli (ETH) v Ziirichu. Sam pa mi je svojo biografijo takole dopolnil:
«Moj oče je bil profesor zgodovine m zagrebški in skopski univerzi. Gimnazijo sem obiskoval v Osijeku in Zagrebu, nato pa sem študiral na Visoki tehnični šoli v Pragi, kjer sem diplomiral in doktoriral iz kemije pri prof. Votočku, očetu češke organske kemije.
«Po končanih študijah v Pragi 1929. leta sem se zaposlil in delal do 1935. leta pri neki tvrdki v Pragi, 1935. leta pa sem postal docent za kemijo na zagrebški univerzi. Leta 1940 so me izvolili za izrednega profesorja zagrebške u-niverze, a sem se že decembra naslednjega leta, po izbruhu vojne, u-maknil v Švico.
«Tu sem začel delati pri našem Nobelovcu prof. Ružički in začel univerzitetno kariero znova — od docenta, preko izrednega in končno rednega profesorja na ETH, e-dini federalni visoki šoli v Švici, kajti vse ostale šole in univerze v Švici so kantonalne. Redni profesor na ETH sem postal 1951. le-
ta, ko pa je leta 1959 odšel prof. Ružička v pokoj, sem ga nasledil na njegovem mestu, kjer sem še sedaj. V tem času sem bil tudi osem let, do 1967. leta, vodja laboratorija za organsko kemijo na ETH, potem pa smo na mojo pobudo uvedli v laboratoriju kole-gialni sistem, to je, da se vsako leto zamenja šef našega inštituta, oziroma laboratorija.»
Potem sva v pogovoru pred tremi leti, bil je lep junijski dan in sedela sva na vrtu znane ljubljanske gostilne «Pod lipco», prešla na kemijo in kot laik sem ga poprosil naj bi mi povedal kaj o kemiji nasploh v sedanjem času in seveda o njenih problemih.
«V kemiji imamo naravne in sintetične spojine. In del sodobne kemije se ukvarja s takšnimi spoji-
nami, ki so v živih bitjih — to je kemija živih bitij. Ker pa so se metode za raziskovanje v zadnjem času tako izpopolnile, lahko danes z rutinskimi metodami določamo strukturo teh naravnih spojin, kar je bilo prej razmeroma težko. To pa nam danes omogoča tudi študij odnosov med strukturo in funkcijo omenjenih naravnih spojin. In te spojine so v nekem smislu ožje narave za reševanje bioloških problemov. Narava pa ima kake tri milijarde let pod svojo kontrolo evolucijo živih bitij.
«Dalje je naša narava v tem času vedno iskala popolnejše poti, zato je v teh spojinah neka velika modrost. V teh spojinah je izkušnja narave kot celote. Zato je eden izmed problemov biologije v tem, da bi nekatere elemente, ki so v naravi v majhnih količinah ali pa so skupaj s sorodnimi elementi v majhni koncentraciji, pripeljali ob pravem času zares na pravo mesto v biološkem organizmu. Te probleme označujemo tudi kot transportne probleme, ki so danes sila važni in pomembni. In narava je za, vse to, kar sem že prej omenil, izdelala posebne spojine ter našla^nekatere rešitve, jaz pa sem si v "svojem delu prizade-
val, da bi na podlagi teh nekaterih spojin nazorno ilustriral, kako narava, sama rešuje te probleme.»
Danes po svetu in tudi pri nas veliko razpravljamo o vlogi znanosti, o njenem pomenu, o znanstvenih odkritjih in podobnem. Kaj menite vi o tem?»
«Predvsem sem prepričan, da u-spešna znanstvena rešitev ni vedno tudi racionalna rešitev, temveč čisto naključje. Sploh menim, da je v velikih znanstvenih odkritjih nekaj iracionalnega in je zato to težko planirati.
«Zlasti pa je znanost težko planirati takrat, kadar obstajajo generalne ideje. Mogoče je planirati tehnologijo, težko pa je planirati znanost, kajti prav pogosto na znanstvenem področju ne nastane skoraj nič pa čeprav imaš vprežene pri tem še tako dobre ljudi. Zamisliva si, da živiva ta hip sredi minulega stoletja. Ugotavljava, da i-mamo slabo luč in da sveče, ki jih uporabljamo, dajejo slabo svetlobo. In kaj bo storila država v takšnem primeru? Zaukazala bo, da je potrebno raziskovati sveče, ki naj bi debele ali tenke dajale boljšo svetlobo. In porabili bi za ta razvoj sveč težke denarje. Nobena država pa bi v tem primeru ne podprla takratnega fizika Faradaya, ki je odkril v tistem času elektriko in s tem novo in dobro rešitev za svetlobo, vendar nihče takrat v njegovih, novo odkritih načelih ni niti slutil, kaj bo nekoč pomenila elektrika. Celo veliki a-tomski fizik Rutheford je sam dejal, da ne bomo nikoli dobili energije iz atoma, a že čez deset let je bila njegova trditev dezavuira-na z odkritjem cepitve atoma.»
S svojimi raziskavami in s svojim delom ste torej posegli globoko v skrivnost narave, oziroma živih bitij, in kakšno spoznanje ste doživeli ob vsem tem?
«Predvsem čutim, da je nekaj i-racionalnega v vsem tem, na primer v nastanku sveta, človeka. V to je treba samo verovati, to je nekakšna čudna, znanstvena vera, ki nima nič skupnega s klasično religijo. Kajti vedno mi je jasno, da ima racionalizacija svoje meje. Morda bomo nekoč te meje prekoračili in pri tem ni upravičen noben pesimizem. Sicer pa se vprašujem, čemu naj bi v zadnjih 250 letih v znanosti vse pojasnili, saj se pogosto ukvarjamo z znanostjo tako nesistematsko.»
Kljub temu smo danes prepričali, da skoraj že vse vemo o tem našem svetu in zato poveličujemo napredek znanosti.
«Res je, da številni ljudje, med njimi tudi. mnogi znanstveniki, menijo, da nam je večina temeljnih načel (principov) znana. Jaz pa, nasprotno, menim, da je še precej drugih principov, ki jih še ne poznamo.»
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiit i(im!iiiiiii ini imi in iiii iiiiiiiiiiii iiiiiiiii(ii nini mn mn ninnimi mil n iiiiijiiiijuiMiiiiiuiuii mili iiiiiiiiiiiiijuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
SINDIKALNA
Okvirni sporazum, ki so ga vlada in sindikati dosegli prejšnji teden, je od včeraj predmet preverjanja na sestankih med vlado in sindikati, ki zadevajo vprašanja posameznih kategorij Včeraj so v palači Chigi razpravljali o problemu železničarjev, danes bodo načeli vprašanje pokojnin, hkrati pa bodo na ministrstvu za industrijo začeli pogovore o telefonskih tarifah. Ker se začenja tudi čas pogajanj med delavskimi organizacijami in industrijo, poga-nj, ki bodo zelo težavna, celo dramatična, je jasno, da je sindikalno vprašanje jedro vseh problemov, ki se jih mora vlada lotiti v tem tednu. Zato je tudi razumljivo, da so vsi največji italijanski listi v svojih nedeljskih uvodnih člankih račlenili prav to
Turinska LA STAMPA v članku «La non maggioranza (ma governare bisogna)» ugotavlja uvodoma, da v parlamentu ni trdne in točno definirane večine na katero bi se vlada lahko oslanjala. To je po mnenju lista posledica dejstva, da po 15. juniju stranke iščejo nove poti, ki bi omogočile državi, da prebrodi hudo gospodarsko in politično-socialno krizo. Kljub temu pa je treba vladati in država ima vlado, ki v bistvu opravlja svojo nalogo z dogovarjanjem s sindikati. To ji med drugim jamči podporo ali vsaj prizanesljivost komunistov in socialistov. Tako ima vlada v parlamentu še vedno večino, katere obrisi pa niso točno začrtani in ki ne daje jamstev, da bo zdržala tudi v prihodnje.
V tem položaju in tudi spričo ugotovitve, da se še za dalj časa položaj ne bo razčistil — nadaljuje turinski časnik — se ne gre zaganjati v občasne večine, pač pa kritizirati vlado zaradi njene neučinkovitosti in počasnosti ter jo spodbuditi, naj končno stopi na pot postopnih reform po smernicah, ki jih je v svoji poslanici parlamentu nakazal predsednik Leone. Spričo negotovega položaja lahko vlada osredotoči svoje sile na glavno nalogo, to je vladati.
Nad vsemi ostalimi interesi mora v sedanjem trenutku prevladati čut dolžnosti do države in Moro ter La Malfa lahko to zmoreta. V spodbudo naj jima bo tudi dejstvo, da se iste dolžnosti zavedajo voditelji sindikatov, strank in industrijske zveze, zaradi česar lahko trdimo, da ima Italija še dovolj energije, da premosti sedanjo krizo.
Milanski IL GIORNO v svojem nedeljskem komentarju noglablja vprašanje, ki ga je načel turinski list in se vprašuje, kdo bo
prvi stopil na pot reševanja vseh nedoslednosti in slabosti, ki tarejo italijansko državo in družbo. V analizi te slabosti soglašajo vsi — ugotavlja časnik — kot tudi velika večina z ukrepi, ki naj bi nam omogočili prebroditev krize. Vprašanje je le, kdo jih bc začel uveljavljati.
List se v svojem izvajanju omejuje na vprašanje tako imenovane «džungle plač» in poudarja, da sečnja tega pragozda ni lahka naloga, zlasti še, ker se je treba pri tem ogniti raznim pritiskom in polarizacijam, ki bi načelno pravilno pobudo spremenili le v oblak prahu, ki bi nam dejansko zastri pogled ha najbolj žgoče probleme. Prav zaradi tega se morajo vse komponente italijanske družbe zavedati, da je položaj težaven in se nihče ne sme izmikati žrtvam, zaradi česar si ne sme nihče privoščiti že tradicionalne igrice «pa naj začnejo drugi!».
Jasno pa je tudi, da je treba vzporedno z izsekavanjem «džungle» začeti končno z izvajanjem tolikokrat obljubljenih a nikoli izpolnjenih reform, kar pomeni, da je treba začeti obenem z gradnjo nove družbe, ki so jo volivci jasno in odločno zahtevali 15. junija.
CORRIERE DELLA SERA se v svoji analizi omejuje na prikaz stališč zveze zasebnih industrijcev Confindustrie in sindikatov in uvodoma ugotavlja, da je v sedanjem položaju zveza industrijcev enotna kot še nikoli v zavračanju zahteve sindikatov po večji teži pri odločanju o naložbah in o proizvodni politiki podjetja. In-dustrijci utemeljujejo svoje stališče s trditvijo, da bi morebitno popuščanje zahtevam sindikatov privedlo do dejanske spremembe ustavne ureditve v državi. Zaradi česar so bili industrijci enotni kot še nikoli v obrambi teze, da so pogodbe sporazum o delu, ne smejo pa vplivati na industrijčevo svobodo pri odločanju proizvodne politike in pri načrtovanju naložb.
Zaostritev tega — spora nadaljuje milanski časnik — vzbuja znatno zaskrbljenost glede poteka pogajanj za obnovo delovnih pogodb in napoveduje «vročo jesen!». List se vprašuje, kdo je odgovoren za tako zaostritev krize in si odogovarja, da gre glavno krivdo pripisati vladi, ker ni hotela poravnati dolga, ki ga sindikati sedaj terjajo od zasebnih industrijcev. Ker je dejansko spodletel poskus načrtovanja in reševanja glavnih vprašanj v vsedržavnem merilu, so se sindikati vrnili v okvir tovarne, kjer se ču-
JESEN
tijo močnejše.
Tudi sociahstično glasilo AVANTI posveča posebno pozornost odnosu med industrijci in sindikati in zelo ostro napada stališče Confindustrie, «ki se izmika resni konfrontaciji z delavci na osnovnih vprašanjih proizvodne strukture kot so naložbe, proizvodna preosnova in mobilnost delovne sile». List obtožuje zasebne indu-strijce, da so preprečili dialog, ker je z abstraktne ravni prešel na zelo stvarno in ker so delavci zahtevali konkretna jamstva, da proizvodna preosnova ne bo imela kot posledice znižanja števila zaposlenih.
Confindustria — nadaljuje list — se zavzema za tako imenovano «divjo preosnovo», ki bi omogočala popolno svobodo pri odločanju o organiku, organizaciji dela in pri izbiri proizvodnje in vse to v imenu neke «podjetnikove svobode». Vse to vzbuja sum. da hočejo industrijci izrabiti gospodarsko krizo in se maščevati sindikatu za pravice, ki si jih je priboril v letih trdih bojev. Ni naključje namreč, da se industrijci zaganjajo bolj proti normativnim zahtevam kot pa proti povišku plač, ne meneč se, da s svojim zakrknjenim stališčem dejansko zaostrujejo napetost
Komunistično glasilo UNITA' pa v svojem uvodnem članku poudarja, da je okvirni sporazum med vlado in sindikati prvi pomemben rezultat akcije za preosnovo javne uprave, v kateri se je delavsko gibanje angažiralo. Prvič v italijanski zgodovini so namreč osvojili principe in smernice, ki bodo osnova za celovito reševanje vprašanja javnih uslužbencev in s katerimi premoščajo korporativizem in pristranost.
Čeprav ta sporazum ne zadošča vsem zahtevam najnižjih in najbolj prizadetih kategorij, kot tudi ne bo odpravil vseh privilegijev «srečnejših» kategorij, je treba pri oceni pogledati dejanskemu stanju države v obraz in razkrinkati demagoško ter mikavno politiko tako imenovanih avtonomnih sindikatov in nekaterih skrajnežev. Doseženi sporazum je lahko osnova za preobrat v dosedanji politiki, prvi korak na poti večje mezdne pravičnosti ter večje jasnosli v odnosu med državo in javnimi uslužbenci, večjega vrednotenja tako v profesionalnem kot v moralnem smislu doprinosa poedinca in posameznih kategorij. Če bo vlada res nadaljevala po tej poti, bo lahko velika večina državnih uslužbencev sprejela le delni odgovor na svoje upravičene zahteve.
«Poglejte, od nastanka življenja na Zemlji pa do danes je minilo komaj 10 sekund na 17 potenco, torej tri milijarde let, kar je za razvoj problema življenja od prvih začetkov do nastanka človeka po mojem zelo malo časa. In kaj je narava ustvarila v svojem laboratoriju v tem tako kratkem e-volucijskem času. Zato, mislim, ne smemo biti nestrpni in biti moramo skromni ter upati, da bodo prišli novi ljudje, ki bodo odkrili nova načela. Trdno sem namreč prepričan, da bomo z raziskovanjem bioloških procesov in poslušanjem matere narave, kako ji u-triplje srce, lahko še marsikaj odkrili. Nihče namreč ni tako pameten, da bi vse to odkril takoj in tudi nobene stvar' ne morete vnaprej intelektualno napovedati, temveč je treba samo potrpežljivo in skromno opazovati mater naravo in gledati na majhna dejstva, ki so pogostokrat usodna in pripeljejo do velikih znanstvenih odkritij, ki včasih čisto spremene podobo časa in ljudi.»
Ob koncu sem ga še vprašal, s čim se ukvarja, pa mi je odvrnil:
«Osebno se ukvarjam s topografijo in geografijo molekul, kjer obstaja neki matematični temelj, ki je zelo zanimiv z molekularni strukturi, vse to pa še zdaleč ni popolnoma raziskano ...»
Takrat sem dal svojemu intervjuju naslov: V spojinah je velika modrost, danes pa bi lahko še dodal: in Nobelova nagrada.
DUŠAN ŽELJEZNOV
čeprav še nismo pri vrhuncu sezone, je dejavnost tržaških u-metnostnih galerij tako živa, da stežka slediš vsemu, kar nam galerije prikazujejo, kaj šele, da bi vse to ustrezno ocenjevali. Zato je logično, da se moramo že pri naštevanju razstav, ustaviti le pri najpomembnejših. Tako je bilo preteklo soboto kar več odprtij razstav. V galeriji «La Lanterna», kjer je pravkar zaključila svoj tržaški obisk Helene Demange, se je začela razstava, na kateri skoraj trideset umetnikov razstavlja svoje «posterje». Zanimiva razstava bo odprta do 7. novembra. V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi pa je v soboto odprl razstavo znani turinski umetnik Francesco Casorati, ki bo razstavljal v našem mestu do 3. novembra.
Tudi v galeriji «H Tribbio» na Starem trgu je v soboto prišlo do zamenjave: na stene, na katerih je do tedaj razstavljala svoje «muce» tržaška slikarka Silvia Fonda, je razobesil svoja dela mlajši tržaški slikar Giorgio Milia. Tržaški slikar Michele Škodnik pa se je v soboto predstavil v galeriji «Tergeste» v Ul. Battisti 23. Istega dne je v galeriji Pristaniške postaje razobesilo svoja dela šest tržaških slikarjev V galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 je v soboto zaključil razstavo Hans Hartung, jutri pa se bo v isti galeriji predstavil tržaškemu občinstvu japonski likovnik Shu Takanashi. Nocoj pa bo odprtje
razstave del Fride de Reya v občinski galeriji. Tržaška umetnica bo razstavljala do 30. oktobra. Hkrati bo v galeriji na Trgu degli artisti razstavil svoja dela Ottone Griselli, ki bo razstavljal do konca meseca
Kot vidimo, smo doslej le naštevali odprtja razstav. Tega bežnega pregleda ne moremo zaključiti, ne da bi omenili vsaj še dveh razstav: v galeriji Corsia Stadion bo v četrtek zaključil svojo razstavo Marjan Kravos. Istega dne pa se konča tudi velika razstava «Umetniki za Španijo» v palači Costami.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1, podpis, 6. bilten. 11. Jugoslovan, 14. Re, 16. dostojen, 17. KR, 18. aga, 20. A.O., 21. Poe, 22. Orna, 24. laki, 26. kam, 27. Anadir, 28. status, 29. kra, 30. Aldo, 33. Ron, 34. vreme, 35. 01, 36. Pilat, 38. Salò, 39. vrag, 41. Mole, 42. tua, 43. prekop, 45. gen, 46. os, 47. plenaren. 49. no, 50. prid, 51. eten.
NAVPIČNO: 1. pora. 2. D.J.,
3.	pud, 4. Igor, 5. SOS, 6. boj,
7.	iver, 8. lan, 9. T.N., 10. nore, 12. Stan, 13. Look, 15. EGON KRAUS, 17. komunalen, 19. ama-rela, 21. patolog, 23. Adamo, 24. IRA, 25. ISO, 26. Karim, 31. Loren, 32. dlaka, 34. vstop, 37. tenor, 39. vred, 40. gore, 43. PLI, 44. pet, 47. P.R., 48. ne.
TOREK, 21. OKTOBRA 1915.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Obisk v muzeju
12.55	črnobelo
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino:
18.45	Poljudna znanost
19.20 Nabožna oddaja: Krščanstvo in kultura
20.00	DNEVNIK
20.40	GAMMA
Nadaljevanka, ki sta jo pripravila Fabrizio Trecca in Flavio Nicolini. Zgodba se dogaja v Franciji v dobi, ki je lahko zelo blizu naši dobi, ali pa tudi v bodočnosti. Daniela Lucasa so obsodili na smrt, ker je umoril policaja. Ubil ga je, ker mu je to ukazala Marianne. Ta namreč razpolaga s sredstvom, da si podredi vsakogar. Gre za preprosto toda strahotno mamilo, ki se krije v zavojčku cigaret. Daniel je vanjo zaljubljen in je ne izda niti v trenutku, ko ga pripeljejo pred giljotino. To je osnova prvega nadaljevanja
21.45	SOVJETSKA ZVEZA V OGLEDALU
Nocoj pride na vrsto šesto nadaljevanje oddaje z gornjim naslovom in bo govor o sovjetskem poljedelstvu. Nocoj bo TV občinstvo najprej obiskalo velik kolhoz v okolici Kijeva. Kolhoz vodi ženska, ki bo obrazložila težave, s katerimi se kolhoz bori, pa tudi uspehe, ki jih je dosegel. Iz Kijeva bo oddaja vodila v Georgijo in sicer na veliko plantažo čajevca. Sovjetska zveza je namreč tista dežela na svetu, kjer se porabi največ čaja. Tu bo prikazan nagel razvoj sodobne tehnologije in sicer nagel razvoj iz primitivnega obdelovanja v sodobno industrijsko obdelovanje nasadov. Vendar pa vse ne gre tako gladko, kar bo povedal tudi župan nekega mesta, ki bo obravnaval vprašanje inur-bacije poljedelskega prebivalstva
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusna oddaja za gluhoneme
18.45	športni dnevnik
19.00	O arheologiji
Kaj je arheologija in kdo so orheologi? To sta vprašanji, na katera bo odgovorilo prvo od 13 nadaljevanj, ki bo vodilo TV občinstvo po dolgi poti arheologije. Neki španski filozof je nekoč zapisal, da če hočemo poznati našo sedajnost, jo moramo gledati z določene razdalje. Pred nedavnim je Maocetung rekel, da tudi preteklost služi sedanjosti. Arheologija je preučevanje daljne preteklosti in proučevanje te preteklosti ni vedno lahko, pa tudi ne prijetno.
20.00	Drugi svetovi kličejo Zemljo
21.00	Planet ženska
Letos slavimo mednarodno leto žensk, ki ga je proglasila OZN. Italijanska TV je v tem okviru zvrstila nekaj oddaj, namenjenih ženski. Današnja oddaja bo govorila o Romuniji in glavni lik v tej oddaji ,bo Joana, članica romunskega parlamenta, ki bi bila kmalu izgubila življenje v času nacistične okupacije. Joana bo govorila o poti, ki jo je Romunija opravila od osvoboditve, torej od 1944, do danes
22.00	Jazzovski koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00, 14.10 in 16.00 TV ŠOLA
Disneyev svet, Glasbena medigra, Zgodovina BiH
11.00	VELIKA ŠOLSKA URA — prenos iz Kragujevca
17.30	KOS — otroški film
Industrializacija, razraščanje in razvoj mest napreduje s tolikšno naglico, da je tudi črni kos, ki je včasih gost naših vrtov, postal prava redkost. Današnja oddaja bo mlado publiko seznanila z življenjem našega črnega pernatega prijatelja
17.40	R. Corttet: Kit
Laponska pravljica o kitu iz zbirke Roberta Crotteta, ki je nekaj let živel med Laponci, da si je pridobil njihovo naklonjenost,, kajti v začetku mu niso hoteh zaupati svojih pripovedi
18.15	Biseri morja — znanstvena serija 18.45 IVe prizrite
19.30	DNEVNIK
20.05 Ljubljana je moje mesto
Pogovor o problemih delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so še naselili v Ljubljani in njeni okolici. Teh je okoli 30 tisoč 21.10 L. N. Tolstoj: ANA KARENINA
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček — risanka
20.15	DNEVNIK
20.30	MIHAIL STROGOV — celovečerni film 22.00 Skrite poti mamil — dokumentarna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15,	14.15.	20.15
Poročila, 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Pratika; 12.50 Revija glasbil; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Komorni koncert; 18.55 Trio Oscarja Pel-tersona; 19.10 Baročna arhitektu-rav Gorici; 19.25 Pravljice in pesmi za najmlajše; 20.00 Šport;
20.35	Dallapiccola «Jetnik» - enodejanka; 21.30 Sanjajte z nami.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.55 Plošče; 9.00 Folk glasba; 9.15 Klavirske skladbe: 1Ó.00 Z nami je; 10.15 «La vera Romagna»; 10.35 Prisluhnimo jim; 12.00, 12.45 in 13.35 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.35 Valčki, polke in mazurke: 15.00 Popevke: 15.15 Jezikovna oddaja;
15.30	Orkester Nelson; 16.45 Poskočne; 17.00 Program za mladino; 18.00 Godala; 18.35 Domači pevci; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.10 Ritmi za godala; 22.35 Veliki interpreti.
NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00,	15.00, 19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.0Ò Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Drugi zvok; 12.10 četrti program; 14.05 Satira; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za #iaj-mlaiše; 17.05 Radijska prire.'oa;
17.25 Komorna in operna glasba;
18.00	Pisar, glasbeni, spored;
19.30	Operni koncert; 20.20 Ponovno na sporedu z Nado; 21.15 Radijska priredba.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj? ; 8.55 Orkester; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Skupen radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.40 Gla-sbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 18.35 Radijske plošče: 19.55 Najnovejše plošče:
21.30	Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00.
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji
dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola:	Mravlje;
9.30	Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem?; 11.05 Promenadni koncert; 12.10 Popevke;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Narava in človek;
17.00	Aktualnosti. 17.20 Zvočni portret; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Bojana Adamiča; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Ken Tsaro-Wiwa: «Tranzistor»; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Glasba za pihala in trobila; 23.05 Lj. Stefanovič: Pesmi; 23.15 Popevke.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skrajno previdni boste morali biti. da se vam kaj neprijetnega ne pripeti. Preveč samozavestni ste.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Tudi če bodo vašim idejam nasprotovali, jih vsilite. Nemir v družini se bi slabo odražal na razpoloženje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Okoliščine so kar primerne za vašo dejavnost, toda več dobre volje ne bi škodilo. Spor v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Prevzeti boste morali nove odgovornosti, ki pa jih ne boste zmogli. V čustvih nekaj novega.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaš čut odgovornosti vas ba navedel na primerno reakcijo. Stari grehi bodo prišli na dan.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Veliki uspehi v poslovni dejavnosti. Ostanite pri svojih načrtih. Od drugih ne zahtevajte preveč.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10-). Odpovejte se mikavnim posto™! ki so za vas prezahtevni. V družin boste preprečili spor.	.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.110 V poslovnih zadevah bodite bolj previdni, ker vam nastavljaj past. V ljubezni več podjetnost1-STRELEC (od 23.11. do 20M-> Ukrepajte, dokler traja P1'11?101’” priložnost. Načrti, ki jih Ijate z ljubljeno osebo, se ures čijo.	. \
KOZOROG (od 21.12. do 2.0-^ Vplivne osebe vam bodo P°m^tne da se boste izmazali iz neprU6 situacije. Prijetno srečanje. _ _, VODNAR (od 21.1. do 19-T/, Danes boste razpoloženi za r6 . vanje bolj zapletenih vpraša111' RIBI (od 20.2. do 20.3.) iniciativa, ki je bila dobro l1 pravljena, se bo uveljavila, vmešavajte se v spore druga1-
SPORT SPORT SPORI
i }
NOGOMET
V DEŽELNEM DERBIJU D LIGE
Po težki imuni $md Ligssaaom Triestina prva na lestvici ¥ šestih minatali igre dva gola Pordenona proti Ponziani
Goriški nogometaši igrajo vedno slabše, brez vsake sheme - Napad najbolj ranljiva točka celotne Pro Gorizie
Triestina — Lignano 2:1 (2:1)
TRIESTINA:	Vaisecchi, Berti,
Lucchetta, Politti, De Luca, Montico-lo, Andreis, Zanini, Goffi, Fontana, Ludwig (72. min. Dri).
LIGNANO: Prez, Bivi, Zanfagnin (72. min. Sumin), Splendore, Luvi-sutti, Riva, Degli Innocenti, Fiotto, Pellizzari, Gregoratti, Brun.
STRELCI: 13. min. Pellizzari, 19. min. Goffi iz 11-metrovke, 31. min. Andreis.
SODNIK: De Marchi iz Novare.
Triestina je tudi tokrat s težavo Prišla do zmage in s tem potrdila, da ni še v najboljši formi. Kljub temu pa so si Tržačani z nedeljsko zmago priborili vodstvo na lestvici. Vendar, kljub temu, da je Triestina startala kot glavni favorit tega prvenstva, bo morala precej popraviti svoj sistem igre in sheme, kajti s
Po petem kolu prvenstva D lige je Triestina, ki je sicer s težavo premagala Lignano, ostala sama na vrhu lestvice. S točko zaostanka sledita Audace, katerega je prisilil na remi presenetljivi Chievo in Dolo, ki je doma spravil na kolena kvo-tirano Mestrino.
Do pomembnih dveh točk je prišla tudi Adriese v Coneglia-nu, Monfalcone pa je z dvema goloma mladega Dilene odpravil S. Dona. Krilec Cavic-chioli (Samp'etrese) pa je bil strelec odločilneča gola v tekmi z Legnagom.
Na dnu lestvice imamo kar tri deželne četrtoligaše in sicer Ponziano, ki je klonila šest minut pred koncem v Pordenonu, Pro Gorizio, ki je prejela kar tri gole (dve ll-metrovki) v Montebelluni in Lignano. Tem dela družbo še Passano, ki je v Portogruaru doživel četrti zaporedni poraz. To je bila obenem prva prvenstvena zmaga Portogruaru.
tako igro kot jo je pokazala proti Lignanu, prav gotovo ni navdušila številnih gledalcev, ki so se prav v nedeljo sprijaznili z dejstvom, da ne bo pot Triestine v prvenstvu D lige tako lahka, kot so mnogi predvidevali in upali.
Domačini so stopili na igrišče brez poškodovanega Forestija, katerega je nadomestil branilec Zanini, ki se v vlogi zveze ni znašel. Slab začetek Triestine so gostje, ki so igrali brez izključenega Ciclitire takoj izkoristili in s Pellizzarijem povedli že v 13. minuti igre. Srednji napadalec Lignana se je polastil žoge na sredini igrišča, v sprintu premagal Le Luco in Monticela, ki je padel, Pellizzari se je predstavil sam pred Valsecchijem in realiziral. Po golu so domačini reagirali in s pomočjo sodnika, ki jim šest minut kasneje dosodil dvomljivo 11-metrovko, izenačili z Goffijem. Pod režijo Polit-tija in Fontane Triestina organizira svoje vrste in začne pritiskati proti vratom Preža. V tem delu sta se posebno izkazala branilca Berti m Lucchetta, ki sta se pogosto spuščala v napad po desni oziroma levi strani igrišča, in s tem spravila v zagato obrambo Lignana. Prav na Podaji Lucchette je Andreis pred koncem polčasa podvojil in obenem 2apečatil končni izid.
Pordenone — Ponziana 2:0
(0:0)
PORDENONE: Da Pieve, Patat, Peroleto, Minin, Zampa, Battistel, Mantellato, Della Pietra. Trevisan (65. min. Della Bella), Punis, Mar-son.
PONZIANA: Zadel, M. Bembo, II- Bembo, Gattonar, Del Piccolo, vecchiet (73. min. Torninovi), Gramola, Trentin, Inferrerà, Lenardon, Meiacco.
STRELCI: 84. min. Mantellato, 90. Phn. Della Pietra.
SODNIK: Albertini iz Voghere.
Tik pred koncem srečanja si je Pordenone zagotovil dve točki v deželnem derbiju s Ponziano, ki je tokrat pokazala precej dobre volje in agonizma, toda malo igre.
Derbi je bil namreč na zelo nizki tehnični ravni. Poleg tega pa je bil tudi sodnik precej površen, saj je s stalnim piskanjem zaustavljal igro,
bi. Z odhodom nekaterih dobrih igralcev (Magris, Torninovi) se je goriš-ka obramba znatno oslabila, kar nam dokazuje 7 doslej prejetih golov. Sredina igrišča je edina pozitivna točka. Nič pa ne pomaga prizadevanje Martelossija, Michelluta in Ridolfija, ko pri ekipi sploh ne obstaja napadalna črta. Trener Tumburus bo moral čimprej poskrbeti, da dobi zares dobrega napadalca, ki bo znal prodreti v nasprotne obrambe.
Tudi nedeljska teKma je pokazala zgoraj omenjene pomanjkljivosti, čeprav ni Montebelluna nič posebnega, je Pro Gorizia tudi proti tej ekipi bila za stopnjo nižje.
Srečanje se je pričelo v znamenju slabe igre, ki se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Domačini, v strahu, da bi Pro Gorizia izkoristila protinapad, so igrali zelo pazljivo in se
KOŠARKA ________
kar je povzročilo precej nervoze med nogometaši in ostrih protestov navijačev. Če si od Ponziane nismo pričakovali mnogo več, kljub temu, da je predsednik Ventura še enkrat s svojo izjavo presenetil, ko je ob koncu dejal, da je Ponziana odigrala najlepšo tekmo v tem prvenstvu in da bo zato kljub porazu nagradil vse nogometaše, smo nekoliko boljšo igro pričakovali od domačinov. Vendar je ekipa Pordenona padla v past Ponziane in tako se je igra zavlačevala tja do četrt ure pred koncem, ko so se domačini nekoliko zbrali in začeli oblegovati vratarja Zadela. Kljub vsemu temu je zgle-dalo, da bo Ponziani uspelo do točke in ko so Del Piccolo in tovariši bili prepričani, da imajo točko že v žepu, je Mantellato na podajo Marsona presenetil Zadela. Do konca je manjkalo še točno šest minut.
Ponziana je reagirala, vendar je Pordenone tik pred koncem podvojil in s tem zadel Ponziani četrti prvenstveni poraz. Omenili bi le, da je sodnik v 64. minuti razveljavil lep gol Meiacca in da je v 74. minuti spregledal očitno 11-mctrovko zaradi prekrška Patata nad Gramolo.
Montebelluna — Pro Gorizia 3:0 (1:0)
MONTEBELLUNA: Prandini, Turca-to, Prompal, Turinelli, Calzam-atta,
Tesser, Scheda, Visentin, Varnier (Basseggio), Lupo, Gaietti.
PRO GORIZIA, Fantini, Tricarico,
Furlani, Zoratti, Tomšič. Martelossi,
Baron, Di Tommaso, Zuttion, Michel-lut (Clemente), Ridolfi.
SODNIK: Fairetto iz Turina.
STRELCA: v 26. min. p.p. Varnier (11-metrovka); v 22. min. d.p. Gaietti, v 42. min. Gaietti (11-metrovka).
četrti zaporedni poraz, ena točka v petih odigranih tekmah, noben gol: to so podatki letošnjega prvenstva Pro Gorizie, ki je v nedeljo z visokim izidom zgubila v Montebelluni.
Sam trener Tumburus je po tekmi izjavil, da ekipi nekaj manjka. Mi bi lahko pristavili, da Pro Gorizii manjka marsikaj. Začnimo pri obram-
imiiiiiimiiiiiiiumiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiit
Priznanje openskim kotalkarjem
držali pretežno v obrambi, tako da je v napadu ostal le Gaietti. Tudi Pro Gorizia se ni «odprla» ter je igrala na sredini igrišča, kjer si je prizadeval predvsem Martelossi, da bi ekipi dal tistega zaleta, ki ji manjka. Gol za domačine je padel v 26. minuti, ko je Varnier realiziral II-metrovko.
V drugem polčasu so gostje pritisnili in vodili igro. Pomanjkanje na- i raz‘ Domačini padalne črte pa je preprečilo, da bi j s trdno voljo
Bartussi, Chelleri, Feresin, Zulich.
SAN DONA: Gallina, Bragato, Cablotto, Drigo, Scattolin, Marchesini, Turola, Toniutto (Gialiazzo), Moro, Caglin, Miotto
STRELEC: v 33. in 68. min. Dilena.
SODNIK: Zanari iz Novare.
Z dvema goloma Dilene je Monfalcone v Tržiču zadal novincem lige ekipi San Donà prvi prvenstveni poso stopili na igrišče do zmage in s tem
Pro Gorizia prišla do gola. Seveda je ] popolnoma uspeli predvsem po zaslu-
tak način igre zelo odprl goriško o-brambo. Domačini so ta položaj izkoristili in še dvakrat zatresli Fan-tinijevo mrežo.
Monfalcone — San Dona 2:0
(1:0)
MONFALCONE: Ceretti. Kuk, Rocco, Fabris, Zelesnich, Sgubin, Dilena,
gi napadalcev, katerim ni bila obramba gostov kos. Dobro so domačini zaigrali tudi v obrambi, kjer je izstopil desni branilec Kuk in na sredini igrišča, kjer je morda zatajil le Feresin. Skratka povedano, zaslužena zmaga Tržičanov, ki je obenem prva v letošnjem prvenstvu na domačih tleh.
lllllllllllllllll■lllllMlllllllllllllllllllIllllllllllllIHlll||llI1ll||||llllllllll■ltllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllll||||Ill|||llllllll|||||llllllllllllllllllllIlllnlIIllllllllllllllllllll
V ITALIJANSKI A-2 LIGI
Patriarca je v zadnjih minutah zapravila skoraj vso prednost
Tudi tokrat niso Tržačani šli preko poraza
Brindisi — Patriarca 75:79 (28:46)
BRINDISI: Solfrizzi 16, Arigliano 2, Vigna 6, Cordella, Cecco 13, La-bate 4, Destradis 10, Williams 24, Mazzetta, Greco.
PATRIARCA: Savio 7, Furlan 2, Garrett. 34, Soro 2, Ardessi 2. Fortunato 2, Flebus 17, Bruni 13, Marušič, Cortinovis.
SODNIKA: Compagnone in Ciampa-glia iz Neaplja.
PROSTI 'METI: Brindisi 9:16, Patriarca 11:16.
Na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Pordenonu sta Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak zasedla v kategoriji seniorjev odlično 2. mesto. Komentator italijanske televizije je o njima dejal: «Mlada tržaška dvojica bo po mnenju strokovnjakov lahko dosegla še velike uspehe, in to ne samo v državnem merilu, temveč tudi v mednarodni areni.» Na sliki vidimo Zdenko in Pavla m ed nagrajevanjem, poleg njiju pa dvojico Moggia — Guizzon, ki je zasedla prvo mesto
Po treh zaporednih porazih je go-riška Patriarca spet prišla do zmage, ki jo je izbojevala proti Libertasu v Brindisiju. Goričani pa so tudi tokrat pokazali, da ne zdržijo celih štirideset minut igre, saj so prav ob koncu srečanja zaigrali tako, da bi lahko domačini celo prešli v vodstvo.
Srečanje se je za Goričane začelo pod najboljšo zvezdo, saj so na vsej črti nadigrali domačo peterko. Američan Garrett je bil tokrat izreden pod koši ter v obrambi (branil je William-sa). V prvem delu srečanja sta se poleg Carretta izkazala še Flebus in Bruni, kar potrjuje, da je živčnost precej vplivala na mlajše igralce, ki so se bali metati na koš. Domačim pa so povsem razočarali in niso bili kos razigranim gostom. Prvi polčas se je zaključil z Goričani v vodstvu za 18 točk.
Ko je vse kazalo, da tokrat Patriarci zmaga ne bo ušla, so gostje popustili -ter zaigrali precej slabo. Brindisi je takoj izkoristil priložnost ia.se približal Patriarci (73:69 v 17. minuti). Strah, da bodo še enkrat podlegli v zadnjih minutah, je povzročil, da so Goričani tokrat bolj preudarno zaigrali in se obdržali v vodstvu do zaključnega žvižga.
P. Brescia - Pali. Trieste 96:89 (47:50)
PINTINOX: Yelverton 46, Baigue-ra 8, Zin 12, Colonello 2, Zaccarelli, Caluri 7, De Stefani 1, Zorzenon 5, Taccola 15, Peplis.
FALL. TRIESTE: Taylor 17, Forza 25, Meneghel 18, Oeser 15, Poz-zecco 6, Jacuzzo 6, Ceccotti 2, Bassi, Millo, Bacchelli.
SODNIKA: Dal Fiume (Imola) in Soavi (Bologna).
Prosti meti: Pintinox 30:40, Palla-canestro Trieste 7:22.
Kljub dobri igri je tokrat Pallacanestro Trieste morala kloniti gostom, med katerimi se je Američan Yelverton dobesedno razigral.
Do četrte minute drugega polčasa je bila Pallacanestro Trieste nenehno v vodstvu. Tedaj so gostje prvič povedli s 61:60, vendar se je nato stanje spet obrnilo v korist domačinov, ki so povedli za celih 7 točk. Tedaj pa je Yelverton uprizoril svoj «show» in je bilo tekme konec.
V vrstah Tržačanov je sicer manjkal izključeni Bubnich, ki je v odlični formi, vendar bi verjetno niti on ne zadostoval za zmago. Dobro so igrali Forza, Meneghel in Oeser.
Rezultati A-2 lige Alco — Canon	78:74
Lazio — Scavolini	92:69
Patriarca — Lib. Brindisi 79:75 Duco — Ausonia	97:91
FAG — Juventus	87:83
Pintinox — Pali. Trieste 96:89
LESTVICA: Canon Benetke, Pintinox Brescia in Duco Mestre 8, FAG Neapelj in Alco Bologna 6, Patriarca Gorica, Libertas Brindisi, P?"i-canestro Trieste, Ausonia Genova, . a-ve Caserta in Lazio Rim 4, Scavo-Uni 0.
STRELCI: Garrett (Patriarca) 156, Goder (Juve) 154, Gorghetto (Canon) 130, Williams (Lib. Brindisi) 122, Yelverton (Pintinox) in Léonard (Alco) 119, Kirkland (Ausonia) 114, Villalta (Duco) 112, Taylor (Pali. Trieste) 104. itd.
ODBOJKA
NA TURNIRJU NA REKI
V OSTRI KONKURENCI TRETJE MESTO ZA BOR
Tržaške odbojkarice so turnir izrabile tudi za ogled EP
V	nedeljo se je ženska odbojkarska ekipa Bora udeležila turnirja na Reki, ki ga je priredil domači odbojkarski klub Rijeka. Poleg organizatorja in Bora je nastopila tudi ekipa Jesenic, turnirja pa se ni mogla udeležiti ekipa zagrebške Mladosti. Borovke so na Reko odpotovale že v soboto, saj so bile dva dni gostje reških odbojkaric. Ob tej priložnosti so si tudi ogledale tekmovanja kvalifikacijske skupine ženskega evropskega odbojkarskega prvenstva. Res lepa pobuda organizatorja!
Na turnirju samem pa je Bor dosegel tretje mesto, saj sta ga premagala oba nasprotnika. Kljub temu pa naše odbojkarice niso razočarale. Ne smemo namreč pozabiti, da je ekipa Bora, ki se pripravlja na prvenstvo C lige, začela s treningi šele pred kratkim in je v teh dneh v glavnem nabirala kondicijo, tehnike in taktike pa ni še vadila.
OK Rijeka — Bor	2:0
(15:10, 15:2)
V	prvem srečanju turnirja sta se spoprijela domače ekipa in Bor. Odbojkarice Rijeke, to je kluba, ki se v prvi jugoslovanski ligi poteguje vsako leto za najvišja mesta, so res dobro zaigrale in naše odbojkarice jim niso mogle biti kos. Igra je bila precej napeta in borbena v prvem nizu, v nadaljevanju pa je borovke pogubil slab sprejem, tako da nasprotnice niso imele težkega dela.
OK Rijeka — Jesenice 2:0 (15:10, 15:9)
Domača ekipa je brez prevelikih težav premagala tudi ekipo z Jesenic in si tako zagotovila prvo mesto na tem turnirju.
Jesenice — Bor	2:1
(13:15, 15:13, 15:7)
Tekma, ki je odločala o drugem mestu, je bila najbolj izenačena na tem turnirju. V prvem nizu sta se
ekipi stalno izmenjavali v vodstvu in vse do konca seta borili za vsako žogo. V nadaljevanju je kazalo, da Bor ne bo imel s svojimi nasprotnicami težkega dela, saj je tržaška ekipa vodila že z 12:2. Borovke pa niso znale izkoristiti svoje velike prednosti in pa velike živčnosti in zmede na drugi strani mreže. Začele so grešiti, kar so Jesenice seveda izkoristile in z umirjeno igro stanje izenačile, nato pa osvojile set. V odločilnem nizu pa so bile Jesenice stalno v vodstvu, tako da je bila njihova zmaga povsem zaslužena.
Po končanih tekmah so imele odbojkarice in vodstva društev skupno kosilo, kjer se je organizator zahvalil vsem nastopajočim in podelil nagrade. Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
OK RIJEKA:	Šijan, Koraca,
Grandič, Butkovič, Petrovič, Kmeta, Galiak, Rokic, Devčič.
JESENICE: Mahnič, Rabzelj, Baloh, Lukek, Tomažič, Štrajnar, Pur-ger, Tušar.
BOR: Bolčina, Pernarčič, Mesesnel, Kus, Mahne, Lozar, Glavina, Furlanič, Kalan, Švagelj.
INKA
KOLESARSTVO
LUGANO, 20. — Nizozemec Roy Schuiten je osvojil prvo mesto na dirki na kronometer v Luganu. Schuiten se je za to dirko temeljito pripravil in je tako zanesljivo premagal vse nasprotnike in predvsem Italijana Francesca Moserja, ki se je uvrstil na sicer drugo odlično mesto.
iiiiiiiluiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiMilHumiiiiiiimifiiuiiiiiitiiiiiiiimmiiiiiiHmiiiiiinill
KOLESARSTVO
V DIRK! NA OPČINAH * 1 * * * * * 7 8 9
Adria je razočarala v nedeljo na kronometer
Najboljši je bil Marušič s svojim sedmim mestom
Nedeljska predzadnja dirka za letošnji «2. pokal veteranov» ni bila za tekmovalce Adrie preveč uspešna. Lahko bi rekli, da so Lonjerci doživeli pravi polom, saj so bili doslej na podobnto tekmovanjih na kronometer pravi specialisti. Še najbolje se je odrezal Klavdij Marušič, ki je zasedel presenetljivo sedmo mesto za nekaterimi izvrstnimi kolesarji, pri tem pa pustil za sabo svoja klubska tovariša Bonanna in Macarola, ki sta povsem odpovedala. Njuni uvrstitvi sta pod vsakim poprečjem, saj sta oba na isti progi v prejšnjih letih bila nenadkrilji-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiimiiitiiiitimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinti
ATLETIKA
Na občinskem stadionu v Trstu
Kljub slabšemu odzivu uspel Borov peteroboj
Na medtedenskem tekmovanju dečkov in deklic zadovoljiv nastop Borovih predstavnikov
Atletski peteroboj, katerega je Bor končno organiziral v nedeljo zjutraj na občinskem stadionu v Trstu, je doživel po predvidevanju le manjši odziv, ker je sezona dejansko že mimo. Priredili so ga v glavnem za lastne potrebe in Bor je nastopil s tremi tekmovalkami.
Loredana Kralj je kot edina članica seveda osvojila prvo mesto s temi posameznimi rezultati: 21”2 na 100 m čez ovire, 10,91 m v krogli, 130 cm v skoku v višino, 4,24 m v skoku v daljino in 30”5 v teku na 200 m. Zbrala je 2347 točk.
Kot se je predvidevalo, sta bili boljši od nje Patrizia Padovan in Sonja Antoni, ki sta nastopali v kategoriji naraščajnic. Tu je sicer zmagala predstavnica CSI iz Trsta Chersi s skupnim rezultatom 2790 točk (17”2 - 7,22 - 140 - 4,81 -27”8), Patrizia Padovan pa je v svoji prvi tovrstni preizkušnji nabrala že 2524 točk. 100 m čez ovire je tekla kot prvič na uradnem tekmovanju in dosegla čas 20”2, kroglo je vrgla 8,83 m, v višino skočila 135 cm, v daljini zabeležila 4,79 m in 200 m pretekla v 29'’5. Na tretje mesto se je uvrstila Sonja Antoni. Dosegla je 2383 točk s posameznimi rezultati 19”5, 7,24 m, 135 cm, 4,12 m in 27”9. Druga predstavnica CSI Zivis je dopolnila listo s četrtim mestom in rezultatom 2285 točk.
Program prireditve je bil dopol-
njeni z dodatnimi tekmovanji za vse «Fabbretto». Zmagal je tržaški CUS.
----- ’ ■--------~ Daleč najboljši rezultat je dosegel
mladi Miljčan Bruno Zecchi, ki je v kratkem času že drugič popravil deželni rekord v metu krogle z odličnim rezultatom 17,36 m. Prejšnja znamka je bila za 3 cm krajša. Dobro so skakali tudi v daljino. Belladonna je dosegel 7,16 m, Videmčan Grandis pa je skočil 6,91 m. Imel je tudi neveljaven skok krepko preko 7 m. Duško Švab je ob koncu sezone popravil svoj osebni rekord v skoku v daljino. Zabeležil je največ 6,05 m, vendar skupno kar 4-krat presegel 6 m. Isti atlet je v teku na 110 in čez ovire zabeležil zelo dober čas 17”1.
k. b.
starostne kategorije. Udeležilo se ga je le nekaj atletinj. V teku na 800 m je zmagala borovka Alma Gruden s časom 2’51”8, v krogli pa Irena Tavčar z rezultatom 9,52 m. Boljši rezultat je v skoku v daljino zabeležila Tržičanka Varin, ki je dosegla 5,15 m.
* * *
Bor je nastopil tudi na medtedenskem tekmovanju dečkov in deklic. Udeležba je bila tako s strani Bora kot tudi pri drugih društvih skrčena.
Najvišjo uvrstitev je dosegla v starejši kategoriji Sara Košuta v skoku v daljino. Dosegla je rezultat 3,98 m in bila tretja. Atletinja, ki navadno teče na 80 m, je prvič skakala v daljino na uradnem tekmovanju. V mlajši kategoriji je Sandra Montanari skočila 2,99 m daleč.
V	moški konkurenci sta bila Igor Bigatton in Adrijan Sedevčič četrta. Bigatton je kroglo sunil 10,16 m. Zmagal je Petranich z dobrim metom 12,43 m. Sedevčič je tokrat nastopil v daljini in zabeležil 4,23 m. Oba sta tekmovala v starejši kategoriji. Pri mlajših dečkih je bil David Blažina v daljini dvanajsti s skokom 3,67 m.
Posebno dobrih rezultatov na tekmovanju ni bilo.
* * #
V	Gorici so v soboto in nedeljo izvedli ekipno tekmovanje za pokal
HOKEJ NA LEDU
Jesenice vodijo
LJUBLJANA, 20. — V 5. kolu prve zvezne jugoslovanske lige v hokeju na ledu v skupini A je Olimpija v Ljubljani visoko (9:0) odpravila zagrebški Medveščak in se tako oddolžila za spodrsljaj v Zagrebu.
V tej skupini je trenutno lestvica naslednja:
Jesenice 8. Olimpija 7, Slavija 3, Medveščak in Kranjska gora 2.
PRMODNJE KOLO (5. 11.)
Kranjska gora - Jesenice, Medveščak - Slavija, Počitek: Olimpija.
va. Poleg njiju je pogorel še Vižintin, ki je pristal na dvaindvajsetem mestu po več kot dveh minutah. Čeprav se je že prej vedelo, da ne bo napravil dosti v vožnji na kronometer, je društvo vseeno pričakovalo, da bo skušal v predzadnji dirki opraviti odločilni napad na vrh skupne lestvice in se skušal približati prvemu mestu, kjer je dolgo časa že bil. Kot rečeno, pa je popolnoma popustil in tako nimajo člani lonjerskega kluba več nobene možnosti, da bi se borili za obstoj med prvo četverico.
Škoda, da ni mogel Marušič med letom več nastopati, saj se je v teh zadnjih tekmovanjih res odlično izkazal in dokazal ,da je lahko ne-prekosljiv v raznih nastopih. Upajmo. da bo prihodnje leto imel več sreče in da bo lahko začel nastopati koj v začetku sezone.
VRSTNI RED DIRKE NA KRONOMETER (26 km):
1.	Bruno Dal Ben (SCAT) 38’56” s poprečno hitrostjo 40,060 km na uro
Zerial Lino (UCT)
Colus (GRDA)
Giustina (GRDA)
Pelizon (Bartali)
Bedin (GRDA)
7.	Marušič (Adria)
8.	Bartoli (Cottur)
9.	Bonanno (Adria)
12. Macarol (Adria)
22. Vižintin (Adria)
39’02”
sgw
39’09” 39T9” 39’33” 39’39” 39’52” 39’5r 40’04” 4r06”
Skupna lestvica je kolo pred zaključkom naslednja (v oklepaju število točk, od katerih sta odvzeti dve najslabši uvrstitvi):
Zerial 173 (148), Dal Ben 164 (148), Bevilacqua 137 (113), Forcillo 136 (125), Bartoli 132 (117), Vižintin 128 (117), Maver 127 (119), Grisan 124 (108), Macarol 118 (115), Boscolo 118 (105), Jurada 118 104), Giustina 105 (105), Scagno! 101 (101). Boscolo Silvano 97 (85), Bonanno 91 (87), Monteduro 85 (85), Marega 78 (74), Fer-luga 77 (75), Pelizon 69 (69), Marušič 56 (56), itd.
Realna lestvica, po kateri bo določen končni zmagovalec, je sestavljena na podlagi točkovanja, ki je v oklepaju.
Zaključno tekmovanje bo izvedla A-dria v nedeljo na krožni progi v Dolini s končnim ciljem na vzponu iz Doline proti Prebenegu.
R. Pečar
BONN, 20. — Rudi Altig, poklicni svetovni prvak leta 1966, je dal o-stavko zveznega selektorja kolesarske reprezentance ZRN zaradi slabih nastopov na zadnjem SP svojih varovancev.

i
M
| Maj v deželi Sovjetov	45.
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
!
Kot tajfun so se potem po tej coni zapodile horde mongolskih nomadov. Padel je tudi starodavni Horezm. Opustel je Rim vzhoda-Samarkand. Toda nato je sledila epoha Timurja. Iz Srednje Azije je naredil politično in kulturno središče srednje cone, ki je bila takrat združena Pod oblastjo «železnega hromca». V obdobju Timuridov Se je tod začela srednjeazijska renesansa.
Toda spet je napočilo obdobje nazadovanja, ki je trajalo več stoletij. To je bilo obdobje neskončnih trenj med krajevnimi emirji in uničevalnih vojn med sosednimi državami in državicami. Šele veliki oktober je prinesel temu °bmočju, ki je do takrat še vedno tonilo v fevdalizmu in srednjem veku, nov velikanski preobrat, skok od oljnih leščerb v vesoljsko in atomsko dobo.
O tem sem razmišljal, pa tudi o tem, da smo morda Evropejci malce preveč vzvišeni in važni predvsem zato, ker tako malo poznamo zgodovino sveta. Zato sem tu, ob Vseh teh novih in čudovitih spoznanjih, postal nehote in zavestneje skromnejši, hvaležen Srednji Aziji za vse, kar
mi je nudila v teh nekaj dneh, ko sem se potopil v njeno staro kulturo in znanost, zavedajoč se sočasnosti temačne, divjaške in fevdalnorimskokatoliške Evrope pod nesinjo kupolo srednjega veka in mračnjaštva. Saj bi končno Evropejci nikoli ne dobili nazaj grške antike in filozofije, če je ne bi prevedli in ohranili prav misleci iz Srednje Azije in arabsko-perzijskega sveta.
Nekaj sto kilometrov pred Moskvo se je začel naš 11-62 spuščati in zažarele so opozorilne table, naj se privežemo. Ob tem se mi je tudi razmišljanje povrnilo v sedanjost, v dani trenutek. Radoveden sem bil, ali bom naslednjega dne iz Moskve odpotoval domov ali pa podaljšal svoje bivanje v Sovjetski zvezi še za osem dni. Stvar je bila namreč	v	tem, da so me 30. aprila dopoldne,	tik pred	odhodom	v	Srednjo Azijo naslednjega dne,	po	telefonu	ob-
vestili ddmov, da sem imenovan za člana partijske delegacije mesta Ljubljane, ki naj bi se 9. maja, na dan tridesetletnice velike zmage nad fašizmom, udeležila slavja v glavnem mestu Gruzije Tbilisiju, ki je pobrateno z našim glavnim mestom Ljubljano. Ko sem tovarišem razložil, kako je	z	menoj, so mi predlagali, naj se	jim	8. maja	pridružim	v	Tbilisiju. Pristal sem, toda pod	pogojem, da	naj
me v Moskvi čaka letalska vozna karta za Tbilisi in od tam za povratek domov. Obljubili so mi, da bodo vse uredili v tem smislu. Zdaj pa zares nisem vedel, ali so zadevo uredili ali ne. S seboj sem namreč imel še sina, od katerega bi se, če bi šlo tako, kot smo se domenili, moral v Moskvi jutri ločiti.
Pod nami so se že zablestele luči Moskve in ko smo pristali na letališču Domodedovo, je ura kazala polnoč.
Kako to, da je ura polnoč, sem pomislil, saj smo vendar iz Taškenta odleteli tudi opolnoči. In vmes je bilo le
tri ure poleta. Seveda, mi je bilo takoj jasno, to je samo navidezno. Nazaj smo tako namreč dobili tiste tri ure, ki smo jih pognali naprej pred dnevi, ko smo z istega letališča odleteli Srednji Aziji nasproti.
MOSKVA
Četrtek, 8. maja
Posedli smo po čakalnici, ki je bila posebej namenjena samo tujcem in za čudo, bife je bil, kliub pozni uri,
Moskva: Kremelj
sendviče, čeprav smo v letalu še kar dobro pospravi' mrzlo večerjo, čas se je vlekel, in ko sem vprašal vodičke kako to, da ni od nikoder avtobusa, ki nas naj bi z let: lišča Domodedovo odpeljal v štirideset kilometrov oddal j c no Moskvo, sem dobil odgovor, da je zdaj vrhunec sezon in da so vsi avtobusi v prometu. Odgovor me nikakor r zadovoljil, kajti jasno je bilo, da nas je verjetno avtobu čakal ob prihodu letala iz Samarkanda, kot je bilo preč videno, nas pa seveda ni bilo, ker smo prišli nekai u kasneje.	J
Čisto slučajno sem vprašal eno izmed letališčnih i sluzbenk, kdaj in odkod letajo letala v Tbilisi Začuden me je pogledala, potem pa dejala: «Ste vi morda tovari Željeznov»?
«Da,» sem ji še bolj začudeno odgovoril.
«čakali so vas in celo nekajkrat po zvočniku poki cab, da bi se oglasili v delegatski dvorani.» x , T°rej tako, sem si mislil, organizacija posluje dobre cakab so me ob prihodu samarkandskega letala in nis vedeli za spremembo našega voznega reda. Torej bom mc ral še danes poleteti v Gruzijo, v Tbilisi. Toda kako, kak me bodo nasb moji gostitelji?
Avtobus, ki naj bi nas popeljal v Moskvo, se je pr majal okrog dveh zjutraj. Vsi smo bili že rahlo naveličal posedanja po letaliških čakalnicah in zato smo se ter hitreje stlačili v neugledni avtobus, ki nas je po kaki m vožnje, skozi zaspano in prazno Moskvo končno odloži pred naj večjim moskovskim hotelom «Rossija», ki im kar šest tisoč ležišč in predstavlja v bistvu štirikotni mestno četrt.
(Nadaljevanje sledi j
NOGOMET
3. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE
JUVENTUS IN NAPOLI V VODSTVU SAMPDORIA OSVOJILA PRVO ZMAGO
Ascoli pri vrhu lestvice - Med strelci tudi «Mister dve milijardi»
V 3. kolu prve italijanske nogometne lige so dosegli 18 golov. Nedvomno že lep uspeh. Nobena tekma se ni končala brez golov, nobena ekipa pa ni slavila v gosteh.
Ljubitelji italijanskega nogometa in še posebno turinski navijači so seveda bili pozorni na tekmo Juventus — Fiorentina. Srečanje naj bi pokazalo če so Turinčani v formi pred težkim pokalnim srečanjem z Borussio. V prvih dveh kolih je Juventus slab-
& ^ _ '
Ferruccio Valcareggi je po neuspehih z reprezentanco prevzel vodstvo Verone, ki je trenutno na dnu lestvice
še igral, čeprav je v dveh tekmah zbral tri točke.
Turinčani pa so tokrat dobro igrali. Premagali so Fiorentino z dvema goloma razlike, potem ko so vodili že s 4:1. Tudi tokrat pa so državni prvaki dosegli en gol iz enajstmetrovke.
Med strelce se je tokrat vpisal tudi «Mister dve milijardi» ali Beppe Savoldi in tako razveselil približno
80.000	neapeljskih navijačev, ki so se tako «prepričali», da so svoj denar dobro vložili. Napoli je premagal- Cesene z 2:0, drugi gol za domačine je dal Braglia, ki ne velja dve milijardi, ki pa se vseeno zna uveljaviti v nasprotnem kazenskem prostoru.
Za , lepo presenečenje kola pa je poskrbela Perugia, ki je z dvema goloma razlike premagala Lazio. China-glia je ostal praznik rok, Perugia pa se je z osvojenima točkama, pomaknila proti sredini lestvice.
Končno je svoj gol dal Roberto Bo-ninsegna, imenovan tudi «Bonimba». Nekdanji najboljši italijanski strelec je končno le dobil nekaj dobrih podaj. kajti doslej so ga soigralci povsem zanemarjali in so raje podajali kapetanu in praktično drugemu predsedniku kluba Sandrinu Mazzoli.
Pri vrhu lestvice je tudi Ascoli, ki je prisilil na remi Torino, ki uvršča trenutno najboljšega strelca prvenstva Pulicija, ki je skupno s Causiom dosegel 4 gole.
Prvi par točk pa je osvojila tudi Sampdoria, ki je doma tesno pre-tnagala novinca Coma.
V drugi italijanski ligi je bil derbi kola v Vareseju, kjer je lider lestvice Genoa igral z domačim moštvom neodločeno brez gola. Genoa je tako ponovno potrdila, da upravičeno upa na letošnje napredovanje v prvo ligo.
kalnih tekmah, bodo neposredno dopotovali v Varšavo pred začetkom tekme.	* * *
RIM, 20. — Za prijateljsko tekmo, ki bo v Londonu, v ponedeljek, 27. oktobra, med Chelseo in italijansko reprezentanco «under 23» pa je zvezni trener Azelio Vicini sklical te nogometaše: Bini (Inter), Boni (Roma), Galloni (Milan), Ca-sarsa in Caso (Fiorentina), Conti (Roma), Danova (Cesena), Della Martira (Fiorentina), Oraziani (Torino), Guerini (Fiorentina), Malde-ra (Milan), Mozzini (Torino), Oria-li (Inter), Orlandi (Sampdoria), Pecci (Torino), Felice Pulici (Lazio).
V nedeljo: Poljska — Italija prvenstvo prekinjeno
Zaradi evropskega pokalnega srečanja med Poljsko in Italijo, ki bo 26. oktobra v Varšavi, bo italijansko prvenstvo prve lige prekinjeno. «Azzurri» bodo proti Poljski skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili na tem EP in še posebno v tekmi s Finci, ko so bili prisiljeni na remi brez gola.
Velja omeniti, da za Italijo, obstajajo še teoretične možnosti, da bi se kvalificirala v četrfinale EP. Morala pa b» premagati Poljsko z 1:0 in nato Nizozemsko doma s 4:0.
KOŠARKA
L ITALIJANSKA LIGA
Na vrhu lestvice prve italijanske košarkarske lige je še vedno Forst, ki pa je v nedeljo le s težavo premagal bolonjski Sinudyne. Junak tekme je bil spet državni reprezentant Marzorati, k; je odlično vodil igro svojih, poleg tega pa je poskrbel tudi za lepo število točk (31).
Daleč najlepša tekma pa je bil milanski derbi. Mladi košarkarji Cinzana z veteranoma Brumattijem in Američanom Robbinsom so nudili Mobilquattru izreden odpor. Tekma se je zaključila v korist Guerrieri-jevih varovancev šele po podaljšku in le z dvema točkama razlike. A-meričan Mobilquattra Jura je navdušil, dosegel je namreč 44 točk in
Inter je trenutno drugi na lestvici skupno s tradicionalnim mestnim nasprotnikom Milanom in presenetljivim Ascoli jem. V nedeljo so Mazzola in tovariši premagali Cagliari z 1:0. Edini gol tekme je dal Roberto Boninsegna. S prikazano igro pa doslej Interjevi nogometaši niso zadovoljili
Forst še neporažen Jura navdušil (44)
Končno zmaga videmskega Snaidera
11. KOLO L JUGOSLOVANSKE ZVEZNE NOGOMETNE LIGE
Visoka zmaga Crvene zvezde Ljubljančani trenutno šesti
Hajduk uspešen v gosteh ■ V tem kolu ni kilo presenečenj ■ Odlični Marič
Seznam Italijanov
RIM, 20. — Za nedeljski pokalni nastop proti Poljski v Varšavi je «trojka» trenerjev italijanske reprezentance sklicala naslednje nogometaše: Anastasi (Juventus), Antogno-ni (Fiorentina), Bellugi (Bologna), Benetti (Milan), Bettega in Capello (Juventus), Castellini (Torino), Causio in Cuccureddu (Juventus), Facchetti (Inter), Gentile (Juventus), Paolino Puilci (Torino), Rocca (Roma), Roggi (Fiorentina), Savoldi (Napoli), Scirea (Juventus), Zaccarelli (Torino) in Zoff (Juventus).
Vsi ti nogometaši se bodo zbrali ob 12.30, v četrtek, v hotelu Gallia. Le nogometaši Juventusa in Rome, ki bodo zaposleni v po-
V	11. kolu prve jugoslovanske nogometne lige ni prišlo do presenečenj. Vsi favoriti so zanesljivo zmagah, najvišjo zmago pa je slavila Crvena zvezda, ki je v Beogradu s 5:1 premagala Sarajevo in je tako ohranila prvo mesto na lestvici pred Partizanom in Hajdukom, ki imata točki manj.
V	tem kolu velja omeniti tudi dobro igro Ljubljančanov, ki so za Bežigradom prepričljivo odpravili Vardar, ki je še vedno na zadnjem mestu na lestvici s štirimi točkami. O-limpija je zmagala s 3:1. Gole pa sta dala: Jurišič 2 in Rožič 1. Za goste je častni gol dosegel Spasovski.
Ljubljančani bi lahko želi obilnejšo zmago, a napadalci so si nemarno zapravili celo vrsto ugodnih priložnosti. Sam Jurišič, ki je sicer dosegel dva gola. je nemarno zapravil še vrsto zadetkov.
Hajduk je v Banjaluki osvojil svojo deseto točko v gosteh in tako dokazal, da je eden glavnih favoritov za končno zmago. Splitski nogometaši so namreč premagali Borac z 2:0 z goloma Peruzoviča in žungula. Krivdo za prejeta zadetka i pa v. glavnem nosi nepazljivi vratar domačinov Jan-toljak.
Bivši vratar državne reprezentance Marič je rešil svoje moštvo — Velež — pred porazom. Z odličnimi posegi je Marič zaustavil vse napade Rečanov, ki so se tako morali zadovoljiti z izidom brez gola.
	
Boško Djordjevič je v drugem polčasu zamenjal v vrstah Partizana Bejkoviča in odločilno pripomogel k zmagi Beograjčanov v tekmi s Slobodo
Pred 15.000 gledalci je Partizan o-svojil svojo petnajsto točko na račun Slobode, ki jo je premagal z 2:1 z goloma Vukotiča in Peroviča. Beograjčani so tako trenutno na odličnem drugem mestu na lestvici.
* * *
V	drugi zvezni ligi (zahod) je Mercator brez težav odpravil Bačko z 2:0 in je trenutno na šestem mestu na lestvici. V tem prvenstvu vodi Proleter, ki je osamljen z 11 točkami.
» * *
F. Horvat naj'bolj'si vratar
v Belgiji
BRUSELJ, 20. — Belgijsko športno časopisje laskavo ocenjuje bivšega vratarja Zagreba Franja Horvata, ki trenutno igra v Belgiji in kj. ga imajo za najboljšega vratarja prve belgijske nogometne lige.
* * *
Edinstven izid — 43:0
V	neki 4. nogometni ligi' ZRN je prišlo do edinstvenega izida, ki ga morda ne pomnijo v zgodovini nogometa. V tej ligi sta se namreč spoprijela Mersch in Grevels. Zma-
! nrajlmo-n rfo,t v o.
gali so nogometaši Merscha kar s 43:0! Najboljši strelec pa je bil Hubert, ki je dosegel 22 golov! Naj omenimo, da bi bila zmaga Merscha še višja, ko bi ne zastreljali enajstmetrovke.
*■■■*-j J*.	____
Ascoli — Torino	X
Bologna — Milan	X
Inter — Cagliari	1
Juventus — Fiorentina	1
Napoli — Cesena	1
Perugia — Lazio	1
Roma — Verona	1
Sampdoria — Como	1
Atalanta — Ternana	1
Foggia — Catania	X
Varese — Genoa	X
Riccione — Rimini	2
Marsala — Nocerina	X
KVOTE
13 — 1.184.000 lir 12 —	46.200 lir
TENIS 'JiW	‘
V BARCELONI
Panatta odpovedal v finalu
BARCELONA, 20. — Italijanski prvak Adriano Panatta je prav v finalu «open» turnirja v Barceloni odpovedal. Šved Borg ga je namreč v srečanju za prvo mesto premagal v štirih setih 1:6, 7:6, 6:3, 6:2.
Finalno srečanje si je ogledalo preko 5.000 ljudi. V prvem setu je Italijan z neverjetno lahkoto odpravil Šveda (6:1). Morda je prav ta lahka zmaga v prvem setu ukanila Panatto, ki je mislil, da bo brez težav razpolagal z nasprotnikom. Borg je nato z zvrhano mero požrtvovalnost; osvojil drugi set in nato še ostala dva. Panatta je v teh ključnih setih predvsem «psihološko» odpovedal, kar je seveda izkoristil nasprotnik,
* * *
SYDNEY, 20. — Američan Stan Smith je osvojil prvo mesto na te-niškem «open turnirju v Sydneyu. V finalu je Smith premagal rojaka Boba Lutza s 7:6, 6:2.
ATLETIKA
BEOGRAD, 20. — Na tradicionalnem mednarodnem teku v okviru proslav za osvoboditev Beograda je med posamezniki zmagal Vulovič (Kosovo polje), ekipno pa Celje s postavo: Lisec, Ukič in Milovac.
2 KOLO /. JUGOSLOVANSKE KOŠARKARSKE LIGE
Na vrhu lestvice tudi Borac Čačak
Katastrofa Ljubljančanov v Beogradu
JURI V EVROPSKIH NOGOMETNIH POKAM PRVENSTVIH
V2. kolu zahtevnejše tekme za Italijane in Jugoslovane
Že v drugem kolu evropskih pokalnih nogometnih prvenstev bodo italijanske in jugoslovanske ekipe pred težko preizkušnjo.
Oglejmo si posamezna prvenstva.
Pokal prvakov
OSMINA FINALA Borussia (ZRN) - JUVENTUS (I-talija); HAJDUK (Jugoslavija) -Molenbeek (Belgija) ; St. Etienne (Francija) - Glasgow (škotska); Dinamo Kijev (SZ) - Akranes (Islandija) ; Ruch Chorzow (Poljska) - Eindhoven (Nizozemska); Benfica (Portugalska) - Ujpest (Madžarska) ; Malmoe (Švedska) - Bayem (ZRN); Derby County (Anglija) - Real Madrid (Španija).
Lanski prvak: Bayem Miinchen (ZRN).
Prva srečanja 2. kola bodo jutri, povratna pa 5. novembra.
Pokal pokalnih prvakov
OSMINA FINALA FIORENTINA (Italija) - Sachse-ring (NDR); Anderlecht (Belgija) -BORAC (Jugoslavija); Ararat (SZ) West Ham (Anglija); Atletico Madrid (Španija) - Eintracht (ZRN) ; Wrexham (Wales) - Stal (Poljska);
Franz Beckenbauer, kapetan Bayerna iz Miinchna
Boavista (Portugalska) - Celtic Glasgow (Škotska); Haladas (Madžarska) - Sturm (Avstrija); Lens (Francija) - Den Haag (Nizozemska).
Prvak: Dinamo Kijev (SZ).
2. kolo: jutri in 5. novembra.
Pokal UEFA
ŠESTNAJSTINA FINALA
Athlone Town (S. Irska) - MILAN (Italija); Oesters (Švedska) - ROMA (Italija); LAZIO (Italija) - Barcelona (Španija); CRVENA ZVEZDA (Jugoslavija) - Hamburg (ZRN) ; Ispwicb (Anglija) - Brugge (Belgija); Hertha (ZRN) - Ajax (Nizozemska); Dundee (Škotska) - Porto (Portugalska); Carl Zeiss (NDR) -Stal Mielec (Poljska); Spartak Moskva (SZ) -Kòln (ZRN); Slask (Poljska) - Royal (Belgija); San Sebastiano (Španija) - Liverpool (Anglija); Bratislava (ČSSR) - AEK (Grčija); Vasas (Madžarska) - Spor-ting (Portugalska); Duisburg (ZRN) - Spartak Sofija (Bolgarija) ; Ga-latasaray (Turčija) - Torpedo (SZ); Honved (Madžarska) - Dinamo Dresden (NDR).
Prvak. Borussia (ZRN).
2. kolo: jutri in 5. novembra.
Rimsko moštvo Lazio se je odpovedalo igranju v prvem srečanju z Barcelono in je tako izgubilo z 0:3. Rimljani bodo tako igrali le povratno tekmo v Barceloni.
Drugo kolo je še v večji meri pokazalo, da bo letošnje prvenstvo prve jugoslovanske košarkarske lige izredno izenačeno in zato zanimivo. Le JugopJastika je doslej u-pravičila vlogo favorita. Tvrdič in tovariši so namreč po zmagi v hali Tivoli v prvem kolu igrali spet v gosteh in odpravili še državnega prvaka Zadra, ki pa je letos povsem oslabljen, saj nastopa brez treh standardnih , košarkarjev: brez Čo-siča, ki odslužuje vojaški rok; brez Ostarčeviča, ki je odpotoval v ZDA; in brez kapetana Djerdje, ki je poškodovan. Zadar je torej le bleda serica lanskega moštva in letos se bo moral pošteno boriti pred izpadom.
Da se bo letos bila ostra borba pred izpadom, nam kažejo sobotni rezultati.
Željezničar je le za dve točki izgubil proti favoritu Partizanu. Res je, da je Partizan lahko računal le na delen doprinos Dražena Dalipa-giča (poškodba), res pa je tudi. da je Željezničar novinec v ligi in da bi morali Beograjčani te nasprotnike enostavno «zmleti».
Po prepričljivi zmagi proti Zadru je Borac poskrbel še za eno presenečenje. Doma je namreč premagal Radnički FOB. Mišovič in tovariši so bili kandidati za izpad, trenutno pa so skupno z Jugoplasti-ko na vrhu lestvice.
Lokomotiva, kj je proti Crveni zvezdi tako dobro igrala predvsem v obrambi, pa se je morala v Skopju predati Lečičevi četi. Nedvomno so Zagrebčani izredno perspektivni košarkarji, obenem pa zelo neizkušeni. Novosel se je pred prvenstvom predvsem bal neizkušenosti svojih mlad'h igralcev. Po Novoselovem mnenju Lokomotiva ne more biti, vsaj letos, kandidat za naslov.
V derbiju kola v Beogradu je Crvena zvezda premagala Bosno in tako je cela truma ekip na lestvici z dvema točkama.
Ljubljanska Olimpija je še vedno brez točke. Tudi v drugem kolu so bili Brumnovi varovanci poraženi. Olimpija je namreč v Beogradu proti domači ekipi Beko doživela nepričakovan visok poraz, tako da so trenutno Ljubljančani zaradi slabše razlike v kc.ših celo na zadnjem mestu na lestvici.
IZIDI 2. KOLA
C. zvezda - Bosna	84:75
Rabotnički - Lokomotiva	91:83
Industromontaža - Metalac 80:79 Željezničar - Partizan	90:92
Borac - Radnički FOB	93:84
Zadar - Jugoplastika	91:80
Beko - Olimpija	102:81
LESTVICA
Partizan Beograd, Borac čačak in Jugoplastika Split 4, Lokomotiva Zagreb, Beko Beograd, Rabotnički Skopje, Metalac Valjevo, Bosna Sarajevo, Radnički FOB Beograd, Crvena zvezda Beograd in Industro-
montaža Zagreb 2, Željezničar Sarajevo, Zadar in Olimpija Ljubljana 0.
PRIHODNJE KOLO (25. 10.)
Radnički FOB - Zadar, Partizan -Borac, Metalac - Željezničar, Lokomotiva - Industromontaža, Bosna - Rabotnički (v nedeljo po TV), O-limpija - Crvena zvezda, Jugoplastika - Beko.
je bil za nasprotnika nerešljiva u-ganka. Izvrstno se je izkazal tudi Pino Brumatti, ki je dal 30 pik in je tako dokazal, da je v reprezentančni formi.
Končno je zmagal tudi videmski Snaidero, ki je s težavo doma premagal turinsko moštvo Chinamarti-ni. Gostje so z umirjeno in premišljeno igro vselej spravili v težave Videmčane, ki so si zmago zagotovili le v poslednjih minutah, in to samo za tri točke. Malagoli je spet zaigral, kot zna (33 pik). Po poškodbi pa je ponovno zaigral tudi «playmaker» Giorno. 4.000 gledalcev je
Proleter v 3. kolu
ČOKA, 20. — V 2. kolu ženskega evropskega pokala prvakov v namiznem tenisu je Proleter iz Čoke zanesljivo premagal poljskega prvaka Spojnija iz Varšave.
IZIDI
Milevska (P) - Madejska (S)	2:0
Subotin (P) - Calinska (S)	0:2
Palatinuš (P) - Radulska (S)	2:0
Milevska (P) - Calinska (S)	0:2
Palatinuš (P) - Madejska (S)	2:0
Subotin (P) - Radulska (S)	2:0
Palatinuš (P) - Calinska (S)	2:0
SKUPNO
Proleter - Spdjhij	5:2

i. -
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
1.	Praia a Mare
2.	Row Silk
1. Cali Metiffy 1. Mycro
1.	Marlis
2.	lacuzia Maremoto Omio Urso Fosuoro Toiano Acciuga
2
X
X
2
2
X
1
2
2
X
X
X
Cesare Rubini, «princ» italijanske košarke, je letos zavzel «politiko mladih». Cinzano je v nedeljo pokazal zelo dobro igro v milanskem derbiju z Mobilquattrom. Kaže torej da je Rubini pravilno posredoval...
tako z veseljem pozdravilo zmago svojih varovancev, a že jutri čaka Snaidero izredno težko gostovanje. Videmčani bodo v Cantuju igrali proti državnemu prvaku.
Na dnu lestvice je še vedno Brili iz Cagliarija, ki je tudi tokrat izgubil (proti Jollyju, ki je presenetljivo na drugem mestu lestvice skupno z Mobilgirgijem in IBP iz Rima).
IZIDI 5. KOLA Forst - Sinudyne	88:77
Jolly - Brili	83:75
Mobilquattro - Cinzano	107:105
IBP Rim - Brina	74:69
Sapori - Mobilgirgi	58:71
Snaidero - Chinamartini	88:85
KVOTE
11 — 752.162 lir 10 - 73.700 lir
LESTVICA
Forst Cantù 10, Mobilgirgi Varese, IBP Rim in Jollycolombani Forlì 8, Sapori Siena 6, Cinzano Milan, Mobilquattro Milan, Snaidero Videm in Chinamartini Turin 4, Brina Rieti in Sinudyne Bologna 2, Brili Cagliari 0.
PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 22. 10.)
Brili - Mobilquattro, Forst - Snaidero, Cinzano - Jolly, Brina - Sapori, Chinamartini - IBP Rim, Sinu-dyne - Mobilgirgi.
NAJBOLJŠI STRELCI
Jura (Mobilquattro) 209, Sutter (Brili) 170, Sorenson (IBP) 155, Lau-riski (Brina) 144, Laing (Chinamartini) 134, Bariviera (Jolly) 127, Marzorati (Forst) 123, Bertolotti (Sinudyne) 120; Malagoli (Snaidero) in Brumatti (Cinzano) 111, Flei-scher (Snaidero) 108, Farina (Mobilquattro) 103.
Slavniò odslužuje vojaški rok, Novosel pa je prevzel tehnično vodstvo zagrebške Lomotive. Na sliki Slavnič in Novosel
miiiiiiimHiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiinmiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiMiimiiiimitimiiiiiiiiiiimimiiiH
A LIGA
IZIDI 3. KOLA
Ascoli — Torino	1:1
Bologna — Milan	1:1
Inter — Cagliari	1:0
Juventus — Fiorentina	4:2
Napoli — Cesena	2:0
Perugia — Lazio	2:0
Roma — Verona	2:0
Sampdoria — Como	1:0
LESTVICA
Juventus in Napoli 5; Milan, Ascoli in Inter 4; Torino, Cesena, Bologna, Roma, Lazio in Perugia 3; Cagliari, Sampdoria in Verona 2; Como in Fiorentina 1.
PRIHODNJE KOLO (2.11.) Cagliari — Juventus, Cesena — Sampdoria, Como — Roma, Fiorentina — Perugia, Lazio — Bologna, Milan — Ascoli, Torino — Inter, Verona — Napoli.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 4 zadetki: Pulici (Torino) in Causio (Juventus)
3 zadetka: Gola (Ascoli) in Savoldi (Napoli)
B LIGA
IZIDI 4. KOLA
Atalanta — Ternana	2:0
Brindisi — Pescara	0:0
Catanzaro — Avellino	3:1
Foggia — Catania	0:0
L.R. Vicenza — Brescia	1:0
Modena — Sambenedettese 1:0 Palermo — Taranto	1:2
Piacenza — Reggiana	1:1
Spai — Novara	1:2
Varese — Genoa	0:0
LESTVICA
Genoa, Modena in Reggiana 6; Atalanta, Catanzaro, Varese in Novara 5; Brescia, Foggia, Taranto in Vicenza 4; Spai, Catania, Palermo, Piacenza, Sambenedettese, Avellino, Pescara in Ternana 3; Brindisi 2.
PRIHODNJE KOLO (26.10.) Brescia — Spai, Catania — Atalanta, Foggia — Varese, Genoa — Brindisi, Novara — Palermo, Pescara — Piacenza, Reggiana — Vicenza, Sambenedettese — Catanzaro, Taranto — Avellino, Ternana — Modena.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 6. KOLA
Albese — S. Angelo Lod.	0:0
Belluno — Padova	1:1
Clodiasott. — Udinese	1:1
J.	Casale — Seregno	2:1
Lecco — Pro Vercelli	1:0
Mantova — Cremonese	0:0
Monza — Alessandria	1:0
Trento — Bolzano	3:0
Venezia — Treviso	0:0
Vigevano — Pro Patria	0:0
LESTVICA
Monza 11; Padova, Cremonese in J. Casale 8; Seregno, Udinese, Clo-diasottomarina, Mantova, P. Patria in Treviso 7; Venezia, Lecco in Bolzano 6; Trento in Alessandria 5; Albese, S. Ang. Lod. in Vigevano 4; P. Vercelli 2; Belluno 1.
PRIHODNJE KOLO (26.10.) Alessandria — J. Casale, Cremonese —- Monza, Padova — Venezia, Pro Vercelli — elodiasottomarina, Pro Patria — Bolzano, S. Angelo Lod. — Vigevano, Seregno — Belluno, Trento — Albese, Treviso — Lecco, Udinese — Mantova.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 5. KOLA
Audace — Chievo	1:1
Conegliano — Adriese	0:1
Dolo — Mestrina	2:1
Monfalcone — San Donà	2:0
Montebelluna — P. Gorizia	3:0
Pordenone — Ponziana	2:0
Portogruaro — Bassano	3:1
Sampietrese — Legnago	1:0
Triestina — Lignano	2:1
LESTVICA
Triestina 9; Audace in Dolo 8; A-driese, Pordenone 7; Sampietrese, Monfalcone, Chievo in S. Dona 6; Portogruaro, Mestrina in Montebelluna 5; Conegliano in Legnago 4; Ponziana, Bassano, Lignano in P. Gorizia 1.
PRIHODNJE KOLO (26. 10.) Adriese — Portogruaro, Bassano — Conegliano, Chievo — Dolo, Legnago — Montebelluna, Lignano — Monfalcone, Mestrina — Triestina, Ponziana — Sampietrese, Pro Gorizia — Pordenone, San Donà — Audace.

......................................................... '	t -____________________________________:
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 11. KOLA Olimpija — Vardar	3:1
Dinamo — Budučnost	1:0
Ri jeka — Velež	0:0
Radnički (N) — Vojvodina 1:0 Željezničar — Beograd	2:1
C. zvezda — Sarajevo	5:1
Partizan — Sloboda	2:1
Borac — Hajduk	0:2
Radnički (K) - Čelik	1:0
LESTVICA
C. zvezda 17; Partizan in Hajduk 15; Dinamo 14; Velež, Olimpija in Beograd 12; Čelik, Vojvodina in Željezničar 11; Sarajevo, Rijeka in Borac 10; Radnički (N) in Radnički (K) 9; Sloboda in Budučnost 8; Vardar 4.
PRIHODNJE KOLO (26.10.) Olimpija — Dinamo, Vardar — Čelik, Hajduk - Radnički (K), Sloboda — Borac, Sarajevo — Partizan, Beograd — C. zvezda, Vojvodina — Željezničar, Budučnost — Rijeka, Velež — Radnički.	;
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 8. KOLA
Iskra — Vrbas	1:0
Varteks — Novi Sad	1:1
Mercator — Bačka	2:0
Zagreb — Osijek	4:1
Karlo vac — Spartak	2:1
Dinamo — Igman	5:1
Leotar — Jedinstvo (Bi)	3:0
Proleter — Famos	2:1
Crvenka — Jedinstvo	(Br)	2:1
LESTVICA
Proleter 11; Zagreb, Varteks in Osijek 10; Dinamo, Mercator in Leotar 9; Famos, Jedinstvo (Bi), Jedinstvo (Br) in Crvenka 8; Vrbas 7; Novi Sad, Karlovac, Spartak, I-skra in Igman 6; Bačka 5.
PRIHODNJE KOLO (23.10.)
Novi Sad — Mercator, Jedinstvo (Br) — Iskra, Famos — Crvenka, Jedinstvo (Bi) — Proleter, Igman — Leotar, Spartak — Dinamo, Osijek — Karlovac, Bačka — Zagreb, Vrbas — Varteks.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 9. KOLA
Vozila — Pohorje	1:2
Železničar — Slovan	4:0
Rudar — Šmartno	1:3
Drava — Izola	1:5
Mura — Idrija	2:1
Kladi var — Maribor	1:2
Slavija — Primorje	3:2
LESTVICA
Maribor 18; Izola 13; Slavija 11; Šmartno in Pohorje 10; Primorje, Mura, Vozila in Železničar 8; Kla-divar in Ilirija 7; Drava in Slovan 6; Rudar 4.
PRIHODNJE KOLO (23.10.) Pohorje — Primorje, Maribor — Slavija, Ilirija — Kladivar, Izola — Mura, Šmartno — Drava, Slovan — Rudar, Vozila — Železničar.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
0:2
1:0
3:1
2:3
1:1
1:1
IZIDI 8. KOLA Renče — Kamnik Ljubljana — B. krajina Korotan — Tabor Koper — Litija Vodice — LTH Adria — Usnjar
LESTVICA
Ljubljana 14; Litija 12; Korotan 10; Vodice 9; Bela krajina in Usnjar 8; LTH 7; Adria in Tabor 6; Kamnik in Renče 5; Koper 4.
PRIHODNJE KOLO (23.10.) Usnjar — Renče, LTH — Adria, Litija — Vodice, Tabor — KopcD Kamnik — Ljubljana, Bela krajina — Korotan.
NAJBOUŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE 7 ZADETKOV: Geča (Sloboda); 6 ZADETKOV: Filipovič (Crvena zvezda), Vabeč (Dinamo) in Jurišič (Olimpija); 5 ZADETKOV: Šljivo (Sarajevo), Halilhodžič (Velež), Ibrahimovič (Borac) in Bjekovič (Pa* 1 2" tizan); 4 ZADETKE: Zec (Beograd), Ameršek (Olimpija), Kvesič (^c' lež), Jerkovič (Hajduk), Stefanovič (Beograd), Stamenkovič (Crvena zvezda) in Žungul (Hajduk).
nogomet
M 2. AMATERSKI LICI
Nedeljsko kolo uspešnejše za gostujoče enajsterice
Slovenski derbi v Bazovici se je končal z remijem - Zaslužena zmaga Primorja
Zarja — Vesna 1:1 (0:0)
ZARJA: Puzzer, S. Križmančič, Marc, Samese, Metlika, V. Križman-cič, Gotti, Bon, Žagar, Bidussi, Gradnja, Babuder, Poropat.
VESNA: Košuta, Sulčič, Visintin, Kelemenič, Verzier, Skrem, Perisut-V. Carmeli, Germani (Ceglia), Bor-rolotti, Tence.
STRELCI: v 10. min. d.p. Skrem, v 29. min. Grahonja.
Nedeljsko kolo je prineslo številnemu občinstvu, ki se je zbralo na
Tri zmage v gosteh in trije remiji jasno dokazujejo, da je bilo nedeljsko kolo prvenstva 2. amaterske lige nadvse u< spešno za gostujoče ekipe.
Doma sta namreč zmagala le Primorje, ki je popolnima' nadigralo Rosandro, in JAbertas, ki je z golom Russa premagal Costalungo
Kraški derbi med Zarjo in . Vesno se je končal pri stanju l-'l. Z istim izidom sta se raz-šte tudi Fogliano in Sagrado. medtem ko se je tekma med. De Macorijem in S. Anno končala brez gola.
V gosteh smo 'zabeležili izdatno zmago Aurisine nad Campanellam in klasičen izid Isonza na račun Flaminia, medtem ko je Edile Adriatica zadostoval le en gol, da 'si"je" zagotovila obe točki v tekmi z Viilesse jem.
IZIDI 3. KOLA
De Macori — S. Anna 0:0 Primorje — Rosandra 2:1 Libertas — Costalunga 1:0 V illesse — Edile Adriatica 0:1 Zarja — Vesna	1:1
Fogliano — Sagrado	1:1
Flaminio — Isonzo	0:2
Campanelle — Aurisina 1:4
LESTVICA
Libertas 4, S. Anna, Edile Adriatica, Fogliano, Vesna, Zarja, Primorje, Isonzo, De Ma-cori.. Sagrado in Veliesse 3, Costalunga 1, Rosandra, Campanelle in Flaminio 0.
PRIHODNJE KOLO 26.10.1975 Edile Adriatica — Campanelle Aurisina — Flaminio Sagrado — Primorje Costalunga — Viilesse Vesna — Libertas	j&so
Rosandra — Fogliano S. Anna — Zarja Isonzo — De Macori
mayr, Cattaruzza.
STRELCI: 40. min. Rustja, 48. min. Guštin, 77. min. Kirchmayr.
KOTI: 12 - 6.
GLEDALCEV: 250.
SODNIK: Conzutti iz Gorice.
Z lepo igro je Primorje nadigralo in popolnoma zasluženo premagalo Rosandro. Končni izid pa prav gotovo ne izraža očitne premoči Primorja, , ki bi s prikazano igro moralo zmagati z izdatnejšim rezultatom.
Domačini so začeli s hitrim tempom igre, povezava med posameznimi sektorji je bila dobra, igra odlična in to je popolnoma zmedlo goste, katere so Prosečani takoj potisnili na njihovo polovico igrišča.
V začetnem delu so «rdeče-rume-ni» zablesteli posebno na sredini igrišča, kjer sta izstopala Tomizza in Barnaba, ki. sta držala povezavo med napadom in obrambo, medtem ko je Vascotto morda preveč zadrževal žogo. Vendar je prav slednji z lepimi podajami večkrat ustvaril zmedo v kazenskem prostoru Rosan-dre, kjer sta se Rustja in Marassi, (katerim je občasno priskočil na pomoč Guštin) borila za vsako žogo. Obramba, ki je slonela na hladnokrvnem Bezinu in zanesljivemu Trampužu, ni imela mnogo dela, kot
tudi ne vratar Štoka, ki je sicer bil vedno na pravem mestu. Kljub terenski in taktični premoči pa domačinom ni takoj uspelo priti do gola. Že v 7. minuti igre je Marassi zadel prečko. V 16. minuti pa je vratar Rossetti z drznim posegom odbil v kot nevaren strel Barnabe. Štiri minute kasneje lepa kombinacija Cimolino — Marassi, ta je podal v sredino Rustji, ki je za las zgrešil cilj. Prav Rustja pa je pred počitkom in sicer v 40. minuti, izkoristil lep predložek Marassija, katerega je odlično poslužil Vascotto in spravil na kolena zanesljivega Ros-settija.
V nadaljevanju, še preden so se gostje zbrali, je Guštin na predložek Vascotta drugič pretresel mrežo Ro-sandre. Šele po tem golu so gostje reagirali, vendar je Primorje prevladovalo do 77. minute igre, ko je Rosandra s Kirchmayrjem nepričakovano znižala izid. Do konca se rezultat ni spremenil, saj je Primorje z vratarjem Štoko na čelu zdržalo zaključni forsing gostov, ki so iskali pot do remija, katerega pa prav gotovo niso zaslužili. •
Ob koncu bi še morali pohvaliti odličnega sodnika, ki je zelo dobro opravil svojo nalogo.
Polet je v mladinskem prvenstvu zasluženo premagal Scoglietto
KOŠARKA
V ČETRTEK IN PETEK
Na kontovelskem turnirju bodo igrala štiri moštva
S to prireditvijo bodo počastili 75-letnico tamkajšnjega Gospodarskega društva
DBOJKA .. ^	,
Na Kontovelu bodo proslavili 75-letnico obstoja tamkajšnjega Gospodarskega društva tudi z lepo športno prireditvijo. Priredili bodo namreč košarkarski turnir, na katerem bodo nastopili tudi gostje iz Jugoslavije.
Turnir bo veljal le za igralce, ki so rojeni leta 1960 ali pa so mlajši.
Nastopale bodo peterke Bora, Poleta, Fructala iz Ajdovščine in seveda domači Kontovel.
V četrtek, 23. t.m. bosta na vrsti najprej izločilni tekmi. Zmagovalca obeh teh srečanj se bosta uvrstila v veliki finale, poraženca pa v ma-
Športno uredništvo Primorskega dnevnika sklicuje vse svoje dopisnike na redni vsakoletni
SESTANEK
ki bo danes, 21. oktobra v prostorih uredništva Primorskega dnevnika, ob 20. uri.
li finale. Obe finalni srečanji bosta na sporedu v petek, 24, t.m. Razpored tekem bo tak:
Četrtek, 23. oktobra
18.00	Bor — Fructal 19.30 Kontovel — Bor Petek, 24. oktobra
18.00	mali finale za 3. mesto 19.30 veliki finale za 1. mesto Po zaključku srečanj bo na sporedu nagrajevanje nastopajočih moštev.
TENIS
MONTREAL, 20. — Kanada se je z lahkoto uvrstila v 2. kolo teniškega tekmovanja za Davisov pokal na ameriškem področju. Kolumbijo je premagala s 5:0.
Kanadčani se bodo v 2. kolu srečali z Mehikanci.
• * *
TUCSON, 20. — V tekmovanju za Davisov pokal (ameriška cona) so ZDA odpravile Venezuelo s 5:0. V naslednjem kolu se bodo zdaj pomerile z zmagovalcem dvoboja Kanada — Mehika.
(TTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiii .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiii|uiiHi»iiii>iiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Slovenski derbi v Sovodnjab prinesel zmago ekipi Juventine
bazoviškem nogometnem igrišču, do-*5ai nogometnega užitka, saj sta se Izmerili med seboj domača Zarja ln Vesna iz Križa. Prvi letošnji slo-Venski derbi se je zaključil brez ^tnagovajcgy jn brez poražencev. Začetek je bil izenačen. Obe moštvi ta skrbeli bolj za obrambo, kot pa naPacb tako da se je igra odvi-Jala pretežno na sredini igrišča, kjer 0 imeli krilci in zveze največ dela. e tu pa tam je ena ah druga enaj-, erica sprožila kak nevarnejši pro-napad, ki bi bil za Križane kmalu soden, če ne bi Marc. zastreljal 11-metrovke. Tako se je prvi polčas koacal z 0:0.
,v drugem polčasu pa velik pre-ra.t- Igra je postala odločnejša, o-n ejaa in že v deseti minuti Vesna P side v vodstvo po zaslugi Skrema, Preusmeri žogo v mrežo negoto-jga vratarja Puzzerja. Ta gol pa azovce spodbudi, kajti od tistega enutka dalje se igra odvija pretež-• v kazenskem prostoru Križanov Yratar Košuta ima polne roke de-n ,ln. veliko mero sreče, da ustavi Kaj res nevarnih strelov, ali pa a reši prečka. Vendar v 29. min. p r? tudi Košuta kapitulirati, .kajti shonja pošlje žogo neubranljivo mre^» in izenači na 1:1. Zarja, né p Peba in Grahonja v, 35. min. še T ,at za las zgreši cilj z glavo.
■ Vesne se otepajo tako, da P_slJ.lajo žogo daleč ven z igrišča/ a bi pridobili na času in umirili mpo igre. Včasih se poslužujejo tu-(vendar, sodnik tega ne vidi)', v vrstah Vesne sta. bila, », atar Košuta in Skrem, pri Zarji desna zveza Bon in Grahonja.
ž.
KOŠARKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Polet s požrtvovalno igro izbojeval pomemben uspeh
Dober start Brega in Primorca ■ Kras in Mladost ostala doma brez točk V prvenstvu «pomlad» je goriški Dom prinesel domov dragoceni točki
Openci so med naraščajniki osvojili derbi proti Kontovelcem
Sovodnje — Juventina 0:1
SOVODNJE: B. Marson, Batistič, Kovic, Gruden, Ferfnlja, Petejan, S. Florenin, Flaibani (Pozzo), C. Marson, B. Marson, P. Florenin.
JUVENTINA: Plesničar, M. Ta-baj, Mikluš, Tomažič, Nanut, Loren-zon, Uras, Russo, Montico, Marvin, Mučič (Gomišček).
SODNIK: Faini iz Trsta.
STRELEC: v 5. min. p.p. Montico.
GLEDALCEV: približno .250.
V prvem goriškem slovenskem derbiju letošnjega prvenstva tretje amaterske lige je Juventina v.Štan-drežu (Sovodenjci namreč še nimajo Urejenega igrišča) premagala e-kipo
1:0. Tekma, kot se to dogaja .pri vsakem, podobnem srečanju, ni bila na visoki tehnični ravni, saj šta ekipi skušali izkoristiti predvsem napake nasprotnika, da bi prišli do gola.
Srečanje se je odločilo že v prvih minutah igre, ko je srednji napadalec Montico zatresel Marsonova vrata in povedel za svojo ekipo. Od tega trenutka dalje so se Štandrežci zaprli v obrambo in so precej dobro odbijali vsak napad Sovodenjcev. Domačini (mislimo na Sovodenjce) so takoj po golu ostreje pritisnili in skušali priti do izenačenja. Sovo-dmjska sredina igrišča je preudarno vodila žogo in podala več žog v štandreški kazenski prostor, kjer pa se je gostujoča obramba vedno dobro izkazala. Poleg tega je treba pristaviti, da Sovodnje trenutno ne razpolagajo ž najboljšo napadalno vrsto, kar' se. ;je. i?kEzalo prav v nedeljskem srečanju, Napadalcem namreč manjka predvsem uigranost. Z drugo strani pa je treba povedati, da je štandreška, obramba bila izredno zanesljiva in organizirana, kar ,je v veliki meri preprečilo Sovo-denjcem, da bi v prvem polčasu prišli do izenačenja.
Tudi v drugem polčasu je bila Slika igre podobna kot v prvem delu. Sovodfehjci so skušali prodreti v štandreško obrambo, ki je dobro odbijala ifasprotnikove napade. Juventini : pa’ se po golu ni ponudila več ijobepa jpriložnost za zadetek, kar dokazuje, da je bil vratar B. Marson več’ časa neogrožen. Za to pa mislimo, da je treba pripisati krivdo pomanjkljivi sredini igrišča Juventine, ki se je letos okrepila z dvema italijanskima igralcema, Lo-renzonom in Russom. Prav slednja dva sta najbolj razočarala in vse
PpT^1,0,’J*e ~ Rosandra 2:1(uva Bia	Ia^aiaia
žin k,iMORJE: Štoka, Cimolino, Bla- kaže, da se še nista dobro uigrala n j3, Trampuš, Bezin, Tomizza, Bar-[ v ekipi. Kot vedno je bil tudi to-p a: Guštin (70. min. G. Husu), krat: nnvsem zanesli!v astja, Vascotto, Marassi. ca ?TSANDRA: Rossetti, Gulič, Hla-1 ■ Marzari, Legovich, Taddeo, Per-§eu, Colavecchia, Purinani, Kirch-
Guštin (70. min. G. Husu), ’ krat povsem zanesljiv krilec Uras,
tudi Moritieo je pokazal smisel za igro, čeprav bi lahko trdili, da bi verjetno bolje igral kot vezni igralec. Skratka, lahko rečemo, da so So-
V tretji amaterski ligi Kras Domiu ni bil dorasel nasprotnik
vodnje pokazale, da razpolagajo z odlično sredino igrišča, v napadu pa manjka uigranost med igralci. Juventina pa razpolaga z odlično o-brambo, sredina igrišča pa nekoliko šepa.	J. P.
Breg — Don Bosco 4:0 (2:0)
BREG: Taurian, Krevatin, Rode-la, Sovič, Kauski, Klun, Bržan, Kraljič, Krmec, Mikuš, Strnad.
DON BOSCO: Lipari, Prada, Sca-bar, Covelli, Zvech, Tamburin, Car-ciotti, Spangaro, Sokolich, Orsi, Al-tin.
STRELCA: Mikuš (2) in Krmec (dva gola). oi ,
Z dvema goloma Mikuša v prvem polčasu in z dvema’ Krmca v drugem je Breg v prvem kolu prvenstva 3. AL premagal Don Bosco. «Plavi» so tokrat zaigrali samozavestno in zagrizeno ter so prevzeli vajeti igre v svoje roke že od vsega začetka. Ni minila še šesta minuta, ko je Mikuš z lepim strelom prvič stresel Liparijevo mrežo, sredi polčasa je še podvojil.
Po odmoru so Brežani nastopih bolj sproščeno in so dosegli še dva zadetka s Krmcem, ki je zapečatil izid srečanja pri 4:0.
Jolo
Ginnastica — Primorec 0:1
(0:0)
GINNASTICA: Olivieri, Giombetti, Salomone, Bianco, Di Bello, Dus-sich, Schiler, Torcoratto, Dilena, Pregare in Visintin.
PRIMOREC: Maglica, Pappatico, Sosič (Pieric), V. Možina, Valente, Manzutto, Križmančič, B. Kralj, Fortezza, M. Kralj, 12 V. Kralj.
STRELEC: v 88. min. d.p. Čuk.
V	prvi tekmi sezone si je treben-ski Primorec pridobil ves izkupiček in to proti ekipi Ginnastice. Tre-benci so tokrat igrali precej medlo in tudi streli na vrata so bili precej netočni. Primorec bi lahko zmagal z višjim številom golov, saj je skozi vso tekmo ogrožal tržaškega vratarja. Obratno, pa Maglica ni bil nikdar resno zaposlen.
V	prvem delu igre so Trebenci takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke. Začeli so napadati, toda do gola ni prišlo.
V	drugem polčasu pa je imel Primorec več priložnosti, a so napadalci vedno za las zgrešili. Lepo priložnost je imel v 20. min. Boris Kralj, ko je ušel branilcu in močno streljal v vrata. Prosti branilec Tržačanov pa je žogo na beli črti ubranil z roko. Vidno je bilo, da bo sodnik dosodil enajstmetrovko, to pa jo je kar spregledal.
V	zadnjih minutah je Primorec končno prišel v vodstvo. Po levem krilu je lepo ušel Valente in podal na sredino kazenskega prostora, kjer je Čuk z glavo preusmeril žogo v mrežo.
Kralj - Cibic
Kras — Domjo 0:1 (0:1)
KRAS: Purič, Klavdij Černjava, Štoka, Husu L, žužič, Versa, Ljubo Milič, Panizutti, Marjan Černjava, (Blazina), Pertot, Grmek.
DOMJO: Delič, Petronio, Verani, Grimalda, Buzzerio, Markežič, Soriano, Brajko, Ferrini, Quintavalle, Bertok.
STRELEC: v 45. min. p.p. Suriano.
Neuspešen start ekipe Kras. Treba pa je reči, da bi lahko domačini z nekoliko več sreče, če že ne ves izkupiček, odnesli vsaj točko in to brez večjih težav, saj so nasprotniki večji del tekme igrali podrejeno vlogo. Znali so izrabiti prvo priložnost, ki se jim je nudila v prvem polčasu in to prav v 45. minuti, ko je Suriano prehitel vratarja in branilca ter poslal žogo v mrežo.
Res škoda, saj so domačini do zadetka imeli več od igre. Nekoliko pomanjkljivi so bili le v zaključevanju akcij, kjer manjka izrazit strelec, da bi se pridružil Marjanu
Černjavi, ki je v tej vlogi preveč o-samljen.
Kljub temu je Kras imel dve res edinstveni priložnosti, da povede. Prvič v 22. min. s Panizuttijem, ki ni našel pravega trenutka za strel in je tako omogočil posredovanje obrambe. Drugič je bil. nekaj minut pozneje na vrsti Marjan Černjava. V hitrem prodoru se je znašel tik pred vrati. Že je bilo računati, da bo njegov močan strel tičal v mreži, žoga pa je šla za las mimo vratnic v gol-aut.
V	drugem polčasu je bila igra precej slabša. Ekipa Krasa je nastopila brez Marjana Černjave, ker jé moral zaradi poškodbe ostati v slačilnici. Zamenjal ià'je Blažina, ki pa ni izrazit napadalec, tako da je bila prva vrsta «belo-rdečih» s tem precej oslabljena. Pobuda je bila skoraj brez prestanka v rokah domačinov, ki so skušali nadoknaditi zamujeno toda njihova gradnja igre ni bila dovolj učinkovita. Preveč časa so zgubljali s pripravo napada na sredini igrišča, tako da je bila nasprotna obramba vedno dobro pripravljena. Gostje so branili vodstvo na svòji polovici in so se redko spuščali v napade. Krasu je vseeno uspelo ustvariti nekaj zrelih priložnosti. V 45. min. je Grmek imel dve dobri žogi, a je preveč okleval ter omogoči prvič branilcu, drugič pa vratarju, da sta rešila vrata.
Nedeljska tekma je pokazala, da moštvu Krasa primanjkuje uigranost in tudi nekoliko zaupanja v lastne moči. V nadaljevanju prvenstva bo ekipa imela nedvomno priložnost, da popravi svoje napake ter prikaže igro, ki jo je zmožna.
O. G.
Mladost — Edera 2:4 (1:1)
MLADOST: Boscarol, Jarc, Ma-rizza, Vižintin, Gellini, F. Ferfolja,
K.	Ferfolja, Dužman, G. Ferfolja, Francaros, Pahor.
EDERA: Springolo, Madelli, Fattore, Visintin, Klaticic, Zampar, Mil-lomi. Cocco, Vitale, Lastezza, Lo-renzon, Bernot.
STRELCI: v 10. min. p.p. Klaticic (E) iz 11-metrovke, v 25. min. Ma-rizza (M) iz 11-metrovke; v 15. min. d.p. K. Ferfolja (M), v 22. min. Vitale, v 30. min. Zampar in v 40. min. Bernot (vsi Edera).
SODNIK: Bregant iz Gorice.
GLEDALCEV: nad 200.
Prva tekma letošnjega nogometnega prvenstva tretje kategorije se je za ekipo Mladosti končala slabo. Takoj v uvodnih minutah so Kraševci potisnili Goričane na njihovo polovico igrišča in nekajkrat ogrožah vrata gostov. Ko so Doberdobci najbolj pritiskali pa je sodnik Bregant iz Gorice dosodil gostom enajstmetrovko (čeprav ni bilo prekrška). To je močno razburilo domače navijače in igralce, zaradi česar je sod-nlk pokazal nekaj rumenih kartončkov.
Kljub temu se domačini niso ustavili; nasprotno, še odločneje so pritisnili v napadu in prišli do izenačenja (tudi iz enajstmetrovke).
V	začetku drugega polčasa so domačini še naprej držali vajeti igre v svojih rokah in z osebno akcijo Karla Ferfolje tudi zasluženo prišli v vodstvo. Ko pa so številni navijači že videli lepo zmago domačinov, so le-ti popustili.
Mrzla prha se je začela v 22. min. ko so iz prostega strela Goričani izenačih. Nepričakovano izenačenje je presenetilo domačo obrambo, ki je v slabih desetih minutah prejela še dva gola.
Na splošno so se Doberdobci dobro odrezali, znaten padec v obrambi v odločujočih trenutkih tekme pa priča, da domačinom manjka trening, nekaj poguma in dosti izkušenosti.
F. G.
MLADINCI
Polet — Scoglietto 87:65 (33:41)
POLET: Danev 13, Kalin, Taučer 18, Sosič 36, Vitez 11, Tavčar- 9, Ferluga.
PROSTI METI: 7:10.
SODNIKA: Piculin in Marchesan.
V	svoji prvi tekmi ‘so Poletovi mladinci pred številnim občinstvom zasluženo premagali na domačih tleh peterko Scoglietta. Openci so v tem srečanju končno zaigrali z veliko voljo do zmage, predvsem v začetku drugega polčasa, ko so zaostajali za. osem točk. S požrtvovalf no igro so dohiteli nasprotnika inj predvsem zaradi boljše telesne kondicije uspeli streti odpor gostov. .
V	obran bi so Openci tokrat zaigrali dobro, čeprav je manjkaLŠka-bar. S petnajstimi odbitimi žogami je bil tu najboljši Vitez, medtem ko je Danev prestregel kar osem žog. V napadu sta odlično zaigrala Sosič, ki je bil za nasprotnike neustavljiv, in Taučer s točnimi meti od daleč.
Skratka: če bodo poletovci vedno igrali s tako požrtvovalnostjo in čutom za skupno igro, bodo dosegli več dobrih rezultatov. Važno je le, da še ne vdajo v nikakršnem primeru.	Lota
Pali. Trieste — Bor ,	84:66
(35:29)
BOR: Vatovec (k) 14, Žerjal 14, Mazzucca, Klobas 19, Košuta 11, Furlan R., Perko 2, Parovel, Se-stan, Lukša 6.
FALL. TRIESTE: Scolini 14, A-von 11, Cassio 18, Magrini (k) 14, Meden, Pandolfini, Prassel, Gotti 16, Vidoni 1, Bozzola 10.
SODNIKA: Tamaro in Pittana iz Trsta
PROSTI METI: Bor 7:8, Pallacanestro Trieste 14:20.
PON: Klobas (Bor).
Borovci so že v prvem kolu mia dinskega; prvenstva srečali enega izmed glavnih favoritov za končno zmago, ekipo Pallacanestro Trieste. Gostje so (predvsem zaradi višje postave) zasluženo premagali naše fante. Vsekakor pa moramo zadovoljivo oceniti nedeljski Borov nastop, saj so «plavi» igrali brez dveh standardnih košarkarjev (Sancina in Ražma), ki sta bila odsotna zaradi poškodb. Obe peterki sta začeli srečanje z obrambo mož-mo-ža. S hitrim tempom je nasprotnikom uspelo si priboriti prednost devetih točk. «Plavi» so jih tako morali skozi vso tekmo zasledovati.
Potem, ko so zaključib polčas s šestimi pikami zaostanka so naši igralci v sedmi minuti drugega dela (pri rezultatu 45:49) skušali izenačiti. S spremembo v consko o-brambo pa so borovci poslabšali svoj položaj. Gostje so s točnimi meti iz razdalje zadevali koš od vsepovsod in znatno povečali vodstvo. Do končnega sodnikovega žvižga je takrat manjkalo le pet minut, kar pa je bilo premalo, da bi «plavi» nadoknadili zamujeno.
edko
PRVENSTVO «POMLAD» Dom — ACLI Ronke 54:41 (23:21)
DOM: Brešan 1, Dornik M. 27, Tomažič 1, Figelj, Semolič 15, Prinčič 6, Fajt 2, Dornik U. 2, Devetak.
V	prvi tekmi košarkarskega prvenstva «Pomlad» je Domova peterka žela pomembno zmago na tujem igrišču v Ronkah.
Že takoj v začetku tekme je bilo povsem jasno, da se ronška ekipa ne more zoperstaviti tehnično in taktično bolje pripravljenim Goričanom. Domovci so namreč takoj povedli s 7:0 in so bili skozi ves polčas v stalnem vodstvu, katero pa ni doseglo nikoli razlike višje od 8 točk.
Ob koncu polčasa pa je slovenska ekipa nerazumljivo popustila in tako dovolila svojim gostiteljem, da so jo skoraj ujeli.
Ta nenadna kriza se je domovcev držala tudi v začetku drugega polčasa, kar so igralci ACLI s točnimi meti od daleč izkoristili in prišli v vodstvo, ki pa je trajalo le kako minuto. Goriška peterka je pod vodstvom odličnega trenerja Hvaliča zaigrala odločneje z obrambo na moža, kar je nasprotnika popolnoma razbilo. Domovci so v teh trenutkih bili tudi sila uspešni v napadu in so si v nekaj minutah pridobili tako vodstvo, da	sploh ni bi-
la več vprašanje.
Prihodnjo tekmo igrajo Domoyci na lastnem igrišču v Slovenskem dijaškem domu, proti najmočnejši ekipi te skupine, t.j. proti Patriarci iz Gorice. Tekma bo v soboto, 25.
10.	ob 16. uri.
Prinčič Willy
Flaminio — Bor	76:71
(63:68, 34:40)
BOR: Mazzucca 4, Zlobec, Mesesnel, Dovgan 4, Trevisan 4, Udovič 27, Furlan (k) 14, Farnetti, Pegan Štefan, Race 18.
SODNIKA: Dal Fovo in Zucchi iz Trsta.
PROSTI METI: Bor 3:11.
PON: Trevisan.
Borovci so v prvem prvenstvenem nastopu klonili proti Flaminiu šele po enem podaljšku, potem ko so bili skozi vso tekmo v vodstvu. «Plavi» so tokrat zaigrali precej sproščeno in so bili v napadu učinkoviti predvsem z Udovičem, Furlanom in Ra-cetom. Dvoboj se je ves čas napeto odvijal in se je sreča šele v zadnjih minutah dokončno nagnila na stran gostov. Ti so v zadnjem delu spremenili obrambo in prešli v cono. Na ta način so zaprli našim košarkarjem pot do koša in jih prisilili metati od daleč. Borovci so tako skoraj neovirani zgrešili zaradi naglice in tudi zaradi pretirane razdalje ter zapravib možnost, da bi uspešno startali v tem prvenstvu.
edko
Kontovel — Pali. Trieste 59:66 (24:39)
KONTOVEL: Ban 14, Čuk 18, Nabergoj 2, Perini 4, Ivo Starc 14, Klavdij Starc 7.
FALL. TRIESTE: Bozzola 5, Cum-bat 10, Bordar! 9, Di Saverio 12, Rella 7, Di Stefano 11, Cornar 12.
SODNIKA: Policastro in Polh.
PROSTI METI: Kontovel 3:14, Pallacanestro Trieste 8:20.
PON: Klavdij Starc (30:39).
V	prvi tekmi letošnjega prvensta so Kontovelci doživeli poraz. Vsekakor pa je bil poraz popolnoma predviden, čeprav so domačini računali na nepričakovano zmago.
Tekmo so slovenski fantje začeli zelo dobro, saj so tudi nekaj časa vodili. Nekaj napak v obrambi pa je že zadostovalo, da so jih spretni nasprotniki kmalu prehiteli. Konto-velsko moštvo je tedaj začelo igrati zelo slabo in prvi polčas se je končal z visoko prednostjo za Pallacanestro Trieste.
V	drugem polčasu pa se je stanje na igrišču nekoliko spremenilo. Tedaj so Kontovelci imeli vajeti igre v svojih rokah, stalno so se približevali nasprotniku, toda Tržačanov niso prehiteli.
Več časa so bili le šest točk v zaostanku, vendar so nasprotniki obdržali mirne živce in zmagali.
I. S.
NARAŠČAJNIKI Polet — Kontovel 60:43 (31:20)
4,	Prašelj 12, Ukmar, Bukavec 21, Ban 2, Micheli.
PROSTI METI: Polet 11:22, Kontovel 1:14.
SODNIKA: Perissinotto in Borean.
V derbiju med Poletom in Kon-tovelom so bili tokrat uspešnejši O-penci, ki so sicer startab kot favoriti, saj je v vrstah Kontovela manjkal Klavdij Starc. Čeprav so zgubili, so Kontovelci pokazali lepšo igro od domačinov, pri katerih je odločno manjkala točnost v metih.
Pri Kontovelcih sta bila najboljša Bukavec in Prašelj, medtem ko so se v domačih vrstah izkazali Grgič, ki je v veliki meri pripomogel k zmagi, Vitez ter Sosič, kot graditelj igre.
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Poraz «plavih»
SKOPJE, 20. — Tekmovanje v prvi moški izločilni skupini v Skopju se je končalo z zasluženo zmago Poljske, ki je sicer svetovni prvak. Poljaki so odpravili vse tri nasprotnike s 3:0 kar pomeni, da niso prepustili Madžarski, Italiji in danes Jugoslaviji niti seta. Po dveh zaporednih zmagah so bili Jugoslovani v zadnjem skopskem nastopu optimistično razpoloženi, toda vsi ti upi jim niso prinesli zažel tonih sadov, saj so Poljaki premagal; tudi njih s 3:0.
V drugi tekmi večera je Italija premagala Madžarsko prav tako s 3:0 in tako osvojila tretje mesto v tej skupini.
IZIDA:
Poljska — Jugoslavija	3:0
(15:7, 15:8, 15:9)
Italija — Madžarska	3:0
(16:14, 17:15, 15:3)
Včeraj pa sta se tekmi v Skopju končali tako:
Poljska — Italija	3:0
(15:3, 15:7, 15:3)
Jugoslavija — Madžarska	3:1
(15:3, 11:15, 15:10, 15:7)
Izidi ostalih skupin:
MOŠKI
Subotica
Vzhodna Nemčija — Francija	3:0
Sovjetska zveza — Bolgarija	3:1
Sovjetska zveza — Francija	3:0
Bolgarija — Vzhodna Nemčija	3:1
Kraljevo
Romunija — Nizozemska	3:2
Češkoslovaška	—	Belgija	3:0
Češkoslovaška	—	Romunija	3:2
Nizozemska — Belgija	3:2
ŽENSKE
Reka
Jugoslavija —	Zah.	Nemčija	3:1
Madžarska —	Vzh.	Nemčija	3:1
Vzh. Nemčija	— Jugoslavija	3:0
Madžarska —	Zah.	Nemčija	3:0
Negotin
Češkoslovaška — Italija	3:1
Poljska — Belgija	3:0
Češkoslovaška	—	Poljska	3:2
Italija — Belgija	3:1
Banjaluka
Sovjetska zveza — Romunija 3:1 Bolgarija — Nizozemska	3:0
Sovjetska zveza — Nizozemska 3:0 Bolgarija — Romunija	3:1
Deveto evropsko prvenstvo se bo jutri nadaljevalo v Beogradu.
BOKS
PALERMO, 20. — V Cefaluju se bosta pomerila za naslov evropskega boksarskega prvaka peresne kategorije Italijan Elio Cotona (sedanji prvak) in Francoz Michel Lefe-bvre. Dvobojevala se bosta v sredo.
RUGBY
LONDON, 20. — Na prvenstveni tekmi v rugbyju v Berkshiru so se igralci na moč začudib, ko so videli, kdo bo sodil njihovo srečanje. «Mož» v črnem je bila namreč — ženska. To je bila 25-letna Hilary Bradshaw, ki je svoje delo opravila kar dobro.
mm®*®	. _
Brežani so nad Don Boscom slavili v 3. AL visoko zmago
iniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimii
ODBOJKA
PRVENSTVO MLADINK
Borovke zn razred boljše od S. Giacoma
«Plave» so v svoji skupini favoritinje
Bor — San Giacomo 3:0
(15:4, 15:5, 15:6)
BOR: Batič, Jazbec, Mahne, Mesesnel, Kus, Lozar, Glavina, Fičur.
S,	GIACOMO: Cuffersin, Cernego-raz. Maressi, Bevilacqua, Sambro, Nicolari, Silvestri, Poletta, Manzin, Amadei, Donatella.
Na stadionu «1. maj» so v petek odigrali prvo tekmo mladinskega ženskega odbojkarskega prvenstva A skupine. Kot smo že poročali, nastopajo v tej skupini tri ekipe, in sicer Bor, Cus in San Giacomo. Favorit je seveda ekipa Bora, ki s svojimi nasprotnicami ne bi smela imeti nobenih težav.
Prvi par točk so borovke osvojile v prvi tekmi, ko so s čistim izidom
POLET: Sosič 10, Volpi, Filipčič ! odpravile ekipo od Šv. Jakoba.
1, Berdon 1, Piccini 2, Vitez 21 Grgič 21, Petje 4.
KONTOVEL: Majovski 4, Zuppin
O tekmi sami ni kaj povedati, saj je bila razbka med ekipama prevelika. Vsaj za razred slabša ekipa
San Giacoma ni mogla nuditi nobenega odpora neprimerno bolje pripravljenim borovkam.
Prihodnje srečanje bodo borovke odigrale proti tržaški ekipi CUS, ki so jo v prvenstvu deklic že brez težav odpravile.
INKA
MLADINSKI NOGOMET
MLADINCI Primorje — Dnmio Primorec — CGS
NARAŠČAJNIKI S. Michele — Mladost ZAČETNIKI S. C anziano — Mladost
2:1
1:2
MILAN. 20. — Nedeljska mednarodna kolesarska dirka za «Trofejo Baracchi» se bo odvijala na 109 km dolgi progi, od Bergama do Brescie.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST Ul Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
21. oktobra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%, Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
Kulturni večer kriških prosvetnih delavcev in skupin s tematiko NOB v Ljudskem domu
Prosvetno društvo «Vesna» in krajevna sekcija VZPI - ANPI v Križu sta priredila v nedeljo popoldne v Ljudskem domu akademijo v počastitev 30-letnice osvoboditve. V bistvu je bila to ponovitev akademije na predvečer odkritja spomenika padlim v NOB v Križu. Med občinstvom, ki je do kraja napolnilo dvorano, je bilo tudi več gostov in u-glednih antifašističnih borcev z obeh strani meje, med katerimi tudi tajnik Združenja zveze borcev iz Slovenije Tone Tumher. Spored so izvajali domači prosvetni delavci pod veščo režisersko roko Soče Košuta - Hafnerjeve in s sodelovanjem glasbenika Oskarja Kjudra. Vse pevske in recita-cijske točke so bile na temo narodnoosvobodilnega boja. Po akademiji je bilo v prostorih Ljudskega doma tovariško srečanje, med katerim sta si tajnik VZPI - ANPI Dušan Košuta in tajnik ZZB iz Slovenije Tone Turnher izmenjala zdravici. Na slikah od zgoraj navzdol: pogled v dvorano Ljudskega doma; recitatorji podajajo svoj spored; kriški dekliški pevski zbor; udeleženci nočnega teka pred spomenikom NOB v Križu; zgoraj desno: vsi sodelujoči recitatorji; napovedovalka Norma Tretjak.
Nova pridobitev - dekliški pevski zbor v Dolini
Dolina ima staro pevsko tradicijo, vendar pa je po drugi svetovni vojni vse do danes deloval le moški zbor v okviru prosvetnega društva «Valentin Vodnik». Prav društvo pa je dalo pred časom pobudo za ustanovitev dekliškega pevskega zbora v težnji, da pritegne k petju tudi dekleta in žene in: tako še bolj okrepi prosvetno življenje v vasi, ki je že sedaj dokaj živahno. Dekliški zbor, v katerem je za sedaj kakih 20 pevk, je že začel ■ vaditi pod vodstvom mladega, a mnogo obetajočega, domačega pevovodje Q-skarja Kocjančiča (na sliki med vajo). Kot predstavlja sam zbor pridobitev za Dolino in za vso našo prosveto, tako je tudi pojav novega pevovodje pomemben in spodbuden.
Srečanja po premieri
Uvod v novo sezono PD «Škamperle»
Kot smo že poročali, je Stalno slovensko gledališče začelo svojo jubilejno sezono z Leskovčevo dramo «Dva bregova» v režiji Jožeta Babiča. Po predstavi je bilo v Kulturnem domu priložnostno prijateljsko srečanje med gledališčniki in občinstvom, ki je potekalo v prijetnem vzdušju, zlasti še ob tako pomembnem dogodku, kakršen je vsakokratni začetek-nove gledališke sezone.
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu goji pretežno predavateljsko zvrst, dokaj pogosto pa prireja tudi izlete svojih članov. Letos so bili na izletih v Donji Stubici na Hrvaškem in v Škofiji Loki, njihov predsednik Lojze Abram pa je na teh dveh izletih posnel številne barvne diapozitive. Prikazal jih je v sredo v društvenem sedežu dokaj številnemu občinstvu. Poleg diapozitivov z obeh izletov, je pokazal tudi nekaj diapozitivov s komemoracije pred spominsko ploščo padlim domačinom in v Rižarni. Z večerom v sredo se je dejansko začela tudi društvena jesenska dejavnost.
Posvetovanje SKGZ o problemih mladih
V organizaciji Slovenske kulturno - gospodarske zveze je bilo v soboto popoldne v prostorih dijaškega doma «Srečko Kosovel» delovno posvetovanje o mladinskih vprašanjih. Posvetovanje je imelo interni značaj, udeležilo pa se ga je veliko število članov izvršnega in glavnega odbora ter tistih tovarišev, ki se v raznih, v SKGZ vključenih organizacijah, ukvarjajo z mladino in njenimi vprašanji na Tržaškem in Goriškem. Posvetovanju bodo na osnovi smernic, ki so bile nakazane, sledili poglobljeni posveti med komisijo za mladino in šport pri SKGZ in tistimi ustanovami, ki imajo v svojih mladino in ki so zato najbolj zainteresirane na razčiščenju določenih vprašanj in na čimbolj uspešnem delovanju mladih.
Predavanje o Baskih
V krožku «Pino Tomažič» je v sredo predaval prof. Samo P3!??« o Baskih. Kot je povedal predsednik krožka inž. Miloš K0 ^ (skupaj s predavateljem na sliki), je bil večer namenjen s° darnosti z Baski, ki se borijo proti fašistični Francovi dikta ^ za svojo narodno svobodo. Prof. Pahor je prikazal z9°"oVJe| Baskov od pradavnih začetkov do danes in njihov boj, natfe pa je tudi vrsto vzporednosti z narodnostnim razvojem Slovenc