Naročnina listu : = Celo leto . . K 12'— Pol leta . . „ 6‘— Četrt leta . . v 3'— Mesečno . . „ 1*— Zunaj Avstrije : = Celo leto . . K 17'— Posamezne številke :: 1® vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi 6e ne vračajo. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Uredništvo In upravništvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113. — ... ' ■■■■!■■= ■—.■=-m= Položaj. Dunaj, 5. avg. 1913. Na Dunaju se je rodila novica, kji je vzbudila v, nepoučenih krogih nekoliko pozornosti, da so se pogajanja za, delazraožnost) štajerskega deželnega zbora radi neodjenljivosti zopet razbila in da bo meseca novembra štajerski deželni zbor razpuščen. V Mariboru sami dobro veste, da je vsa nofVaca od zar četka do konca iz trte izvita. Že od novega leta sem ni bilo nobenih pogajanj, vsled tega tudi slovenska delegacija ni mogla biti ne popustljiva/, pe jntrasin-gentna in o razpustu deželnega zbora se v teh dneh ni niti posvetovalo niti sklepalo. 'Mogoče, da je v momeintu bolj nevarna usoda državnega zbora nego štajerskega; [deželnega zbora. Stürgkhova krepka roka na Češkem/ je našla več kritike, kakor je bilo pričakovati. Oni krogi, ki imajo dopadenje nad enakimi absolutističnimi potezami, so nezadovoljni s Stiirgkhom, ker smatrajo njegovo postopanje za polovičarsko. Želeli bi, da se ves kompleks spornih vprašanj na Češkem, reši z oktroajem in ne samo finančna plat. Drugi, , ki niso prijatelji absolutističnih dejanj, so seveda tudi nezadovoljni. Prvi krogi se nahajajo na Diunaju in v Išlu, drugi na Češkem, to so češke in nemške ,.stranke. Opoziicio-nelne češke stranke so začutile ugoden veter ter so razpele svoja jadra. Začela so se zborovanja proti vladi in mladočehom. Zelo dvomljivo je, ali bodo mla-doeehi zdržali naskok, ali pa se bodo morali tudi u-makniti v opozicionalni: tabor. Razpoloženje med nemškimi strankami na češkem/ pa je tako, da se v jesen nobena stranka ne bo upala podpirati vlade. jOb enem se je začel globoko segajoč razpor med češko-nemškimii strankami, ker se nemškoradikalna stranka noče več klanjati Titovemu Volksratu, ampak si ustvarja forum zaupnikov, ki bi bil udan Pacher ju in Woifu. Nemški Nacionajlverband se bo vrnil v jesensko kampanjo skoraj gotovo razbit, gotovo pa bo opozicionalno krilo v njem hudo razdvojeno. Že zdaj se na to parlamentarno tvorbo ni bilo zanašati, ka-mo-li še v jeseni? Tudi gališke razmere so nevarne za državni zbor. Ukrainci enotni in utrjeni po deželnozborsk&h volitvah, Poljaki razbiti in mjed seboj skregani ter razdvojeni. Štapinski se huduje nad propadom, vse-poljaki s krščansko-socialnimi pristaši vred bi vsled sedanjih zmag radi tudi slavili zmage za drž. zbor. Vrhu tega tudi med konservativci ni edinosti. Z volilno reformo stoji slabo, vsled jtega, z ozirom na iz- jave Ukraincev tudi z 'državnim zborom. Vsepoljaki in krščanski socialci bodo skrbeli, da Ukrainci za njihove aspiracije razbijejo državni zbor. Izmed vladnih strank so le krščanski socialci mirni in udani in zadovoljni, razen dunajskih pristašev, ki upajo pri državnozborskih volitvah na zmage. Pri teh razmerah se vsakdo vpraša: Kaj bo s finančnim načrtom? Kaj bo z zvišanjem rekrutnega kontingenta? Prevladuje mnenje, da bo Stürgkh zadovoljen, ako se sprejme budigetni provizorij za prvo polletje 1914 in zvišanje /rekrutnega kontingenta., a finančni načrt bi se dal z novim parlamentom boljše in hitrejše rešiti. Toda politiški preroki, slabi preroki! Vmles je mnogo impoderabilij, ki lahko z elementarno silo butnejo na dan in prevržejo vse načrte, na primer nezadovoljnost uradnikov radi pragmatike, neprevidena nezadovoljnost1 na češkem, (vplivi zunanje politike itd. Vendar danes je položaj približno tak, kakor smo ga naslikali. ’ Kaj bo 'jutri — kdo ve? Z lažjo im nesramnostjo. Včerajšnja i„iMarburgerca,“ prinaša na, uvodnem mestu smešno-obupen in lažnjiv članek: „|Ein untersteirischer Posten/verloren? (Ausdehnung des windischen Vilajets nach Norden!“, v katerem kliče vesoljno nemštvo na pomoč za „(ogroženi“ Sv. Duh na Ostrem vrhu. Ne bavili bi se dalje z nesramnimi lamentaci] apri brezpomembne /„Marburgerce“, če bi nam ne odkrivale vseh lažnjijvih in. nepoštenih manir, ki se jih poslužujejo nemšjki zagrizenci v svojem nacionalnem boju. Sv. Duh na Ostrem vrhu je slovenska fara na kozjaškem pogorju severno od Drave. V eni vrsti s Sv. Duhom so nad Dravo na Kozjaku še slovenske fare : Sv. Križ nad Mariborom, potem na drugi strani Sv. Duha — Kapla, Remšnik, Sv. Primož, Sv. Jernej. Vse te fare so slovenske od nekdaj. Ko so se naselili v naših krajih naši prednikij Slovenci, so zasedli že tudi vse te kraje in Še mnogo dalje proti severu. To pričajo tudi vsa topografična imena. Ta zemlja je tedaj podedovana slovenska last. Nekoliko razlike tvori med temi farami samo dejstvo, da pripadajo fare 'Sv, Križ, Remšnik, Sv. Primož, Sv. Jernej lavantinski škofiji, med tem ko sta ffari Sv. Duh in Kaplja inkorporirani sekovski škofiji. Da je pa njuno prebivalstvo slovensko, priča najboljše dejstvo, da nastavljajo sekovski Škofje v Iteh krajih ved- Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. no duhovnike Slovence, ali vsaj take, ki znajo perfektno slovenski. Nemški duhovnik bi za te kraje ne bil poraben, ker /mnogi ljudje nemiški niti ne znajo. Treba je samo enkrat obiskati te kraje, pa se vsakdo prepriča, da je na slovenskih tleh. /Navadni ljudje govore med seboj izključno slovenski in (to ne le v teh dfv.eh farah, ampak še tudi severnejše: v Lu-čanah, Gomilici in Ernovžu je še veliko Slovencev. Če se hočeš prepričati na lastne oči, pojdi od hiše do hiše in našel boš še v teh srednještajerskih krajih mnogo hiš >— poznavalci razmer pravijo, da polovico kjer govore .slovenski. Ko je bila letos pri Sv. Duhu sv. birma, so prebivalci okrasili svoja poslopja kot Slovenci s slovenskimi zastavami in knezoškof je opustil nemško ‘pridigo ter je mesto njega pridigoval častiti gospod dekan v slovenskem jeziku. Visoki cerkveni knez pozna razmere in ni hotel mučiti ljudi v cerkvi z govorom, ki ni v navadi in ga ne razumejo. Ravnal je taktno in pošteno. Vse to je pa/ seveda grozno zbodlo nemške zagrizenee. V „Marburgerci“ lažejo sedaj, da je to ozemlje „{deutsches Gebiet“1^ ko stanujejo vendar tukaj od pamtiveka Slovenci. Ker ti Slovenci branijo svojo posest in se nočejo pustiti potujčiti, se jim očita, da hočejo razširiti „vindišarski vilajet na sever“, ter se jih grdo bla/ti. Ker govore v svoji materinščini in izobesijo svoje narodne (zastave, se jim žaljivo podtika „Ländergier“, radi katere hočejo ^potisniti meje bodoče jugoslovanske državei do Gradca.“ Za to, ker so Slovenci, ki nočejo zatajiti materinega jezika, se hujska na nje razne ernovške in lipniške oblasti, ter se kliče vesoljnemu nemštvu, naj pride pomagat zatret te značajne ljudi. Ker prevzvi-šeni knezoškof sekovski ni hotel proti svojim škof-ljanom, 3d so Slovenci, nastopiti krivično, ampak je ravnal kot mož-poštenjak, za to se /zagafnjajo nemš-konacdonalni petelini tudi v njega. In ker dr. Verstovšek, pod čigar mandat spadajo ti kraji, vneto skrbi za svoje volilce in njihove potrebe in z njimi tudi govori tako kot znajo — slovenski, za to se zaganjajo v njega nemški naduteži kot stekli psi, ter miu podtikajo celo lažnjive trditve. Ali ni celo to početje tako podlo in ogabno, da se mora zastuditi že vsakemu poštenjaku? Če je kak 'dogospodarjen kmetj tako nepošten, da se spušča v tako gonjo, se še n» čudimo. Da pa odpre takim nizkotnostim svoje predale časopis, ki bi moral skrbeti za moralo in poštenje v javnosti, to je nezaslišna lumparija,, ki obsoja sama sebe. Da bi pa postavila svoji umazanosti krono in presegla sa- P O Diri STEK* Božidar Fl@gorics (Ljudski pesnik in pisatelj slovenski.) (Dalje.) 5. Domačija je vesela, ker je več ne krije mraz, to takrat, ko sta ji pela Modrinjak in Stanko Vraz. Teci, Mura, teci v daljne dalečine in seboj odnesi naše bolečine ! Pevca! vaju ide hvala, da sta narèdila pot, rodu pokazala stezo iz temotnih zmot. Vse seboj odnesi gorke, ljute- rane, v morje jih potopi, v kraje nepoznane. Ako vajinega glasa tožen ne bi še poznal: Vedi Bog! kak dolgo časa trudno spanje bi še spal! V morje jih potopi, težke vse okove, ki so kdaj glodali Slavine sinove. Glej ! pri bistri Muri je zelena trata, na zeleni trati lipa je košata. 7. In prek bistre Mure sever veter tuli, lipo jako giblje, pa je ne izpuli. Če pognal je narod čvrste korenine, več ga gadno tujstvo z lehka ne spodrine. Srce, srce moje, ti si ladja mala; v bistre si valove meni se zagnala. 8. V ladjici ljubezen čvrsto je krmilo, ki jo vedno goni z grozovito silo. Deklica prevzetna pa viharna sila, ladjo in krmilo bode pogubila. Glej nebo jezi se, kak se strašno bliska ! Srce pa se groze meni v prsih stiska. 9. To ni bliskavica, to je znam'1 osvete, vsemogočna roka ostre biče plete. Ostre biče plete, tepla bo rodove, ki rodove druge devaj.o v okove. Čuj, kak grom bobeče, zemljin drob pretresa, giblje silno morje,-stepa vsa nebesa. 10. Oj to ni grménje! Vsemogočni kuje ostre, žarke strele-na gospodstvo tuje. Na gospodstvo tuje, samosilstvo kleto,, ki že dolgo jemlje nam pravico sveto. Kaj bobni sred zemlje, kakor bi grmelo? Kakšen je ta posel? Kako je to delo? 1 znam = znamenje, Črni so duhovi v peklu grohotajo, mrzkega trinoga med seboj imajo. : Naj ga le imajo, da dobi plačilo, za hudobna dela dobro povračilo! Mnogo se na zemlji bode bojevalo, ako ljudstvo k slogi rok ne bo si dalo. 12. Mnogo se na zemlji krvi bo prelilo, če ne bo se ljudstvo skoro pomirilo. Naj se slepo kolje, naj se ljudstvo davi! Da le domovino sreče svit pozdravi. Stari Drevo, že slabo mi cvetoče, otožen sem, ko tebe zrem, srce mi, ah, pobiti hoče, ' ko mimo tebe, lipa, grem. Ti vzbujaš vedno v njem [spomin velikih, groznih bolečin. Ti morala si lipa, zreti, kar moral je moj rod trpeti, zaničevan ubog trpin, ti zrla si za vekom vek, ti zrla mnogo si zaprek njegovemu pokoju in dušnemu razvoju. Ti zrla si težav nebroj, ki jih imel je narod moj. Ti gledaš tožna dan na dan, kar še sedaj trpi Slovan, ti gledaš še število njegovih strašnih ran, katerih seka preobilo sovražno tujstvo mu nemilo. lipi. Šumenje tvojih vej kako močno mi bije na uho ! To ni šumenje, to je stok trpečih Slavinih otrok, hudo trpečih leta mnoga pod krutim samosilnikom, dokler ne pride kazen [stroga, namenjena sovražnikom. Na tebi rosa se blešči in v tožne sega mi oči. To rosa ni, to so solze, ki toči Slave jih srce, ki toči jih in bo točilo, dokler v okrilju naših tal sovražnik nas z mogočno [silo brezsramno bo zaničeval. Vej svežih malo vrh tvoj [šteje oj lipa, tvoje suhe veje, ki kvišku v sinji zrak mole, ma sebe, zapiše „Marburger ,Zeitung“, da je dobila svoje informacije od „uralt eingesessenen deutschen Bauernkreisen.“ Pri toliki žurnalistični izprijenosti človek ne more napraviti drugega kot krepko pljuniti in reči „Pfui Teufel!“ Kakor'mi, poznajo razmere pri Sv. Diuhu in po drugod nad Dravo tudi pri „Marburgerci“ in vendar se ne srafmujejo svojega početja? Zagrizeno prusovsko pangermanstvo oropa človeka vsake razsodnosti in ga postavi na stališče: Laži, blati in. obrekuj, samo (če dosežeš svoj namen! Deželni zbor štajerski. Časopisje se zopet bavi z vprafšanjiem štajerskega deželnega zbora. Ce prav je letošnje/ poletje hladno, vendar vplivajo ominozni pasji dnevi razburjajoče na mišljenske živce nemških žurnalistov ,in v svet prihajajo najdrzovitejša ugibanja, ter servirajo nemški časopisi gole izmišljotine zal suha dejstva. Že pred dnevi smo beležili poročilo („fljagesposte“ in komentar „Volksblattov.“ Danes prinašamo ad infor-mandum in za zabavo čitateljev zopet nekaj glasovi Naše mnenje .se krije z mnenjem mjjšega dunajskega člankaaja, kateremu moramo samo pritrditi. Dunaj, dne 4. avgusta. („{Parlamentarische Korrespondenz“ hoče izvedeti od dobro informirane strani, da po ministrskem predsedniku Stiirgkhu u-vedena akcija za delazmožnost štajerskega deželnega zbora, ki je že nekaj let sem vsled odklanjajočega stališča Slovencev delanezmožen, ni imela zažel-jenega vspeha. Vsled tega namerava /vlada- v doglednem Času razpustiti deželni zbor. Deželni zbor bode sklican le še samo enkrat, da vzame na znanje ces. reskript. ! " ■ 11 ■ 1 ' 1 " .■ — I — ■ „iGrazer Volksblatt“ pa piše v torkovi večerni izdaji: Dunaj, dne 5. avgusta. (Ziasebna brzojavka.) Vesti o sklicanju deželnega /zbora, o pogajanjih, o stališču Slovencev, so popolnoma iz trte izvite. V celem letošjem letu ni bilo do sedaj s slovenskimi poslanci nobenih pogajanj. Poslednji vsled tega tudi niso bili v položaju, da bi naiznajnili, ali bi dopustili zasedanje deželnega zbora, osobito posvetovanje o zakonu učiteljskih plač, ali posvetovanje o kaki pomožni akciji. Bržkone se bodo pričela pogajanja Še le v bližnjem Sasu. Jutranja izdaja današnjega [„Grazer Volksblat-ta“ pa piše: Korespondenca; „Austria“1 javlja iz Gradca: Tukaj ni nič znanega o pogajanjih glede del a z možnosti štajerskega deželnega zbora in glede njegovega baje ,v kratkem nameravanega razpusta. Iz slovenske strani se decidirano izjavlja, da zastopniki Slovencev v tekočem letu sploh niso imeli nobenih pogajanj glede štajerskega die'želnega zbora in glede stališča Slovencev in sicer ne s cesarskim namestnikom grofom Claryjem, pa tudi ne z ministrskim, predsednikom grofom Stürgkliom in tudi ne s kakim drugim članom centralne vlade. Pa tudi krščanski socialci in nemški svobodomiselci ne vedo nič o pogajanjih, /ki bi se naj baje bila (vršila v poslednjem času. Za sedaj tudi niso predvidena. Vendar to dejstvo ne izključuje, da se ne bi pričela začetkom decembra. Za to eventualiteto niso za sedaj Še zavzele stranke nobenega stališča in ne more biti govora, o kakem sklicanju deželnega zbora, Še manj pa o kaki razpustitvi. godljajev je prišla grška, srednja skupina v dolini Struma v trenutku, ko je bilo sklenjeno premirje, v zelo slab, položaj. Sedaj naenkrat so hoteli Grki premirje, o katerem niso hoteli poprej nič vedeti, kar je sigurno v zvezi s kritičnim položajem grške armade po bojih dne 29. in dne 80. julija. Bolgarska ■ armada na tem bojnem pozorišču je sestoja la iz armadne skupine Sawowa, iz druge in deloma tudi iz četrte armade, skupaj iz šest divizij, ali 80.000 do 100.000 pušk. Grška armada je štela osem divizij s približno 70.000 puškami. Kake tri grške divizije so bile v omenjenih bojih hudo prizadete. Med Bolgarijo in Turčijo kompromis? Carigrad, dne 2. avgusta. (Zasebna brzojavka.)' V poučenih političnih krogih je znano, da bi bila bolgalrska Vlada pripravljena, se spustiti v po-gajjanja s Turčijo glede Odrina .in sicer na podlagi komjpromisa. Turčija bi sicer morala zapustiti Odri n, toda bolgarska vlada bi privolila v korekturo mejne črte Midija—Enos in bi tudi podala garancije, da ne bo utrdila noge trase; vrhu tega bi dovolila, Bolgarija, da, imenuje sultan v Odrinu svojega duhovnega namestnika, čegar rezidenca bi bila eksteritorijalna. V teh (krogih se zatrjuje, da Vlada v Sofiji nagibanje, doseči med Bolgarijo in Tiurčijo entento, ker je ndiv’0 zbližanie s Srbijo za sedaj izključeno. Turčija — ne odjenjljiva. C a r ;i (g r a d, dne 4. avgusta. (Korespondenčni biro.) Kakor se sliši, je armada prisegla, da o-stane za vsako ceno v Odrinu. Glede vesti, glasom katerih je nekaj članov kabineta pripravljenih, sprejeti kompenzacije, se je izjavil minister notranjih zadev, Talaat beg, da bi za take ministre, ki bi priporočali izročitev Oidrina Bolgarom, ne bilo nobenega prostora v kabinetu. Konferenca veleposlanikov. London, dne S. avgusta. Danes se je zopet vršila seja veleposlaniške reunije. Na predlog Grey-ja so se zedinili ,vsi! poslaniki, ; daj pripade zaliv Phtelija in Korica Albaniji, detajle južno-albanske meje pa naj določi mednarodna komisija; Grkom se pa prepuste Egejski otoki. V principu je bil ta Grey-jev predlog sprejet in gre le še za težkoče formuliranja. Albanski katoličani. Poročevalec „Piccola;“ na Dunaju trdi, , da je obisk skadrskega nadškofa Sereggija na Dunaju in v Išlu veljal v prvi vrsti vprašanju avstrijskega protektorata nad albanskimi katoličani. Italija zavzema v tem oziru odločno stališče, da ima avstrijski protektorat v Albaniji prenehati in consulta v (Rimu izdeluje juridično spomenico glede tega. To vprašanje se bo moralo kmalu načelti. Protektorat nad katoliškimi Albanci rv Srbiji in Crnigori pa je sploh že izven diskusije, ker so velesile odločno proti temu, da bi Avstrija ta privilegij v srbskem in črnogorskem ozemlju obdržala. Politični pregled. Nameravano zvišanje stanja avstrijske armade. Glasom poročila „Neue Freie Presse“ bo predložila v jeseni vojaška uprava delegacijam načrt za zvi,šanje rekrutnega kontingenta. Kakor se sliši, bo predlagano, da se zviša: skupna armada za 35.000 mož in za 15.000 mož obe domobrambi. Pri' skupni armadi bo ,25.000 mož dodeljenih kJ pehoti in v zvišanje oddelkov za strojne puške. Ostalih 10.000 mož se bo uporabilo za 6% artilerijskih baterij, ki jih še ni in nadalje za saperske in pijonirske bataljone ter za dva polka, ulancev, nadalje za dva nova trdnjavska, artilerijska bataljona, ostanek pa, pride na mornarico za, nove ladije. Ustanovi se še tudi po eh nov železniški in brzojavni polk. Bodoče mirovno stanje najše armade bo znašalo /580.000 -mož, ne vštevši podčastnikov in častnikov. V zvezi s tem kontingen/tnim zvišanjem se bo tudi zvišalo Število! dalje službujočih podčaistnikov/ na 40.000 mož. To kontingentno zvišanje bo stalo na leto 15—20 mil. K. Sazitöierosti. Papeževa desetletnica. V pondeljek je minilo deset let, odkar sedi sedanji sv. oče Pij lX. na papeškem prestolu. Dne 4. avgusta leta 1903 je bilo, ko je pri sedmem glasovanju združil takratni beneški patriarh kardinal Sarto osem glasov ‘čez dvetretjin-sko večino na-se ter je bil s tem izvoljen papežem. Izvolitev Pija X. je postala za sv. cerkev blagoslovljena. Njegovo neumorno desetletno delovanje ‘ima, zabeležiti toliko vspehov, da ga moramo prištevati med velike papeže. Naj bi bilo letošnje slavnostno Kon-štamtinovo leto, pod čegar znamenjem stopa papež Pij X, v drugi decenij, ugoden omen zai — bodoče vspehe!. Deželni odbornik gospod Robič je odšel na dopust in se vrne še le dne 2. septembra zopet nazaj v Gradec. Spremembe pri namestništvu.. Podpredsednik c. kr. namestništva v Gradcu Karol baron Myrbach pl. Rheinfeld je stopil v pokoj. Ob tej priliki je bil odlikovan z redom Frana Josipa z zvezdo. Za njegovega naslednika je imenoval cesar brata našega mini- Premirje podaljšano. Premirje podaljšano za tri dni. — Nasprotniki odjenjujejo, toda sporazum še vedno ni dosežen. — Rumunija dela neprestano za mir. — Južno-albanska meja določena. — Odrinsko vprašanje staeionerno. Majorescu je izjavil, da so se vsa med Rumu- Svetovna, javnost obrača z zanimanjem svoje poglede na rumunsko prestolnico. Buka/rešt je flanes najaktualnejše ime v časopisju. Sporazuma med Ru-munijo in Bolgarijo še ni sledil sporazum med ostalimi nasprotniki. • Včeraj opoldne je potekel petdnevni rok premirja. Ker je bil položaj še nerazjasnjen, se je na predlog Rumunije sklenilo podaljšati premirje za tri dni. To pomenja 'vsekakor vspeh, ki bi bil pa še večji, če bi bil mir že sklenjen. Miru se pa stavijo še vedno precejšnje zapreke. Bolgarija in Srbija sta, si sicer že prav blizu, toda, med Grčijo in Bolgarijo je še velika diferenca. Grčiji so njene lahke zmage vdarile na možgane, nekateri že vidijo obnovljene dneve nekdanje velike Helade in se delajo nespravljive. Ker je pa smatrati grško-srbske zahteve kot enoto, ki jih je treba ,ob enem rešiti, 'je tudi med Bolgarijo in Srbijo spor še vedno odprt. Pod pritiskom Rumunije, ki se neumorno trudi, da bi dosegla mir brez vmešavanja velesil, se nasprotniki sicer bližajo, vendar je še. mnogo spornih točk. Srbija, in tudi Grčija sta sicer svoje pretirane zahteve precej skrčili, vendar jih Bolgarija še ne more sprejeti. A upati pa smemo, da se bo sporajzum dosegel. Znamenja so še vedno ugodna., Potem bo postalo. akutnej-še tudi odrinsko vprašanje, ki je sedaj štaeionerno,, in ne kaže nikake spremembe. Albansko vprašanje je tudi storilo zadnje korake k rešitvi. Včerajšnja konferenca, veleposlanikov v Londonu je v principia določila južno-albansko mejo in bi bila s tem kneževina Albanija omejena, na vseh straneh. Premirje — podaljšano. Bukarest a), dne 4. avgusta. (Korespondenčni biro.) Mirovna konferenca je na predlog romanskega ministrskega predsednika kot predsednika mirovne konference podaljšala premirje za tri dni. Pogajanja v Bukarešti. Bukarešta, dne 4. avgusta. (Korespondenčni biro.) Mirovna konferenca se je sesia pod predsedstvom ministrskega predsednika; Majorescu, ki je naznanil zbranim delegatom, da zamore vsled nekega prej storjenega sklepa objaviti konkretne predloge v zadevi Rumunije in Bolgarije. Srečnega bi se štel, če bi bila dela; tudi na onih straneh tako napredovala, da bi jih lahko predložil konferenci; izrazil je željo, da naj bo rumunsko-ibolgarski sporaz-dober vzgled. um za. gledalcu, oh, se take zde, ko so povzdignene roke uboge, stare, slabe žene sodnika milosti proseče za sina, ki nedolžen vene v sramoti strahovitne ječe, tako brez krivde ti trpiš, zastonj se, narod moj, solziš. Kedaj bo večni, mili Bog otel sovražnih nas nadlog ; kedaj svobode sladki cvet nakitil bo slovenski svet: kedaj ta divna, rajska hči, ko zora bode nam sijala? Nikdar se tega, lipa ti, ne bodeš učakala, ne bodem se učakal jaz, učakal bo samo se čas, zanamci v njem srečneji, ko sosed vsak nam bode [blag, ko mesto njega gadni vrag ne bode stal na naši meji. Olepša lipo pozni cvet, prijetno vendar nam diši ; tako bo v teku poznih let imel moj narod lepših dni: Ne bomo zadnji med narodi, to sladka nam tolažba bodi ! (Dalje prifi.) nijo in Bolgarijo obstoječa sporna; vprašanja, konečuo veljavno rešila. Vsled tega pa še ne smatra Rumunija svojega dela za .končanega. Ne loči lastnih zadev od splošnih in ostane slejkotprej še z večjo vnemo udana skupnemu delu. Da se doseže cilj, predlaga 1 ^ministrski predsednik, da se podaljša premirje za nadalnjih tri dni. Ta predlog je bil sprejet in je bila nato seja zaključena in določena na torek, ob 4. uri popoldne. Po vzgledu berolinskega kongresa se je sklenilo, da se bodo vršili po skupinah zasebni pogovori. Prvi pogovor se je vršil danes popoldne med ministrskim predsednikom Majorescujem, Venizelosem in Pašičem. * * * Bukarešta, dne 5. avgusta. (Korespondenčni biro.) Včerajšnja in današnja posebna medsebojna posvetovanja posameznih delegatov niso dovedla do tolikega zbližanja zaveznikov na eni strani in Bolgarov na drugi strani, da bi se vsaj v glavnih potezah zamogle določiti meje. Sicer so Grki skrčili svoje zahteve do reke Mesta, Srbi pa do razvodja Strume in Bregalnice, a bolgarskim zalhtevam s tem še nikakor ni zadoščeno. , Smatra se pa,, da so tudi Bolgari omejili svoje zahteve v toliko, da sé odrekajo ozemlju zahodno ob Vardarju in južno ob Dojra-nu, vstrajajo pa pri svojih zahtevah, da (jim pripade zaliv Orfano in Kavala z ozadjem. Neodjenljivost Grčije in Srbije. Pariz, dne 5. augusta. JTjemps“ javlja iz Bukarešte: Vsi poskusi, spraviti Grčijo in Srbijo na,pram Bolgariji do .večje odjenljivosti, so se izjalovili vsled prepričanja, zaveznikov, da je bolgarska armada za vsak nadalnji odpor nesposobna. Rurnun-ski ministrski predsednik Majorelscu je imel danes daljšo konferenco z bolgarskimi delegati. Umikanje grške armade. Sofija., dne 4. avgusta. (Korespondenčni biro.) Poveljnik druge armade brzojavlja: Grška armada, ki operira v dolini Struma, se od i^čeraj neprestano umika ter pušča ob demarkacijski črti le nekaj čet, mestoma pa še celo umika prednje straže. Grki se trudijo, da bi vporabili premirje za. izhod iz kritičnega položaja, ki bi bil prinesel jedru cele grške armade popolni poraz, če bi bile trajale operacije še en ali pa. dva dni, Iker bi bila potem grška armada popolnoma obkoljena. Vse grške čete se umikajo sedaj v smeri na srednji vhod v dolino Kresna. Na svojem umikanju so [grške čete plenile in potem zažgale več bolgarskih naselbin. Nepristranska sodba. — Bolgarski vspeki. Nasproti pretiranim poročilom Grčije, ki trosi v svet, da so zmagali Grki v enem samem mesecu v vojski zoper Bolgare v nič majnj kakor 22 bitkah, je primerno, : da priobčimo nepristransko sodbo lista : „Militärische Rundschau.“I Ta konštatira in pribito je, da se je dne 29. in dne 30. julija posrečilo Bolgarom, doseči več pomembnejših vspehov nad grško armado. Grško desno krilo ,je bilo porinjeno nazaj (čez Pečevo in s tem je bila tudi pretrgala, zveza med Srbi in Grki. Tudi grško vshodno krilo je bilo stisnjeno in z obkoljenjem neke bolgarske kolone, ki se je pomikala proti Nevrokopu, prehiteno. Vsled teh do- strskega predsednika, dvornega svetnikaj dr, Ferdi-nandai grofa Stiirgkha. Nadalje je imenovan titular-ni dvorni svetnik dr. Henrik Mayhofer >za pravega dvornega svetnika^ pri o1, kr. štajerskem namestništvu. Iz srednješolske službe. 'Provizorični gimnazijski učitelj na deželni gimnaziji v Pituju, dr. Vilhelm Hofer, je imenovan za stalnega gimnazijskega učitelja istotam. Na novih mašah naj bi se vsi svatje spomnili z darom Slovenske Straže. S posebnim govorom naj se navduši svate za Slovensko Stražo in jih pozove, da vsak po svojih močeh daruje'za našo Slovensko Stražo. Orli, pozor! Predsedstvo podzveze 'Orlov za Spodnji Stajer je že javilo vfLjubljano zvezi udeležbo do sedaj prijavljenih odsekov na katoliški shod. Predsedstvo nujno poživlja odseke, ki se še niso prijavili, da to hitro storijo. Prošnja. Odboru, z a !• F | e g ;e r i č e v spomenik je došlo do sedaj od prijateljev in pa znancev] pokojnega pesnika ter drugih rodoljubov slovenskih toliko denarnih prispevkov, da, so z njimi pokriti stroški (za oba spomenika, nagrobnik in plošča na domp. Ker pa bo imel odbor tudi ob slovesnem odkritju, ki se vrši dne 17., avgusta 1.1. pri Sv. Bolfenku na, (Kogu in pa v Vodra/ncih, še dokaj ,troš-kov, na katere niti prej mislil ni in ker pianjka v i-meniku p. n, darovalcev še precej imen onih čislanih gospodov, ki so bili s Flegeričem — kakor povzamemo iz zapuščine pokojnega pesnika — v: precej ozki prijateljski zvezi, za to se obračamo tem potom še enkrat do vseh častilcev: Flegeričevega, spornima, ki še niso nič darovali, naj nam naklonijo blagohotno še kak prispefvek, da, nagi bode tako mogoče, čar stno izvesti nalogo, ki si jo je zadal v tem oziru odbor. Opomnimo še, da objavimo po končanem odkritju Flegeričevega nagrobnlkai in spominske plošče vsa imena p. n. darovalcev, tudi onih, ki smo jih bili svoječasno že izkazali. Denarne prispevke sprejema blagajnik odbora, J. Kolarič, posestnik, ali pa tajnik A. Kosi, nadučitelj, oba w Središču. — Odbor za Flegeričev spomenik v 'Središču, dne 30. jul. 1913. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1. 10, zv. 1—2 (str. 58) je ravnokar izšel z naslednjo vsebino. Dr. Stegenšek:, Julijan Vallus, ptujski protiškoL Kos Milko: Slovenska osebna imena v „Liber confra,ter-nitafum Sećcoviensis.“ Dr. Kotnik; Dvoje slovenskih fevdnih priseg. Pod „malimi izvestji“ so naslednji sestavki: Kotnik dr. Fr. nadaljuje koroške narodopisne črtice. Kaspret A. : Pridvižni zemljevid bovškega glavarstva iz začetka 17. stoletja. Kovačič Fr. razlaga krajevni imeni Vodole in Naraplje. S to številko je otvorjen v „(Časopisu“ nov odstavek: „(Krajevne kronike“, ki utegne vzbuditi večje zanimanje. V tej številki je objavil profesor Kovačič vsebino doslej še neobjavljenih listin, ki se tičejo trških pravic in sejmov Šoštanja, dr. Stegenšek pa notici o Sv. Petru na Kronski gori in o Smiklajvžu na Plešivcu. Pod književnimi poročili so ocene naslednjih knjig: dr. Stegenšek, (Zgodovina pobožnosti sv. križevega pota (dr. Kovačič), Strastil, Bibliografija na Koroškem do 1. 1910 izišlih tiskovin (dr. Kotnik), Dos tal, Peto iz-vestje društva za| krščansko umetnost v Ljubljani (J. Hanžič) in Bolgarske umetniške starine dr. (Stegenšek). Iz društvenega poročila izvemo, da se tudi na Koroškem snuje „Zgodovinsko društvo“; ki bo i-melo z našim skupno glasilo. Sploh so koroški voditelji sprejeli ustanovitev muzeja za slovenski del Koroške in gojitev zgodovine v svoj program. Ka,j pa naš štajerski politični program? i— V (premislek našemu občinstvu podajemo sklepčne besede v („Pozivu“ na, platnicah: („Naš narod izmeče leto za letom milijone tujcem za alkohol (ptujski šnops, pa ]Götzovo pivo! o. p.), ki ga duševno zastruplja, telesno in gospodarsko viničuje, ali za plemenite kulturne cilje, ki jih zasleduje „'Zgodovinsko društvo“, ni zmisla in požrtvovalnosti?“ Udnina pri „Zgodovinskem društvu“ znaša 5 K na leto in se za to dobi „Časopis.“ Liberalna „kunšt.“ Ker se že govori in piše o štajerskem deželnem zboru in naši obstrukciji, so začutili tudi celjski liberalni voditelji potrebo spraviti svoje negodnosti v svet. Da bi izgledalo bolj u-čeno in modro, so šli v liberalno dunajsko korespondenco „ Südslavjische Rundschau“ in prevod liberalnih sentenc, k! jih priobčuje imenovana korespondenca, prinaša popdeljkov t„Slovenski Narod.“ Po-* tem, ko je liberalni člankar pogrel razne zastarele in otročje očitke, skuša opravičiti liberalno narodno izdajstvo in ljubimkovanje z nemškutarja, tak j le: f,Trajno onemogočiti delavnost štajerskega deželnega zbora, bo pokazalo še le takrat, ko bodo zavzeli Nemci meritorno stališče k nujnemu vprašanju narodnega sporazuma na Štajerskem. Zia sedaj pa ne kaže slovensko>-klerikalnim poslancem ’ ničesafr drugega, kakor zamenjati svojo neplodno obstrukcijo s pozitivnim delom za pravice slovenskega naroda.“ (Višje doklade, učiteljske plače. Op. ur.) Ali ste sedaj culi? Trajno bo treba onemogočiti delavnost štajerskega deželnega zbora, toda še le, ko bodo Nemci odgovorili ;„|meritorno“, da Slovencev ne marajo. Kakor da bi Nemci pri raznih političnih in kulturnih v* prašanjih (deželni šolski svet, kulturni svet, mešč. Šole itd.) ter pri raznih gospodarskih zadevah (ceste, regulacije rek itd.), ne bili že mnogokrat pokazali, da nam nočejo dati zahtevanih pravic. Seveda, če je bilo stališče Nemcev „meritorno“, o tem se pri pogajanjih ni govorilo. Za liberalne narodne Slape bo postalo stališče Nemčevi še le tedaj „(meritorno“, ko jih bodo dobivali njihovi voditelji trajno, 25 po .... od nemške knute: Mogoče ,pa bi te pohlevne duše še tedaj poljubljale nemški bič, ker bi bile z njim v — „trajni“ in „meritorni“ zvezi. Volitve na Goriškem. Danes, dne 6. t. m., se vrše ožje volitve iz skupine mest in trgov. Združeni Slovenci so sklenili oddati glasove ' italijanskim krščanskim socialcem. S tem je njihova zmaga skoraj zaslgurana. Toaletna mila in parfumerije dražje. Tovarnarji za toaletna mila in parfumerije so sklenili podražiti vse one izdelke, pri katerih so se surovine podražile. Tako na primer se je podražilo kokos-olje od 80 K na, 130 K("za, 100 kilogramov. Se veliko bolj so poskočile cene pri raznih eteričnih, oljih: genarij-olje Stane sedaj 1 kg 75 K, prej 30 K; cvetlično olje prej 1 kg "J00 K, sedaj 3000 K. 40ko dividenda. Avstrijska petrolej n a industrija, A.-G. (Opiag) plača za| poslovno leto 1912—1913 40% dividendo. Lansko leto je znašala 50%. Radi tega so akcijonarji že grozno obupani in tožijo na vse vetrove. Res, če 40% ni oderuštvo, kaj pa naj potem (Zasluži to ime? Veselica v 'Postojnski jami zadnjo nedeljo je bila nad vse pričakovanje dobro obiskana. Parnik iz Benetk je imel 960 tujcev, parnik iz Portorose 620. Dunajski posebni vlak 846, iz Opatije 1200, iz Trsta 1920, iz Celovca 670, iz Rek,e 1100, iz Pulja, 590, iz Ljubljane 962 in še mnogo drugih vlakov, tako da je presegalo število tujcev 11.000. V notranjih jamah je Vladal tak naval, da se je le polagoma 'moglo priti naprej. Ob bajni razsvetljavi je vladalo najboljše razpoloženje, za kar je skrbela v prvi vrsti tamošnja godba,, izvrstna jamska restavracija /in kavarna. In tudi jamska pošta je imela, velikansko opravka, zakaj oddanih je bilo nad 50.000 razglednic. 'Marljivo sestavljena reklama, ki je bila, razprostrta čez celo našo monarhijo, se je torej izborno obnesla, kar dokazuje velikanski obisk in je to v prvi vrsti zasluga neumorno delavnega oskrbnika go'spoda A. Pericola. Tudi železniška upirava na kolodvoru je težko nalogo brez vsakih zamud vlakov, Izborno izvedla. Turške srečke. Dunaj, dne 4. avgusta. Danes so poskočile turške srečke v kurzu za štiri krone. Naraščajoče zanimanje za, turške srečke je posledica vesti o/bližnji uravnavi odrinskega -vprašanja,, ki bi naj Turčiji prineslo zvišanje carinskih tarifov. Staj©rsk@® Sv. Peter niže Maribora. Tjeselicaj bralnega društva „Skala“, ki bi se bila imela; vjrgiti zadnjo nedeljo, je bila vsled slabega vremena preložena na nedeljo, dne 10. t. m. ,Veselica bo imela prav zanimiv vspored. Samo za srecolov je namenjenih 150 krasnih dobitkov. Pričetek ob 4. uri popoldne. Kakor Še nikdar nobenemu ni bilo žal, kdor je posetil naše veselice, tako mu tudi tokrat ne bo. Slovenci iz Ma-ribora in okolice, v nedeljo vsi v prijazni bližnji Sv. Peter! Fram. (Dva odlična dijaka.) Na mariborski realki je napravil maturo izmed vseh maturantov z najodličnejšim vspehomj in je tudi bil v vseh razredih prvi odličnjak Milko Pirkmaier, nadučiteljev sin iz Frama. — Na višji kmetijski šoli v Klosterneubur-gu pa je bil edini odličnjak Jožef Priol, kmečki sin iz občine Morje pri Framu. To je gotovo častno za našo župnijo. Leskovec pri Ptuju. Pri na,s se začne že zopet razvijati oderuštvo. Nekateri! posestniki so Čakali i.z vinom; da bi ga pozneje dražje prodajali. 'Sedaj se pa kupci le redko oglašajo. Manjšji posestniki so v denarnih ' stiskah. Vina ne morejo (prodati. Vinski prekupci pa ponujajo 15, 16 krajcarjev. Na drugi strani pa/ je mnogo konsumientov, ki vino drago kupujejo. Svetuje se častitim gospodom duhovnikom, ki rabijo okusno, pristno namizno vino, naj se pismeno obrnejo na, župni urad v Leskovcu, ki radevolje in brezplačno posreduje med kupci in prodajalci. Mnogo prodajalcev se je že oglasilo, ki bi dali vino 1912 po 23 krajcarjev liter, kar je gotovo vredno. Torej se oglasite, hitro ! Gornji grad. V nedeljo, dne 17. avgusta, se vrši po rani službi božji Iv: kaplaniji shod Slovenske kmečke zveze. Poročal bo državni poslanec dr. Karl V erstovšek. Novaštifta. Ker letos ni mogoče, zopet pri nas prirediti shoda, se kmetje ' udeležimo zborovanja v Gornjemgradu po rani sveti maši v nedeljo, dne 17. t. m. Ljubno. V nedeljo je zborovala kmetijska podružnica. Gospod župnik Dekorti je opozarjal na potrebo skupnega delovanja med kmeti, na delovanje bikorejske zadruge in na dobrote, katere imajo člani od kmetijske družbe, kjer se 'zavzemajo za povz-digo kmetijstva. Poslanec dr. Verstovšek je predaval o vzrokih draginje in o propadu kmetijstva. Načelnik Kopušar se zahvali predavateljema. Nato se je razdielilo orodje, katero je poslala c. kr. kmetijska družba. Ljubno. V nedeljo na večer so se 'pri nas fantje zopet enkrat sprli in pretepali. Po drugod se mladeniči odlikujejo po lepem vedenju, Majo in se izobražujejo, prirejajo igre in (razveseljujejo ljudi s petjem, tukaj pa samo pijančujejo in kričijo. Treba bi bilo nujno pril nas mladeniške organizacije, ki bi ločila dobre mladeniče od slabih. Gradec. Za graškega Orla je daroval častiti gospod Rafael Grobljar 10 K. Bog poplačaj! Velik požar. Kakor smo že zajdnjič poročali, je divjal v soboto popoldne v vaseh, Pongerce in Gornje Jafblane grozen požar, kateri je v. eni uri upepelil 24 poslopij. Ogenj je nastal okoli pol 5. ure popoldne v parni posestnika, Jerneja Unuka v Ponger-cah. V trenutku je bilo celo gospodarsko poslopje v plamenu in močen veter je ogenj razširil na vse sosednje hiše in je upepelil v tej Ivjasi 11 poslopij.* Veter je zanesel gorečo slamo v sosedno vas Gornje Jajblane, katera je bila v par minutah v ognju in u-ničeno je bilo 12 poslopij. Škoda znaša blizu 200.000 kron m zavarovalnina še polojvjico Škode ne bo pokrila. Zgorelo je vsem vse seno, 'snopje, slama, veliko zrnja, gospodarskega orodja. Noben ponesrečenec nima kaj živini dati, marsikateri tudi ne lačnim o-trokom. Jerneju Beraniču je zgorela ena svinja,, poldrugo leto stara telica in dva vola, vsem pa skoraj vsa perutnina. Strojni zadrugi cirkovški, katera je ravno mlatila, v Gornjih Jablanah, je zgorela .mlatilnica in uničen je motor. Požarne .brambe cirkov-ška,i šentlovrenška in druge so 'z vso požrtvovalnostjo gasile. Tudi vojaki-pijonirji, kateri so rayho pripravljali prostore za vojaško streljanje, so, ' neumorno delali. V pondeljek popoldne so pogorišče pregledali gospod uradni vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju, gospod državni poslanec Mih. Brenčič, gospod deželni poslanec Ozmec z domačima gospodoma duhovnikoma in županom in tolažili obupne ljudi. Kako je ogenj nastal, se ne ve, ali po otrocih, ali iz neprevidnosti, ali iz lokomotive kakega mimo vozečega vlaka, kajti železniški tir je le 120 korakov oddaljen od groznega pogorišča. Potrebna) je nujna pomoč ! Koroško. Celovec. Preteklo nedeljo, dne 3. aivgusta, je čakal slovenski potnik približno četrt ure na vozni listek .v Žihpolje in ga, kakor navadno, v zadnjem Času tudi to pot dobil le po posredovanju drugih potnikov. Žihpolje so iz Celovca le okoli devet kilometrov oddaljene in zavsem;, izvzemši par renegatov, slovenska vas. Znana blagajničarka je z vso ji prirojeno strastjo zadrževala listek vsled slovenske zahteve ter stranki grozila, s policijo. Tako daleč smo na Koroškem, da si upa tisti Nemec, ki že .ni več vreden salonske palčice, ampak zasluži za svoje krivice batine z najdebelejšim kolom, Slovencem groziti. Prav! Ravno ta praktika v deželi frajzina in oblastnega- nemškega liberalizma bo in mora odpreti vsem le Še na pol v srcu dobrim oči ter obrniti pogled od namišljenih nemških polbogov, ki so tudi le — in celo prav navadni ljudje. Prevalje. Slovensko katoliško delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 10. avgusta, vi prostorih Stekeljeve gostilne svojo letno veselico. Na, sporedu bo: igra, tombola, govor, Šaljiva pošta in petje. — Odbor. Hmelj. Dl u n a j, dne 4. avgusta. Poljedelskemu ministrstvu so glede stanja hmeljskih nasadov došla naslednja poročila: G o r n j e -j A v s t r i j s k o : Mrzlo ,in deževno (vreme je v obče oviralo normalni razvoj hmelja, ker zaznamuje letošnji zgodnji hmelj manj bučkastih najstavkov,, kakor lansko leto. Hmeljska trgatev bode bolj „dobro-srednja.“ i V, s h o d n j a( - S t a j e r s k a : V slučaju toplega vremena je pričakovati „Idobro-srednjega“ pridelka. S a vinjska dolina: Kakor se ceni sedanje stanje hmelja, ne bo presegal letošnji hmeljs-ki pridelek polovico lanskega. Češko: V obče se pričakuje le „srednjo-sla-ba“ hmeljska letina, Mora v s k a : Hmeljska letina bo letos mno- go slabša, kakor je bila lanska. Iz G aj 1 i c i j e manjkajo poročila. * Ž a t e c, 31. jul. 1913. Z velikim zanimanjem, nestrpno in skoro nervozno pričakujemo letošnje obiranje, katero naj bi se že v 14 dneh pričelo in o katerem zopet nimamo kaj ugodnega poročati. Kmalu po izdaji našega zadnjega poročila je postalo vreme, od katerega je sedaj vse odvisno, u-godnejše; prav toplo je bilol in tudi noči niso bile prehladne; vsled tega so se tudi mnogi nasadi zboljšali. Pa to ugodno vreme ni trajalo dolgo; zopet Se imamo vetrno in hladno vreme, ki povzročuje skoro obupnost med hmeljarji. Pri takšnem vremenu ne more cvet prehajati v kobule in do sedaj zdravi nasadi se okužijo in ne obetajo več iste množine pridelka, kakor pred 14 dnevi. Po tem takem postaja naša zadnja trditev, da bomo letos eno tretjino lanskega pridelka imel, vedno bolj negotova. Mnogo je .še nevarnosti, ako se vreme kmalu ne obrne na boljše. Tudi obiranje hmelja, ki se pri normalnih razmerah naj y;rši sredi avgusta, se bode vsled vremena zakasnelo. Pri vsem tem se najde na novo letino vedno slabe. „’Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung.“ Romarski vlak v Marijino (Celje vozi dne 11. avgusta iz Maribora. Vožnja stane iz Maribora, Pesnice, St. lija in Spielfelda t j e i n n a z a j v III. razredu 8 K 80 vin., v II. razredu pa 13 K. Vlak bo vozil po sledečem voznem redu: Iz Maribora ob 1. ur 05 min po noči. Iz Pesnice , 1. ,, 17 , » » Iz Šentilja „ 1. „ 29 „ „ » Iz Spielfelda „ 1. ,, 39 „ „ ». V Kapfenberg pride ,. 4. „ 15 „ zjutraj. Ako bode več kakor 800 romarjev, se bodo ti iz Kapfenberga v Au-Seewie^en peljali v dveh vlakih. Prvi bo odšel iz Kapfenberga ob 4. uri dU man. zjutraj in pride v Au-Seewiesen ob p. uri 50 minut. Drugi odide iz Kapfenberga ob 8. uri 25 minut in pride v Au-Seewiesen ob 9. uri 44 minut. Neža] se vrnemo dne 13. avgusta. Tisti romarji, ki se bodo iz Kapfenberga peljali z drugim vjlakom, bodo imeli ' v Kapfenbergu službo božjo. Prvi vlak gre iz Au-See-wiesena ob 1. uri 24 minut in pride v Kapfenberg ob 2. uri 40 minut popoldne. Drugi vlak odide iz Au-Seewiesena ob 5. uri 20 minut popoldne in pride v Kapfenberg ob 6. uri 30 minut zvečer. Iz Kapfenberga odide vlak ob 7. uri zvečer. V Spielfeld pride ob 9. uri 08 min. zvečer. V Šentilj „ ,, 9. „ 19 „ » V Pesnico „ „ 9- ,, 29 „ „ V Maribor „ „ 9. ,, 42 „ „ Iz Maribora do Kapfenberga, in nazaj bo vozil samo en vlak, Ker železnica iz Kapfenberga v Au-Seewiesen nima) na razpolago dovolj vozov za_ osebe, bodo pripravljeni tudi popolnoma orniti tovorni vozovi, v katerih bodo postavljene klopi. Iz Au-Seewie-sena v Marijino Celje je hoda še 7 do 8 ur. Na razpolago bodo tudi omnibus-vozovi, nai katerih stane sedež samo tje 5K. Za nazaj si bodo romarji voz lahko sami najeli v Marijinem Celju. Kdor se hoče na omnibusu peljati, si mora prostor na njem kupiti ob enem z železničurm voznim listekom in sicer najpozneje do dne 6. avgusta. Kdor si voza naprej ne naroči, ga, bode težko dobil. Cenjene p. n. dušne pa^ štirje uljudno prosimo, da ljudem to romanje oznanijo, denar za vozne listeke zbirajo in karte skupno naročijo. Denar je poslati edino le na naslov: „Romarski odbor“ v Maribor, Koroška cesta 5. V zahvalo za trud se bode za nje opravila v Marijinem Celju služba božja. Osebno se karte lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, i Romarji od celjske, ptujske, ljutomerske in koroške strani najj se poslu-žijo večernih vlakov, da pravočasno pridejo k rom. vlaku v Maribor. Romarski vozni listek velja samo za vožnjo iz Maribora v Marijino Celje in do Maribora nazaj. Vožnjo v Maribor in iz Maribora ' domov si plačajo romarji sami. Duhovniki, ki želijo romarje spremljati in tam spovedovati, naj, se javijo na vodstvo tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Vozni listeki se bodo pričeli razpošiljati Še le dne 6. angusta. — Romarski odbor. Franjo Duchek svečar in meditar v Mariboru Viktringhof ulica priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk Postrežba točna ! Nizke cene ! IVAN TEMERL stavbeni in strojni ključavničar, MatfbCIF, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba. Zakaj pač je „Pravi : zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah? Le zaradi svojih prednosti! krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost. Tovarniška znamka: Kavin mlinček. ■1 em 151/25.643 M. Zabukošek krojaški mojster v Celju priporoča veleč, duhovščini svoj modni salon za gospode, ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu. Franc Pleteriek Maribor Zataaa Koroška 3>mr cesta 10. POhlStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 i-----------------------r Velika narodna trgovina KtMVanič,Celje Narodni dom priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke pa zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago ! Pozor i Redka priložnost i Nov umetni mlin z žago, z vodno silo, opremljen z naj n o vej šimi modernimi stroji, z nekaj posestvom, v zelo dobrem stanju v lepem kraju, na krasnem prostoru, ugodna lega, se pod jako ugodnimi pogoji po zmerni ceni proda. — Naslov pove upravništvo Straže. Cementna dela kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni. Ferd. Rogač, Maribor1 zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (bliza frančišk. cerkve). Telefon št. 188. Demetrij Glumac Glav. delavnica: bakfar Podružnica: Maribor, Ptuj, Kasarnska ulica 9 Sarnitzgasse 11 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnie, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizg sinico lastnega izdelka Kupujem po naj višji ceni staro kovino, baker, medenino in cin. Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98 Pozor! Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p*rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni. Stefan Strašek, prva največja zaloga obuval v Celju, Schmfdgasse Št. 3. Trgovina 5 steklom, porcelanom In kamenino lufffCfeinšek Maribcsr, Koroška cesta št. 17 priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, ,‘svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. ! : ! • Popratila se najceneje izvršujejo! Ijfr jpt I Sjk Mfj IM IlC edino planinsko le- Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. Pß^DÜin dninin *e ^anom *n si0011 na Vknjižbo proti pupiiarni varnosti po 3%,. na vknjižbo sploh po 5Vi0/q) na vknjižbo in lUuLJUU ““ poroštvo po 5s/* % *n na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. llradilR llflP 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure d r >idnc. vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Ul UUlib Ui u mejnih ujah se sprejema in izplačuje denar.. Pojasnila se iajejo do“kpo^ Pesnili™ Ima fuUi na razpolago domale hranilni nabiralnike. Stolna ulica 'štev. 6 (med Glavnim trgom In stolno cerkvijo),