Mojca Smolej UDK 811.163.6’367.635 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta mojca.rogac@guest.arnes.si ^LENKI KOT BESEDILNI POVEZOVALCI1 V pri~ujo~em ~lanku se bomo osredoto~ili na tiste ~lenke, ki se funkcijsko ne udejanjajo na ravni pomenskega preoblikovanja oz. pomenske natan~ne dolo~itve delov besedila (pomenska modifikacija) pa~ pa (le) na ravni besedilotvornosti oz. besedilnega povezovanja. ^lenke v vlogi besedilnih povezovalcev bomo tako razumeli kot besedilna povezovalna sredstva, ki izra`ajo pomensko-logi~ne odnose med povedmi oz. deli besedila. 0 Uvod ^lenki opravljajo zelo {tevilne in raznolike funkcije, npr. kazanje na izpu{~eno predmetno vsebino, izra`anje nikalne vrednosti povedi, tvorjenje stalne sporo~anjske oblike povedi, krepitev ali slabljenje gotovostne naklonskosti povedi, besedilno navezovanje oz. povezovanje, zaznamovanje govor~eve/pis~eve ~ustvene reakcije … Omenjene in druge, {e neomenjene funkcije predstavljajo kriterij razvr{~anja in delitev ~lenkov v razli~ne podskupine. Kot je bilo omenjeno, ve~ina obravnavnih leksemov opravlja hkrati dve ali celo ve~ funkcij. Funkciji, ki ju (oz. eno izmed njiju) opravljajo vsi ~lenki, sta modifikacija in besedilno povezovanje. ^e ho~emo biti {e natan~nej{i, je nujno dodati, da lahko ~lenke razdelimo najprej v dve osnovni nadskupini, ki pa se med seboj prepletata oz. ki sta med seboj povezani, saj lahko nekateri ~lenki opravljajo tako funkcijo modifikacije kot funkcijo besedilnega povezovanja oz. navezovanja. Ostali ~lenki opravljajo le eno izmed funkcij. Pred navedbo sheme, ki ponazarja delitev ~lenkov na omenjeni nadskupini, naj {e poudarimo, da modifikacijo razumemo kot omejitev in natan~no dolo~itev pomena/cilja sporo~ilne funkcije. V povedi je vidna kot pomenska dopolnitev vsebine oz. 1 ^lanek je predelano in dopolnjeno poglavje magistrske naloge ^lenek v slovenskem knji`nem jeziku, pomenoslovni in skladenjski vidiki (mentor prof. dr. Marko Stabej). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2001. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 5 46 Mojca Smolej referencialnega pomena. V skupino modifikatorjev uvr{~amo tudi ~lenka da/ja in ne, ki opravljata vlogo povzemanja odgovora na polno vpra{anje, le da se modifikacija, ki jo povzro~ata omenjena ~lenka, ka`e v globini, kar pomeni, da je na ravni analize ~lenkov modifikatorjev potrebno lo~evati med povr{insko modifikacijo (modifikacija povr{inskih struktur)2 in globinsko modifikacijo oz. modifikacijo propozicije (variantnost ubeseditve oz. izpeljave/uresni~itve propozicije). Shema 1: Osnovni vlogi ~lenkov. Preden preidemo na analizo mno`ice, ki zaobjema ~lenke s funkcijo besedilnih povezovalcev, je potrebno {e dodati, da se, kot je to razvidno tudi iz same sheme, poimenovanja posameznih podskupin ~lenkov v pri~ujo~em ~lanku nekoliko razlikujejo od poimenovanj skupin ~lenkov v Slovenski slovnici. Slovenska slovnica (1991: 384–385 in 2000: 448–449) deli nepregibno besedno vrsto ~lenkov na trinajst skupin, in sicer na (1) skupino navezovalnih ~lenkov, (2) ~lenkov ~ustvovanja, (3) poudarnih ~lenkov, (4) izvzemalnih ~lenkov, (5) presojevalnih ~lenkov, (6) dodajalnih ~lenkov, (7) ~lenkov zadr`ka, (8) ~lenkov potrjevanja in sogla{anja, 2 Med modifikatorje povr{inskih struktur sodijo modalni ~lenki (npr. morda, verjetno, gotovo), poudarjalni ~lenki (npr. tudi, {e, `e), tvorci stalnih sporo~anjskih oblik povedi (npr. saj, ~e, da), ~lenki ~ustvovanja (npr. `al, na sre~o) in nikalni ~lenki, kadar ne predstavljajo odgovora na polno vpra{anje. ^lenki kot besedilni povezovalci 47 (9) ~lenkov mo`nosti in verjetnosti, (10) ~lenkov mnenja in domneve, (11) vpra{alnih ~lenkov, (12) spodbujalnih ~lenkov in na (13) skupino ~lenkov zanikanja in nesogla{anja. Temelj omenjene delitve predstavlja (kot je razvidno tudi iz samih poimenovanj skupin) predvsem preu~itev besede kot nosilke pomena (pomensko raz~lenjevanje besed in besednih zvez) in ne toliko skladenjsko in besedilnofunkcijsko vedenje ~lenkov. ^e bi namre~ v sredi{~e preu~itve in analize ~lenkov postavili navedena slovni~na kriterija (skladenjski in besedilotvorni oz. besedilnopovezovalni vidik in dalje celo pragmati~nosporo~evalni vidik ~lenkov), bi lahko nekatere podskupine ~lenkov zdru`ili in tako iz pomensko raz~lenjenih trinajstih skupin pre{li na {est skupin, katerih meje bi, kot je bilo `e omenjeno, izhajale predvsem iz skladenjskega, besedilnega in dalje iz pragmati~nosporo~evalnega kriterija. Skupino poudarnih ~lenkov, skupino izvzemalnih ~lenkov, presojevalnih ~lenkov in skupino dodajalnih ~lenkov smo v pri~ujo~em ~lanku na osnovi njihove zmo`nosti vstopanja v pomenski odnos le z enim samim ~lenom stavka oz. delom povedi (modificirajo tisti stav~ni ~len, pred ali za katerim stojijo), zdru`ili v eno samo skupino, ki smo jo poimenovali kot skupina poudarjevalnih ~lenkov oz. poudarjalnih modifikatorjev. Nadalje smo ~lenke zadr`ka, ~lenke potrjevanja in sogla{anja, ~lenke mo`nosti in verjetnosti ter ~lenke mnenja in domneve prav tako zdru`ili (le) v eno skupino, in sicer v skupino modalnih ~lenkov. Vsi navedeni ~lenki se namre~ funkcijsko udejanjajo ali kot vna{alci subjektivnega stali{~a govorca/pisca in/ali kot sredstva krepitve in slabljenja gotovostne naklonskosti. Modifikacija (omejitev in natan~na dolo~itev pomena/cilja sporo~ilne funkcije), ki jo povzro~ajo, je vidna v povedi kot pomenska dopolnitev vsebine/referen~nega pomena povedi. V isto skupino, skupino tvorcev stalnih sporo~anjskih oblik povedi, smo na temelju pragmati~nosporo~ilnih vlog, ki jih opravljajo, uvrstili tudi vpra{alne in spodbujalne ~lenke. Njihova funkcija je namre~ tvorjenje s pomo~jo drugih leksikalnih in slovni~nih sredstev dolo~ene sporo~anjske oblike povedi, preko katerih govorec/pisec sku{a dose~i sporo~anjski cilj. V isto skupino pa smo uvrstili {e ~lenek da/ja3 in ~lenke zanikanja. Navedene ~lenke zdru`uje funkcijska zmo`nost povzemanja odgovora na polno vpra{anje. ^lenke torej namesto v trinajst skupin na temelju skladenjskega, besedilnega in pragmati~nega vidika delimo v {est skupin, in sicer v (1) skupino pritrdilnih in nikalnih ~lenkov, (2) skupino tvorcev stalnih sporo~anjskih oblik povedi, 3 Izraze kot gotovo, seveda, resni~no itd., ki jih Slovenska slovnica (2000: 448–449) uvr{~a v skupino ~lenkov potrjevanja in sogla{anja, bi bilo zaradi njihove funkcijske zmo`nosti krepitve gotovostne naklonskosti bolje uvrstiti v skupino modalnih ~lenkov. 48 Mojca Smolej (3) modalnih ~lenkov, (4) ~lenkov ~ustvovanja, (5) poudarjalnih ~lenkov in (6) v skupino navezovalnih ~lenkov oz. besedilnih povezovalcev, na katere se bomo osredoto~ili v nadaljevanju ~lanka. 1 Besedilni povezovalci ^lenke, katerih primarna vloga se odra`a na ravni besedilotvornosti, bi lahko razdelili na tri skupine. • V prvi so tisti povezovalci, ki so sekundarni nosilci vsebine (anafori~na sredstva), kar pomeni, da s svojo rabo prena{ajo vsebino predhodnih delov besedila oz. besedilnih polnopomenskih enot.4 Ti povezovalci sami po sebi niso nosilci vsebine, pa~ pa le-to dobijo oz. jo prevzamejo v besedilu od besedilnih polnopomenskih enot. • V drugi skupini so tisti besedilni povezovalci, ki so napovedovalci modifikacije oblike oz. modifikacije leksikalnih sredstev. Omenjeni povezovalci torej niso sekundarni nosilci vsebine, pa~ pa le most med dvema skupinama besedilnih polnopomenskih enot, ki sta nosilki iste (oz. podobne) vsebine. • V tretji skupini so delilni signali, ki skrbijo za organizacijo besedila. Zelo pogosto se uporabljajo v tehniki govorjenja, ko signalizirajo njegov za~etek, konec, njegovo prekinjanje, ponovno navezovanje … Preden preidemo na podrobnej{i pregled vsake skupine posebej, je potrebno odgovoriti na slede~e vpra{anje: kaj lo~uje obravnavane ~lenke, torej besedilne povezovalce, od drugih skupin ~lenkov, predvsem modalnih in poudarjalnih ~lenkov?5 Modalni in poudarjalni ~lenki preko vstopanja v pomensko razmerje z dolo~enim ~lenom (delom) stavka (povedi) dobijo modifikacijsko vrednost, ki jo prena{ajo na omenjeni ~len stavka oz. del povedi. Besedilni povezovalci pa v nasprotju s pravkar 4 Besedilna polnopomenska enota je poved oz. del besedila, ki v besedilu dobi referen~ni pomen/smisel oz. vsebino. Natan~neje je omenjeni izraz razlo`en v prvem podpoglavju pri~ujo~ega poglavja. 5 V skupino poudarjalnih ~lenkov sodijo ~lenki kot blizu, celo, domala, edino, izklju~no, kar, komaj, kve~jemu, le, malone, natanko, natan~no, okoli, okrog, okroglo, posebej, posebno, predvidoma, prav, predvsem, pribli`no, ravno, samo, skoraj, skorajda, {e, {ele, tako reko~, tudi, vsaj, to~no, zgolj, zlasti, `e… Navedene lekseme Slovenska slovnica 1976 (384–385) uvr{~a v {tiri razli~ne skupine ~lenkov, v skupino poudarnih ~lenkov (npr. ravno, posebno, zlasti), v skupino izvzemalnih ~lenkov (npr. le, samo, edino), presojevalnih ~lenkov (npr. blizu, pribli`no, skoraj) in v skupino dodajalnih ~lenkov (npr. tudi, vklju~no). Kriterij razvrstitve, ki ga razkrivajo `e sama poimenovanja skupin, temelji na semanti~ni analizi (modifikacijska zmo`nost) omenjenih leksemov. V pri~ujo~em ~lanku smo zgoraj navedene ~lenke uvrstili v eno samo skupino (poudarjalni ~lenki). Vzrok za »zdru`itev« temelji na njihovem skladenjskem vedenju (distribucija). Vsi ~lenki, uvr{~eni v poudarjalno skupino, pri funkcijskem udejanjanju vstopajo v pomensko razmerje s tistim ~lenom stavka oz. s tistim delom povedi (ne nana{ajo se na celo poved), pred katerim stojijo. Pravkar omenjena skladenjska zna~ilnost predstavlja povod uvrstitve vseh predhodno navedenih leksemov v eno in isto skupino ~lenkov. ^lenki kot besedilni povezovalci 49 napisanim ne vstopajo v pomenska razmerja s stav~nimi ~leni oz. s posameznimi deli povedi in tako niso nosilci modifikacijske vrednosti oz. mo~i. Besedilni povezovalci v besedilu opravljajo vlogo povezovalnih sredstev (besedilna vezni{ka sredstva), kar pomeni, da poleg besedilnega povezovanja opravljajo tudi vlogo izra`anja logi~nih odnosov med deli besedila oz. vlogo izra`anja vrste razmerja med posameznimi besedilnimi polnopomenskimi enotami. Obravnavani ~lenki (besedilni povezovalci) se torej od modalnih in poudarjalnih ~lenkov lo~ijo predvsem po tem, da v nasprotju z omenjenima skupinama ~lenkov ne vstopajo v razmerje (pomensko) s posameznimi stav~nimi ~leni oz. deli povedi (niso nosilci modifikacijske vrednosti), pa~ pa izra`ajo besedilnoskladenjska razmerja oz. logi~ne odnose med deli besedila ali povedi. 1.1 Sekundarni nosilci vsebine V tej skupini so ~lenki: kakor koli `e, kljub vsemu, konec koncev, kot (`e) re~eno, na koncu koncev, namre~, navsezadnje, nenazadnje, po eni/drugi strani, poleg tega, potem, potemtakem, pravzaprav, se pravi, sicer, skratka, torej, vseeno, za name~ek … Vsi navedeni ~lenki opravljajo vlogo sekundarnih nosilcev vsebine, kar pomeni, da s svojo uporabo v besedilu prena{ajo vsebino besedilnih polnopomenskih enot in vzpostavljajo smiselni (pomenski) most med posameznimi besedilnimi deli. Sekundarni nosilci vsebine so torej povezovalci, ki v besedilu preko izra`anja besedilnoskladenjskih razmerij (logi~ni odnosi) med besedilnimi polnopomenskimi enotami skrbijo za neprekinjen besedilni tok in smiselno (razumljivo) povezavo posameznih besedilnih enot. Pred navedbo primerov funkcijskega udejanjanja obravnavanih ~lenkov se je seveda potrebno ustaviti {e pri razumevanju samih izrazov: besedilna polnopomenska enota in sekundarni nosilec vsebine. Besedilne polnopomenske enote so povedi oz. deli besedila, ki v besedilu dobijo referen~ni pomen/smisel oz. vsebino. Na ravni besednovrstnosti bi jih lahko na nek na~in primerjali s polnopomenskimi besednimi vrstami. Njim nasprotni so ~lenki oz. sekundarni nosilci vsebine (besedilni povezovalci), ki v besedilu opravljajo vlogo prena{alcev vsebine (referen~nega pomena) besedilnih polnopomenskih enot. Sami po sebi niso nosilci vsebine, pa~ pa le-to dobijo oz. jo prevzamejo v besedilu od polnopomenskih enot (sekundarni nosilci) in tako vzpostavijo smiselni most med posameznimi besedilnimi enotami, ki jih povezujejo v besedilno celoto. Preko prena{anja vsebine pa obravnavani ~lenki, kot je bilo omenjeno, opravljajo tudi vlogo besedilnega povezovanja oz. izra`anja besedilnoskladenjskih razmerij (logi~ni odnosi) med deli besedila. (1) Borut: Pa tudi treba ne bi bilo, ker ni vic v materialni plati. To bi `e ta stari kaj spraskal. Marko: V ~em pa je potem vic? Borut: V tem, da se mi zdi, da ne bi imel otroka in se ne bi `enil. Marko: Potem sploh ne vidim problema: ne imej otroka in ne `eni se. Jovanovi} 1981: 134. Prvi ~lenek potem je sekundarni prena{alec vsebine predhodnih dveh povedi (potem › ni vic v materialni plati, to bi `e ta stari kaj spraskal) in izraznik njihovega bese 50 Mojca Smolej dilnoskladenjskega razmerja (sklepalno razmerje). Enako vlogo opravlja tudi drugi ~lenek potem, le da je prena{alec vsebine povedi, ki je pred povedjo, v kateri se nahaja (potem › zdi se mi, da ne bi imel otroka in se ne bi `enil › ~e se ti zdi, da ne bi imel otroka in se ne bi `enil, ne vidim problema). (2) ^e na primer eden od star{ev trdi, da drugi partner pred otrokom pije, se drogira, se ljubi z ljubimcem ali otroka kakor koli druga~e zanemarja in zlorablja, povrhu pa otroku tudi ne dopu{~a stikov, mora socialna slu`ba tak{ne navedbe preveriti na terenu. Zakaj bi sicer imeli centre za socialno delo? Mladina 2000, {t. 3. 27. ^e bi ~lenek sicer6 odstranili iz povedi, bi se smisel oz. pragmati~na vrednost povedi, v kateri je, zni`ala. ^lenek sicer preko vzpostavitve pomenskega mostu med povedjo, v kateri je, in predhodnimi povedmi (sekundarni nosilec vsebine) izra`a besedilnoskladenjsko razmerje. (3) Res je sicer, da razkritja medijev o nezakonitostih lahko povzro~ijo kak{no du{evno bole~ino. Vendar je tudi res, da je splo{na korist ob razkritih nepravilnostih bistveno ve~ja od bole~in posameznega dr`avnega uradnika. Konec koncev, tudi pala~ink se ne da spe~i, ~e pred tem ne razbijemo jajca. Mladina 2000, {t. 35. 19. ^e bi besedilni povezovalec konec koncev iz povedi odstranili, bi na nek na~in zni`ali raven smiselnosti navedbe omenjene povedi, saj bi z odstranitvijo ~lenka zabrisali tudi vrsto besedilnoskladenjskega razmerja (razlagalno, pojasnjevalno razmerje) med povedjo, v kateri je ~lenek, in predhodnimi deli besedila. 1.2 Napovedovalci modifikacije oblike (oz. parafraz) V skupini napovedovalcev modifikacije oblike so ~lenkove zveze kot: bolje re~eno, ali natan~neje, natan~neje povedano, druga~e re~eno, postavljeno druga~e, z drugimi besedami … Funkcijsko se udejanjajo na ravni modifikacije jezikovnih oz. leksikalnih sredstev, kar pomeni, da so obravnavani ~lenki povezovalci besedilnih polnopomenskih enot, ki so nosilke iste ali podobne vsebine (referen~ni pomen). Pred navedbo primerov je potrebno poudariti, da je nemalokrat nemogo~e postaviti ostro mejo med posameznimi podskupinami besedilnih povezovalcev, saj so besedilotvorne funkcije, ki jih le-ti opravljajo, medsebojno odvisne in dopolnjujo~e. ^lenki, obravnavani v pri~ujo~em podpoglavju, se funkcijsko velikokrat udejanjajo tako na ravni napovedovanja modifikacije oblike kot tudi na ravni sekundarnega prena{anja vsebine. Vloga napovedovanja modifikacije oblike lahko namre~ za popolno izvr{itev zahteva izpolnitev besedilotvornega pogoja funkcijske izpeljave sekundarnega prenosa vsebine. 6 Leksem sicer lahko opravlja tudi vlogo veznika v lo~nem in vzro~nem priredju (ve~funkcijskost). ^lenki kot besedilni povezovalci 51 (4) V klini~nem centru, kjer so doumeli pomen te spremembe (saj so jo oni predlagali), so v manj kot treh letih skraj{ali le`alno dobo bolnikov za skoraj ~etrtino in to jim je prineslo dve milijardi prihrankov (bolje re~eno: za toliko so imeli manj{o izgubo) . Delo – Izziv, 3. januar 2000. 15. ^lenkova zveza bolje re~eno je napovedovalec modifikacije oblike oz. je napovedovalec zamenjave leksikalnih sredstev, ki so nosilci iste oz. podobne vsebine (referen~ni pomen). Zveza bolje re~eno tako vzpostavlja besedilotvorni most med besedilno polnopomensko enoto to jim je prineslo dve milijardi prihrankov in enoto za toliko so imeli manj{o izgubo. (5) Na uskladitev ambicioznih iger z ustreznimi rezultati in na vsaj pribli`no sozvo~je reprezentan~nega nogometa z bazo pa bo morala Slovenija v tej najpresti`nej{i igri pa~ {e po~akati kako desetletje. Ali natan~neje: do tedaj, ko bo Slovenija sprejela in uveljavila zakonitosti, ki nogometu v Evropi omogo~ajo in priznavajo vlogo enega najvidnej{ih mednarodnih presti`ev. Delo – Izziv, 3. januar 2000. 30. Zveza ali natan~neje vzpostavlja modifikacijski most med vsebinsko (pomensko) enakima (podobnima) besedilnima enotama kako desetletje in do tedaj, ko bo Slovenija sprejela in uveljavila zakonitosti, ki nogometu v Evropi omogo~ajo in priznavajo vlogo enega najvidnej{ih mednarodnih presti`ev. (6) Vlada je ugotovila, da Slovenija zaradi neizvr{itve referendumske volje {e vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogo~al izvedbo jesenskih volitev, ter da bi izvedba volitev po obstoje~em proporcionalnem sistemu pomenila neposredno nasprotje z odlo~itvijo, sprejeto na referendumu in odlo~bo ustavnega sodi{~a. Poenostavljeno povedano: vlada je dala zelo jasno vedeti, da se ji sedanji volilni zakon ne zdi veljaven, kar posledi~no pomeni, da bi bile zanjo neveljavne tudi po njegovih pravilih izvedene volitve. Mladina 2000, {t. 29. 17. Besedilni povezovalec poenostavljeno povedano opravlja povsem enako vlogo kot napovedovalca modifikacije v prej{njih dveh primerih. Tu se zastavlja vpra{anje, ali bi potemtakem (zaradi enakega funkcijskega udejanjanja) lahko zvezo poenostavljeno povedano zamenjali z zvezo ali natan~neje oz. z zvezo bolje re~eno. Predhodno smo poudarili, da obravnavani ~lenki ne povzro~ajo modifikacije pomena/vsebine (ne vstopajo v pomensko razmerje s ~leni stavka oz. deli povedi, pred ali za katerimi stojijo), pa~ pa le napovedujejo modifikacijo (spremembo/zamenjavo) leksikalnih sredstev, ki so nosilci podobne ali enake vsebine (podobnega ali enakega pomena). Omenjena trditev, kot je bilo razvidno iz primerov, dr`i na nek na~in le delno. Besedilni povezovalci, obravnavani v pri~ujo~em podpoglavju, resda ne vstopajo v pomensko razmerje s ~leni stavka oz. deli povedi in tako sami po sebi ne morejo povzro~ati modifikacije pomena (vsebine), vendar pa lahko preko napovedovanja modifikacije (spremembe/zamenjave) oblike (leksikalnih sredstev) napovedujejo tudi delno modifikacijo pomena/vsebine. ^lenki, besedilni povezovalci, niso modifikatorji (povzro~itelji pomenske modifikacije), pa~ pa le napovedovalci delne modifikacije pomena/vsebine (besedilni polnopomenski enoti, med katerima je 52 Mojca Smolej vzpostavljen besedilni most, sta nosilki enake ali podobne /nekoliko predruga~ene/ vsebine). Izhodi{~no teoretsko postavljeno trditev, da so ~lenki, ki sodijo v drugo podskupino besedilnih povezovalcev, le napovedovalci modifikacije oblike, je potrebno torej dopolniti {e z dejstvom, da so omenjeni ~lenki lahko nemalokrat tudi napovedovalci vrste delne modifikacije pomena/vsebine. Za kak{no vrsto delne modifikacije gre, je najve~krat razvidno `e iz ~lenkove zveze oz. iz njenega dela (npr. zveza poenostavljeno povedano napoveduje modifikacijo, ki izhaja iz poenostavitve pomena/vsebine, zveza natan~neje povedano pa napoveduje uporabo jezikovnih oz. leksikalnih sredstev, ki povzro~ajo nadrobnej{o oz. natan~nej{o podajo vsebine/pomena). Pred navedbo naslednjih primerov napovedovalcev modifikacije oblike je potrebno odgovoriti {e na vpra{anje, ki smo si ga predhodno zastavili. Lahko torej zvezo poenostavljeno povedano zamenjamo s ~lenkoma ali natan~neje in bolje re~eno? Odgovor je zgolj nikalen. Ker so obravnavani ~lenki velikokrat tudi napovedovalci modifikacije pomena/vsebine, bi se z zamenjavo spremenila napoved vrste modifikacije, preko spremembe napovedi vrste modifikacije pa bi se spremenila tudi sama vrsta modifikacije. ^e bi ~lenek poenostavljeno povedano zamenjali s povezovalcem ali natan~neje, bi bila namesto modifikacije poenostavitve napovedana in posredno vzpostavljena modifikacija nadrobnej{e oz. natan~nej{e podaje pomena/vsebine. (7) Je res, spet po Friedrichu, prevajanje moderne lirike samo {e nepopolno poro~ilo o vsebini, se pravi pribli`na in klavrna obnova? Berger 1998: 12. Zveza se pravi je v Slovenski slovnici (1991: 379) opredeljena kot vezni{ka zveza pojasnjevalnega priredja (Imajo otro{ki oddelek, to se pravi: eno, dve ali tri sobe), katerega spremni del z drugimi besedami pove to, kar je bolj splo{no povedano `e v jedru. ^e izhajamo iz navedene definicije, lahko zaklju~imo, da zveza se pravi opravlja povsem enako vlogo kot predhodno obravnavane ~lenkove zveze. Zvezo se pravi bi lahko tako zamenjali s ~lenki ali natan~neje, z drugimi besedami ali pa npr. z ali bolje re~eno (»Je res prevajanje moderne lirike samo {e nepopolno poro~ilo o vsebini, se pravi / z drugimi besedami / ali bolje re~eno / ali natan~neje, pribli`na in klavrna obnova?«). Na ravni besedilotvorne funkcije vse navedene zveze opravljajo enako vlogo, razhajanje7 nastopa le na ravni napovedovanja vrste modifikacije vsebine referen~nega pomena. Tu se (ponovno) zastavlja vpra{anje upravi~enosti uvr{~anja besedilnih povezovalcev v skupino ~lenkov oz. uvr{~anja zvez se pravi in in sicer v besedno vrsto veznikov. ^e posku{amo problematiko zastavljenega vpra{anja nekoliko poglobiti oz. osvetliti, moramo ponovno dodati, da se osnovna lo~nica med vezniki in besedilnimi povezovalci nahaja na ravni njihovega funkcijskega delovanja. Medtem ko vezniki poleg pomenskih razmerij izra`ajo tudi skladenjska razmerja (strukturna 7 Razhajanje je prisotno tudi na pravopisni ravni, saj v navedenem primeru za zvezo se pravi vejica ne stoji, za zvezami z drugimi besedami, ali bolje re~eno in ali natan~neje pa vejica stoji. ^lenki kot besedilni povezovalci 53 skladnja), izra`ajo besedilni povezovalci (~lenki) le pomenska/vsebinska razmerja (vzpostavitev pomenskega/smiselnega mostu). Napisano seveda `al vedno ne predstavlja zadostnega kriterija za popolno in jasno lo~itev oz. razlikovanje vezni{ke vloge od ~lenkove besedilnopovezovalne vloge (npr. povezovalec torej). Prav tako ne odgovori popolnoma na za~etno zastavljeno vpra{anje, ki temelji na funkcijskem razlikovanju zvez se pravi in in sicer od zvez z drugimi besedami, ali natan~neje, bolje re~eno itd. (8) Danes bomo obravnavali francosko zgodovino druge polovice 17. stoletja, natan~neje re~eno, obdobje vladanja Ludvika XIV. ^e bi namesto zveze natan~neje re~eno uporabili veznik in, bi bilo med deloma predmeta vzpostavljeno priredno vezalno razmerje glede na povedek. Oba dela predmeta (1. francoska zgodovina druge polovice 17. stoletja, 2. obdobje vladanja Ludvika XIV.) bi bila enako in neodvisno podrejena (vezava) povedkovemu jedru. Nobeden izmed delov predmeta ne bi povzro~al podrednosti drugega dela predmeta oz. ne bi vplival na podrednost drugega dela predmeta. Povsem enako bi bilo pri rabi vezni{kih sredstev stopnjevalnega (npr. ne samo – ampak tudi), lo~nega (npr. ali – ali) in protivnega (ne – ampak/pa~ pa) priredja. Pri rabi ~lenkove zveze natan~ neje re~eno pa razmerje med deloma predmeta ni priredno v pomenu prirednosti, kakor jo izra`ajo predhodno omenjeni vezniki. Zvezo natan~neje re~eno (kakor tudi druge podobne zveze, npr.: z drugimi besedami, bolje re~eno, ali natan~neje) lahko namre~ »pretvorimo« v podredno vezni{ko sredstvo ki (natan~neje re~eno = ki je …), kar pomeni, da je drugi del predmetne strukture pravzaprav podrejen prvemu delu (francoska zgodovina druge polovice 17. stoletja, natan~neje re~eno, obdobje vladanja Ludvika XIV. › francoska zgodovina druge polovice 17. stoletja, ki je /natan~neje re~eno/ obdobje vladanja Ludvika XIV.) oz. da prvi del narekuje skladenjsko vedenje drugega (prvi del predstavlja vzorec, ki ga mora drugi del skladenjsko in /delno/ pomensko posnemati). Drugi del predmeta je (le) skladenjska in delna pomenska ponovitev prvega dela predmeta. Med njima tako ni vzpostavljeno priredno ali pa podredno razmerje, pa~ pa neke vrste posnemovalno (ponovitveno) razmerje, ki ga izra`a ~lenkovo povezovalno sredstvo. ^e pri rabi prirednega veznika prvi del predmeta ne vpliva na podredni odnos drugega dela predmeta do povedkovega jedra, pri rabi ~lenkovega povezovalnega sredstva natan~neje re~eno, kot je bilo `e napisano, prvi del predmeta posredno postavi skladenjske in pomenske smernice vedenja drugega dela. (9) Iz slu`be odpu{~eni, na cesto vr`eni, socialno ogro`eni in tako naprej, skratka: igralci. Jovanovi} 1981: 172–173. ^lenek skratka smo navedli (le) zaradi njegovega opaznega trojnega funkcijskega udejanjanja. Opravlja tako vlogo delilnega signala (napoveduje zaklju~ek), vlogo prena{alca vsebine oz. tvorca pomenskega mostu, preko katerega se vzpostavlja besedilnoskladenjsko razmerje med navedenimi leksikalnimi enotami (sklepalno razmerje), kot tudi vlogo napovedovalca modifikacije oblike (iz slu`be odpu{~eni, na cesto vr`eni, socialno ogro`eni = igralci). 54 Mojca Smolej Zadnji primer (9) v drugem podpoglavju nas tako usmerja nazaj k izhodi{~no postavljenemu merilu razmejitve besedilnih povezovalcev v tri skupine. Ka`e namre~ na to, da ostre meje med posameznimi podskupinami besedilnih povezovalcev niso mogo~e, saj se razli~ne vloge (ki predstavljajo temelj omenjene razmejitve) obravnavanih ~lenkov najve~krat dopolnjujejo. K razmejitvi besedilnih povezovalcev bi bilo torej potrebno dodati, da vsak ~lenek (besedilni povezovalec) v besedilu opravlja (le) eno primarno vlogo (1. prenos vsebine, 2. napovedovanje modifikacije oblike, 3. organizacija besedila), ki pa za svojo polno izpolnitev in izpeljavo zahteva tudi druge dopolnitvene besedilotvorne vloge. 1.3 Delilni signali V skupini delilnih signalov so ~lenki: prvi~, drugi~, dalje, na koncu, najprej, nato, za za~etek, zdaj, no, ni~ … Funkcijsko se udejanjajo na ravni organizacije besedila, ko signalizirajo za~etek besedila, konec, prekinjanje, ponovno navezovanje … Pred samo navedbo primerov se je potrebno ustaviti {e pri besednovrstni in stav~no~lenski uvrstitvi nekaterih obravnavanih izrazov. Besede, kot npr. prvi~, drugi~, najprej in nato, so namre~ v Slovenski slovnici (2000: 407–408 in 619–622) in v SSKJ besednovrstno opredeljene kot prislovi,8 ki se stav~no~lensko udejanjajo kot razli~na prislovna dolo~ila (npr. Prvi~ se je o`enil s Slovenko, drugi~ s tujko. // Na ~elu so bili zastavono{e, nato so stopali tekmovalci. // Ne ustavi, ampak pelje dalje). Navedene besede se, kot je razvidno iz primerov, res stav~no~lensko udejanjajo na ravni prislovnega dolo~ila ~asa in kraja, kar pomeni, da besednovrstno sodijo v skupino prislovov, vendar je potrebno dodati, da lahko obravnavane besede opravljajo tudi vlogo besedilnih povezovalcev oz. vlogo delilnih signalov, katerih vloga ni izra`anje ~asa, na~ina ali kraja (ne opravljajo stav~no~lenske vloge prislovnega dolo~ila), pa~ pa tvorjenje smiselnega prehoda (mostu) med deli besedila. Napisano lahko ponazorimo s shemo na dva razli~na na~ina. Shema 2: Ve~funkcijskost oziroma homonimnost. 8 Vzrok je potrebno iskati tudi na naslonitvi SSKJ na teoreti~na izhodi{~a Slovenske slovnice 1956 (1964). ^lenki kot besedilni povezovalci 55 Pri prvi shemi opravlja prislov (npr. prvi~, nato) poleg stav~no~lenske vloge tudi vlogo delilnega signala (ve~funkcijskost). Funkcijski opis prislova bi bilo tako potrebno raz{iriti. Pri drugi shemi pa lekseme prvi~, nato, dalje itd. besednovrstno uvr{~amo glede na njihovo funkcijo. Kadar se funkcijsko udejanjajo na ravni stav~nega ~lena, predstavljajo del skupine prislovov, kadar pa se udejanjajo na ravni organizacije besedila (delilni signali), sodijo v skupino besedilnih povezovalcev oz. ~lenkov. Druga shema ponuja tudi mo`nost interpretacije, ki temelji na homonimnosti obravnavanih izrazov (npr. 1 prvi~ › prislov; 2 prvi~ › besedilni povezovalec). V pri~ujo~em ~lanku smo se pribli`ali drugi shemi, saj smo obravnavane izraze uvrstili v skupino besedilnih povezovalcev (~lenki),9 vendar pa je kljub temu vseskozi poudarjena in izpostavljena mo`nost dvojne besednovrstne in funkcijske interpretacije, po kateri bi lahko besede prvi~, nato, dalje itd. uvr{~ali tudi samo v skupino prislovov. (10) Moj komentar o na{i ceni je naslednji: prvi~, z gradnjo predorov imamo zelo veliko izku{enj, in drugi~, razpisne pogoje smo natan~no prou~ili, svojo ponudbo izdelali v skladu z razpisnimi pogoji in imamo vsa potrebna ban~na jamstva […]. Poleg tega imamo, tretji~, popolnoma ~isto vest glede ponudbe, ki smo jo oddali za gradnjo predora pod Trojanami. Mladina 1999, {t. 50. 34. Poleg leksemov prvi~, drugi~ in tretji~ opravlja vlogo delilnega signala tudi predlo`na zveza poleg tega, ki prav tako napoveduje prehod na naslednji del besedila. Obenem se funkcijsko udejanja tudi kot sekundarni nosilec vsebine, saj bralca neposredno usmerja v besedilu nazaj. (11) Erik me je v~eraj vpra{al, katera je bila moja najve~ja lumparija v otro{tvu. [… ] No, moja najve~ja lumparija je bila, ko sva s sosedovo pun~ko ukradle Dash pralni pra{ek in sva ga nesli na vrt in zme{ali z blatom in po celem vrtu naredili eno tako ~obodro. [… ] Zdaj, Erikova najve~ja lumparija je pa bila, saj to sem najbr` `e povedala, ko se je skozi zaprta vrtna vrata odpeljal z avtom […].10 V skupino delilnih signalov, ki signalizirajo konec, lahko uvrstimo npr. tudi ~lenek ni~. Pogost je predvsem v govorjeni komunikaciji, vendar ga je mo`no zaslediti tudi v nekaterih pisnih oblikah besedil ({e posebno ~e se pisec `eli pribli`ati govorjeni komunikaciji). (12) [… ] Ni~, Celine, Pound in Hamsun lepo dokazujejo kako malo je treba, da je genialni lite- rat videti le kot mizantropski tat strani{~nih grafitov – samo v svojem politi~nem disputu mora prevzeti desno dikcijo. Mladina 2000, {t. 29. 50. 9 Kadar se obravnavani izrazi funkcijsko udejanjajo na ravni organizacije besedila (delilni signali), ne morejo opravljati vloge stav~nih ~lenov, kar pomeni, da jih na temelju tradicionalne slovnice ne moremo uvrstiti v besedno vrsto prislovov. 10 Navedeni primer je del spontano tvorjenega govorjenega narativnega besedila (zasebna raba), ki je bilo posneto kot gradivo za avtori~ino nastajajo~o doktorsko disertacijo. 56 Mojca Smolej ^lenek ni~ v navedem primeru nakazuje konec11 besedila oz. njegov zaklju~ek. Namesto leksema ni~ bi lahko uporabili besedilne povezovalce torej, skratka ali tako. (13) Ni~, jaz grem. ^lenek ni~ je, kot smo `e omenili, zna~ilen predvsem za govorjeno komunikacijo, kjer lahko signalizira zaklju~ek oz. sklep (npr. Ja, ni~, potem mi ne ka`e drugega, kot da vse spremenim.)12 ali pa (kot je to razvidno v navedenem primeru) konec udele`be govore~ega v komunikaciji oz. njegov odhod. 2 Sklep V ~lanku smo se osredoto~ili na ~lenke, besedilne povezovalce, ki v besedilu opravljajo vlogo povezovalnih sredstev, kar pomeni, da ne vstopajo v pomensko razmerje s posameznimi stav~nimi ~leni oz. deli povedi (niso modifikatorji oz. nosilci modifikacijske vrednosti), pa~ pa izra`ajo besedilnoskladenjska razmerja oziroma logi~ne odnose med deli povedi ali besedila. Glede na razli~ne besedilnopovezovalne vloge, ki jih obravnavani ~lenki opravljajo, smo jih razvrstili v tri razli~ne podskupine. V prvi podskupini so povezovalci, ki so sekundarni nosilci vsebine (s svojo rabo prena{ajo vsebino predhodnih delov besedila), v drugi so ~lenki, ki so napovedovalci modifikacije oblike oziroma leksikalnih sredstev, v tretji podskupini pa so delilni signali, ki skrbijo za organizacijo besedila. Za konec obravnave besedilnih povezovalcev naj {e enkrat poudarimo, da, kot je bilo razvidno iz samih primerov, ostre meje med posameznimi podskupinami besedilnih povezovalcev niso mogo~e, saj se razli~ne vloge, ki sicer predstavljajo temelj omenjene razmejitve, najve~krat dopolnjujejo in tako velikokrat za popolno funkcijsko izpeljavo zahtevajo izpolnitev tudi drugih dopolnitvenih besedilotvornih vlog. Prav tako je bilo iz primerov razvidno, da funkcijska analiza (besedilotvorna oz. besedilnopovezovalna vloga) nemalokrat presega okvirje besednovrstne uvrstitve (npr. leksem torej) in tako v ospredje ne postavlja dosledne in natan~ne besednovrstne ozna~itve, pa~ pa prepoznavanje in preu~itev (besedilnopovezovalnih) funkcijskih zmo`nosti obravnavanih leksemov. Gradivo Berger, Ale{, 1998: Krokiji in bele`ke. Maribor: Zalo`ba Obzorja. Jan~ar, Drago, 1996: Hal{tat. Ljubljana: Nova revija (zbirka Samorog) . Jovanovi}, Du{an, 1981: Osvoboditev Skopja in druge gledali{ke igre. Ljubljana: Mladinska knjiga (zbirka Nova slovenska knjiga). Delo. Letnika 41 (1999) in 42 (2000). 11 Zaradi preobse`nosti je predhodni del besedila izpu{~en. 12 Pogosto sledi ~lenku ni~ ~lenek potem, ki je izraznik sklepalnega razmerja (besedilna skladnja) . ^lenki kot besedilni povezovalci 57 Delo – Izziv (priloga). 3. januar 2000. Mladina. Letnika 1999 in 2000. Literatura Beerbom, Christiane, 1992: Modalpartikeln als Übersetzungsproblem. Eine kontrastive Studie zum Sprachenpaar deutsch-spanisch. Frankfurt am Main: Peter Lang. Courdier, Gilbert, Faucher, Eugene in Métrich, René, 1993: Les Invariables difficiles. Dictionnaire allemand-français des particules, connecteurs, interjections et autres »mots de la communication«. Nancy: Université de Nancy. ^erneli~, Ivanka, 1991: ^lenek kot besedna vrsta v slovenskem knji`nem jeziku. Jezikovni zapiski 1991. Ljubljana: In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. 73–85. ^erneli~ - Kozlev~ar, Ivanka, 1992: O delitvi ~lenkov. Vpra{anja slovarja in zdomske knji`evnosti. Zborovanje slavistov v Murski Soboti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. Gorjanc, Vojko, 1998: Konektorji v slovni~nem opisu znanstvenega besedila. Slavisti~na revi ja 46. 367–388. Grzegorczykowa, Renata, Laskowski, Roman in Wróbel, Henryk (ur.), 1998: Gramatyka wspóJczesnego jazyka polskiego. Morfologia. Warszawa: Wydawnictwo naukowe. Grochowski, Maciej, 1986: Polskie partykuJy. SkJadnia, semantyka, leksykografia. WrocJaw, Warszawa, Kraków, GdaUsk, HódZ: ZakJad Narodowy imienia OssoliUskich & Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. Halliday, M. A. K., 1994: An Introduction to Functional Grammar. London, New York, Sydney, Auckland: Edward Arnold. Komarek, Miroslav et al. (ur.), 1986: Mluvnice ~e{tiny 2. Tvarosloví. Praha: Academia, 1986. Le Goffic, Pierre, 1993: Grammaire de la Phrase française. Paris: Hachette. Rudolph, Elisabeth, 1991: Relationships between particle occurrence and text type. Multilingua 10. 203–223. Schlamberger Brezar, Mojca, 2000a: Skladenjski in pragmati~ni vidiki povezovalcev v fran coskih utemeljevalnih besedilih. Doktorska disertacija. Schlamberger Brezar, Mojca, 2000b: Les connecteurs en combinaison avec les marqueurs modaux: l’exemple du français et slovene. Linguistica 40. 273–282. Skubic, Andrej, 1999: Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka. Slavisti~na revija 47. 210–238. Slovar slovenskega knji`nega jezika I–V, 1991–1993. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Topori{i~, Jo`e, 1976: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Topori{i~, Jo`e, 1991: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja Topori{i~, Jo`e, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Weydt, Harald (ur.), 1983: Partikeln und Interaktion. Tübingen: Max Niemeyer Verlag.