POROČILA FRAGMENT VAZE KULTURNE SKUPINE BÜKK, NAJDEN V VLAŠKI JAMI (?) Josip Korošec Velik del kulturnega gradiva, ki je bil odkrit v Vlaški jami (v literaturi znana tudi pod imenom caverna di Petirosso in pod imenom Rothgartl-Höhle, kakor jo je posebno Moser imenoval v svojih publikacijah) je danes v Speleološkem muzeju v Postojni. Že zaradi dokaj nesistematičnih raziskovanj, ki jih je vodil v tej jami Moser v letih 1886, 1890 in 1892 do 1898, je klasifikacija naj­ denega gradiva gledé na stratigrafijo dokaj težka. Kakor pa vidimo po materialu, so zastopane pač vse dobe od neolita do poznega srednjega veka. Stratigrafski podatki, ki nam jih je zapustil Moser, so dokaj pomanjkljivi. Celotna plast, kakor moremo soditi po Moserjevem opisu in skici enega profila,1 je obsegala 1,40—1,60 m. Od te je pa del v arheološkem pomenu sterilen. Moser jo deli na 6 horizontalnih plasti, od katerih je predvsem pomembna plast »b«, ki je pa le ca. 30 cm debela. Ta vsebuje kulturne prazgodovinske keramične ostaline, pepel, žganino in različne kosti. Plast »a« pa predstavlja mlajši humus s kosi sten, raznimi kovinskimi objekti in keramiko zgodnjega in tudi poznejšega srednjega veka ter z rimskimi ostalinami. Ta plast je prav tako komaj 15— 20 cm debela. Plast »c«, ki leži pod plastjo »b«, pa predstavlja nekakšen zbit pepel, pomešan z ogljenino in raznimi koščenimi in kamnitnimi artefakti. Tudi ta plast je le kakih 15 cm debela. Naslednja plast »d«, debela okoli 40 cm, vsebuje posamezne klane kosti in obde­ lano rogovje. Zadnja plast »e«, 40— 60 cm debela, ima prav tako nekaj kosti in rogovja. Plast j>f« bi naj pa predstavljala že jamsko dno. Seveda je pa to tudi vse kar vemo o splošni stratigrafiji in prav tako o stratigrafiji posameznih predmetov. Iz vsega je raz­ vidno samo toliko, da se keramične ostaline nahajajo le do glo­ bine kakih 50 cm, kjer pa moramo računati s tem, da so v više ležeči plasti ostaline že rimske in pa zgodnjesrednjeveške. Še večja 1 Moser, D er Karst und seine Höhlen, Triest 1899, 55 in sl., sl. 9. zmeda je pa nastala, ker 1886.—1898. leta odkopano gradivo ni bilo inventarizirano, niti katalogizirano. Tako tudi precej pomanjkljiva objava Vlaške jame z zelo skromnim ilustracijskim materialom2 na žalost ne bo mogla nuditi zadostne opore pri obdelavi gradiva. Te negativne momente, ki jih danes občutimo pri gradivu iz Vlaške jame, omenjam le zato, ker sem pri pregledovanju arheo- SI. i loškega gradiva leta 1951 našel tudi fragment keramike, ki po svoji izdelavi in ornamentiki pripada kulturni skupini biikk, in sicer biikk I. periodi po Tompi (sl. 1). Fragment pripada posodi kroglaste oblike s prav slabo označenim vratom. Na posodi so navpični tra­ kovi s sedmimi in več paralelno vrezanimi črtami, ki tvorijo v zgornjem delu lok. Na delu vratu pa je vodoraven trak iz 5 vodo­ ravno vrezanih črt, a pod ustjem sta dve sekajoči se valovnici, ki tvorita verigo. Velikost fragmenta 10,0 X 11,1 cm. Posoda je bila črne barve in sijajno zglajena. Fragment pa ima posebno na no­ tranji strani in na robovih precej močno plast sige. Zato je ne­ sporno, da je bil fragment najden v neki jami ali pa na takšnem mestu, kjer se je na njem mogla nabrati siga v precej močni plasti. Ne vemo pa, kje so ga našli in od kod je bil prinešen ter dobil mesto med gradivom iz Vlaške jame. Da tega fragmenta niso mogli najti v sami Vlaški jami, potrjuje nekoliko momentov, med njimi 2 1 . c., 50 sl. tudi ta, da ga Moser nikjer ne omenja in da šteje za najlepši keramičen fragment povsem drug objekt.3 Res je pa tudi, da Moser dokaj pomanjkljivo citira fragmente keramike, med katerimi ni ravno mnogo izredno zanimivih primerov. Drugi moment, ki na­ sprotuje temu fragmentu je, da bi bil to za sedaj edini takšen frag­ ment, najden v kraških jamah. Lahko bi seveda domnevali tudi možnost importa za časa trajanja biikk kulture, kar bi omogočilo zelo pomembne in zanimive sklepe tako glede na relativno krono- Sl. 2 logijo našega kraškega materiala, kakor tudi glede na druge mo­ mente. Kolikor moremo danes presoditi, imamo v neolitu impor- tirane predmete, najsi so pridobljeni z zamenjavo ali pa po kaki drugi poti, tudi v Vlaški jami, enako kakor v Predjami, v Beta- lovem spodmolu in na drugih mestih našega krasa. Predvsem je to za enkrat obsidian. Vendar pa on ni ogrskega izvora, od izvira Tise, ampak je italskega izvora, v kolikor ne bi bila morda točna Moserjeva vest, da so pri kopanju temeljev za vilo Hütterott na sv. Andreju pri Rovinju našli kose obsidiana.4 Doslej nisem mogel dobiti nobenih podatkov o točnosti Moserjeve vesti, ako niso tu našli le nekaj nuklejev, ki so bili prav tako tja prinešeni. Naj­ močnejši argument, da tegale fragmenta niso mogli najti v Vlaški jami niti v kaki drugi kraški jami, je pač velikanska geografska oddaljenost naših kraških jam od doslej ugotovljenega centra in mesta širjenja te kulturne skupine. Med drugim keramičnim gradivom neolitske dobe v Vlaški jami je predvsem po ornamentiki zanimivih več fragmentov, od 3 1 . c., 64 sl., sl. 13—15. 4 1 . c., 56. katerih bom tu omenil le tri, ki pripadajo dvem različnim poso­ dam. Prvi fragment pripada polkroglasti skodeli z nekoliko na­ vznoter upognjenim ustjem in je sivočrne barve (velikost frag­ menta 5,7 X 5,4 cm). Posoda je bila ornamentirana z visečimi črtkanimi trikotniki. Poleg tega so bili črtkasto izpolnjeni tudi prazni trikotni prostori, od katerih so bili nekateri, kakor vidimo po ostankih, izpolnjeni tudi z drugačnimi linijami (cikcakastimi?). Vaza je izdelana precej grobo in nepravilno. Zemlja je pa pome­ šana z zrnci kremenovca in peska. Na zunanji strani je mehanično zglajena, medtem ko na notranji strani ni niti popolnoma zra­ vnana (sl. 2). Polnemu neolitu imenovani fragment več ne pripada, temveč morda celo že kasnejši dobi. Točno obliko posode je prav tako težko ugotoviti predvsem zato, ker glede na neenakomerno debelino stene posode ni izključeno, da je vaza imela tudi ročaj. V najboljšem primeru pa že po tehnični strani fragment lahko časovno uvrstimo v eneolitsko dobo, nekako v isti čas, kamor bi mogli uvrstiti tudi v Vlaški jami najdeno fragmentirano kupo na nogi s šapami (Kreuzfusschale oziroma Lappenfusschale).5 Tako bi ta fragment v relativni kronologiji zastopal čas in ustrezal kulturi, ki je zastopana na Ljubljanskem barju. Neka povezava bi se morda našla tudi v načinu ornamentike, ki je pa seveda lahko tudi le navidezna, ali pa morda tudi popolnoma zgrešena. Zveze med tem fragmentom in med prej omenjenim fragmentom biikk kulture pa ni nikakršne. Že bolj koncu neolita pripadata tudi dva fragmenta večje posode, verjetno terine, ki je bila sivkastorjave barve. Ohranjena fragmenta pripadata delu z največje periferije. Zunanja površina vaze je bila sijajno zglajena, medtem ko je bila notranja le grobo zglajena. Zemlja, iz katere je bila posoda izdelana, je bila po­ mešana z drobnimi zrnci peska oziroma kremenovca (velikost frag­ mentov 7,9 X 9,3 in 5,7 X 8,5 cm). Ohranjeni deli ornamenta, ki je krasil vazo, kažejo na spiralni motiv. Vrezi so izredno široki in sorazmerno tudi globoki, narejeni z bolj topim predmetom. Trake spirale so bile deloma prazne, deloma pa izpolnjene s podolgo­ vatimi vdolbinami, mestoma celo z nekoliko daljšimi črtami, ki so razporejene tako, da predstavljajo cikcakast motiv. V nekaterih vdolbinah je ohranjena tudi še sivkasta snov, verjetno nekdanja inkrustacija (sl. 3 in 4). Vse kaže, da je bilo, po neki Moserjevi risbi sodeč, več fragmentov iste vaze.6 Ne glede na druge kera­ mične objekte, najdene v Vlaški jami, ki so med tamkajšnim kul­ turnim gradivom, shranjenim v speleološkem muzeju v Postojni, spadajo ti fragmenti vsekakor vsaj med najstarejše kulturne osta­ line, oziroma med najstarejše keramične objekte, v kolikor niso 6 1 . c., 64, sl. 12, T. II, 64. 6 1 . c., 78, sl. 18. Sl. 3 in 4 res najstarejši. Značaj teh fragmentov je pa tak, da jih moramo povezati s podonavskimi neolitskimi kulturami, nikakor pa ne z apeninskimi ali pa celo s sicilijanskimi. Ne mislim tukaj, da je potrebno povezovati celotno gradivo, najdeno v Vlaški jami, s po­ donavskim kulturnim krogom, temveč da je poleg zgornjih treba tako povezati le še neko število, ki ga tu nisem omenil. Toda tudi t. i. venetska kulturna skupina ima nekaj karakterističnih elemen­ tov, s katerimi bi bilo možno povezati naša dva fragmenta. Mislim pa, da je to vsaj za sedaj manjšega pomena. Seveda je pa nemo­ goče, zgolj na temelju tega izvajati daljnosežnejše sklepe, dokler ni raziskano celotno ozemlje našega krasa in celotno ustrezno gra­ divo, ki je danes še dokaj pomanjkljivo publicirano. Omenjeni tip keramike je povezoval Homes z Butmirom, to pa danes lahko sprejmemo le v širšem pomenu besede.7 Pač pa je zanimiv drugi njegov sklep, po katerem naj bi se naše kraške jame v Istri in na Slovenskem Primorju naselile šele pod konec neolitske periode.8 Zanimiv je tudi vidik Laviose-Zambotti,9 ki sklepa, da je tiška kulturna skupina, katero označuje kot podaljšek vinčanske I. faze, prodrla čez Istro tudi v severno Italijo. Danes je že bolj ali manj dokazano, da je slavonska kulturna skupina prodrla v Italijo vsaj s posameznimi elementi, bodisi da so njeni nosilci sami, ki so po mnenju Laviose-Zambotti bili Indoevropejci, vsaj v posameznih delih prodrli globoko v Italijo, bodisi da imamo takšne elemente pripisati drugim naključjem, vplivu itd. Koliko pa smemo raču­ nati na takšen prodor tudi že v času neolitske periode, ko naj bi podonavske kulturne skupine dospele do Italije, tega danes še ne moremo ugotavljati kljub presenetljivi podobnosti posameznih fragmentov na posameznih mestih z butmirsko kulturno skupino.1 0 1 1 Gotovo imamo v naših kraških jamah posamezne fragmente kera­ mike, ki res kažejo na neolitski podonavski in balkanski kulturni krog. Vendar se mi pa vidi po mnogih drugih elementih, da so takšni in podobni objekti v zelo slabem razmerju do drugih. Ti drugi elementi pa kažejo na precejšnjo samostojnost. Tudi even- tuelna povezava z neolitskim kulturnim krogom v Dalmaciji (Hvar I) za sedaj še ni mogoča, čeprav nekateri znanstveniki iščejo tudi zvezo s kraškimi jamami.1 1 Zato ni izključeno, da bo kljub posameznim morebitnim povezavam kultura kraških jam v neolitu le predstavljala nekakšno posebno skupino, ne glede na to, kje je treba iskati njene začetne elemente in njen izvor. Prav tako se mi zdi le malo verjetno, da so bile kraške jame naseljene, oziroma da so jih uporabljali šele pod konec neolitske periode. Po posameznih indicijah bi sodil, da je uporaba kraških jam in s tem tudi naselitev kraškega ozemlja začela že v polnem neolitu. 7 Jahrbuch der K. K. Zentral-Kommission 1905, 47, 49. Hörnesova hipo­ teza je popolnoma razumljiva na tedaj še slabo raziskanem ozemlju. 8 1 . c., 47. 9 Laviosa-Zambotti, Ursprung und Ausbreitung der Kultur, 1950, 222. — Laviosa-Zambotti, Le piti antiche culture agricole europee, 1943, 414 sl. 1 0 Jahrbuch, d. Z. K. 1905, 48, sl. 117. 1 1 Germania 1939, 217 in sl. ZUSAMMENFASSUNG Fragment einer Vase der Bükk-Kultur, gefunden in Vlaška jama (?) Unter dem Materialfunden aus Vlaška jama — heute in dem Speläo- logischen Museum in Postojna — befindet sich unter anderen keramischen Fragmenten auch ein zur Bükk-Kultur gehöriges Fragment (Abb. 1.). Dieses Fragment konnte jedoch keineswegs weder in der Grotte von Vlaška jama noch in einer anderen von unseren Karstgrotten gefunden werden, es musste von anderswoher ins Museum gelangen, wo es zufällig mit dem Material aus Vlaška jama vermischt wurde. Das zweite Fragment (Abb. 2), Stück einer Terrine, ist mit schraf­ fierten Dreiecken ornamentiert. Der Verfasser verbindet es mit der aeneo- lithischen Zeit, die der slawonischen bzw. der Moorkultur von Ljubljana nahe steht; zu dieser Kultur gehört auch das Fragment einer Kreuzfus- schale. Die folgenden zwei Fragmente (Abb. 3 und 4) gehören nach dem Verfasser zu den ältesten keramischen Resten in dieser Lokalität. Wegen ihrer spiralischen Ornamentik könnte man sie vielleicht mit dem Donau — bzw. Balkankulturkreise verbinden. Trotz allen Elementen des Donau­ kulturkreises, die in den Karstgrotten gefunden werden, meint der Ver­ fasser, dass die hiesige Istrienkultur eine selbstständige Gruppe darstellt, die auch nicht mit der Hvar-Kultur in Verbindung gebracht werden kann.