GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in the United States:- I Issued every day except ] Sundays and Holidays| TKLEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second.Class Matter, September 21,1903, at the Port Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3,1879. TELEFON PL3A&NE: «87 CORTLAND«, . ______ NO. 150. — ŠTEV. 150. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 27, 1914. — SOBOTA, 27. JUNIJA, 1914. VOLUME XXH — LETNIK X3OT. Edini sloyenski dnevnik v Zedinjenih državah. ■ ■ HB Velja za vse leto. .. $3.00 Ima 10.000 naročnikov :- CROWN PPJNCfi AlEXANDEfc, KINO PETEEI Nova razkritja. Kdo je morilec? Izjave Mrs. Helen Angle si zelo nasprotujejo. Policijski šef William Brennan. OČALE POKOJNEGA. Umor je bil dobro premišljen in dobro zasnovan. Krvavi sledovi na stopnicah. Stamford, Conn., 26. junija. — Državni pravdnik Homer S. Cummins je rekel danes v začudenje vseh, tla je Walda R. Balloua u-moril neki ljubimec Helene single. Ta človek je policiji dobro znan in ga je mogoče vsak hip aretirati. Policijski šef William Brennan je potrdil njegovo mnenje. — Tudi jaz ga poznam —je rekel in sem prepričan, da se bo cela zadeva pojasnila, ko ga bomo aretirali. Pravi morilec Walda Balloua je baje neki politik iz Stamforda. Policija je dognala štiri zelo važne stvari. Večer pred umorom je bila Helena Angle v restavraciji z neko ugledno gospo. Bal-lou-ove očale so našli v mali skat-Iji na hodniku. Na stopnicah so odkrili nove sledove krvi. Vsem se čudno dozdeva, da je padla ohtoženka včeraj trikrat v nezavest, danes je pa popolnoma zdrava. Teorija državnega pravd-nika je sledeča: Helena Angle je imela dva ljubimca, ki sta se močno sovražila med seboj. Ko se je nahajal pri njej Ballou, je vstopil njegov tekmec. Nastal je prepir, prepiru je pa sledil umor. Helena Angle odločno zatrjuje, da to ni resnica. — To je goro-stasua laž — je rekla — prisegam pri Bogu, tla ni bilo nobenega drugega pri me-ni. Kako so prišle očale na hodnik, mi ni znano. Pokojnika sem zato nesla na tlak, da bi prišel nekoliko k sebi, ne pa zato, da bi se ga izne-bila. Iz delavskega sveta. Glavoi stan W. F. of M. Governor države Mcntane, Steward, je naprosil zvezno vlado za : pomoč. STRAH PRED NEMIRI. I. W. W. kalijo neprestano mir — je rekel C. H. Moyer. Trije možki aretirani. Washington, D. C., 26. junija. Na prošnjo governerja Stewarda bo poslala zvezna vlada v Monta-no nekaj vojaštva, ki bo imelo nalogo vzdrževati red in preprečiti nemire. Senator Mvers je podpiral governerjevo prošnjo in i pristavil, da vlada v Montani precejšnja napetost. Wilson je obljubil. da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Butte, Mont., 26. junija. — Postaja št. 1 Western Federation of Miners je sklenila otvoriti novi glavni stan. Župan O'Brien je odsvetoval C. H. Movei*u oditi v A-naeondo, ker je njegovo življenje v nevarnosti. Helena, Mont., 26. junija. — Industrial Workers of the World so povzročili prepir v Butte — je rekel danes v nekem razgovoru Charles Mover. — Jaz sem dobil natančne informacije, da je dospelo zadnje tedne v Butte šest-sto članov I. W. W. V enem samem dnevu se jih je pripeljalo z železnico 140. Namen njihovega obiska je jasen: delati prepir in zdražbo. Skoraj vsak dan dobim par grozilnih pisem, pa se ne menim zanje. Policija je aretirala tri možke. ki so snovali zaroto proti Charles Moveru. Nakup splošne avstrijske električne akcijske družbe. Dunaj, Avstrija, 26. junija. — Kakor znano, je pričela 1. 1911. dunajska občina pogajanja s splošno avstrijsko električno akcijsko druioo za nakup tega podjetja. Ta pogajanja so se sedaj za-vršila in je dunajska mestna občina kupila celo podjetje za 12,150,000 K. Častnik — dezerter. Dunaj, Avstrija, 26'. junija. — Od 15. pijonirskega bataljona v Premvslu je pobegnil poročnik Friderik Rauch. Izsledili so ga v Krakovu pri njegovi ljubimki neki gdčni. Okaw. Oba so aretirali. Beg iz Azije. Tz Male Azlj«> beže Grki nepre-stno na Egejske otoke. O tem splošnem begu prihajajo preko Aten sledeča poročila: Šest velikih od Grške najetih vojnih ladij neprestano prevaža begune«* na Egejske otoke. Nadaljnih 10 parnikov je zapustilo Pirej. da prepelje Grke iz Anatolije na grška tla. Grško prebivalstvo ob o-bali pri Smirni skuša doseči v navadnih barkah otoka Kios in Mitilene. Na otok Kios sam je pribežalo 10,000 beguncev. Več bark se je potopilo. Situacija v Albaniji. V varstvo kneza Viljema. Na Dunaju se bo osnoval k or prostovoljcev, ki bo odšel v novo kneževino. RESEN POLOŽAJ. Knez Viljem je naprosil velesile za pomoč. Mednarodna kontrolna komisija. Dunaj, Avstrija, 26. junija. —« Na Dunaju se snuje poseben kor, ki ho odšel v Albanijo in branil kneza Viljema pred ustaši. Dose-tlaj se je že priglasilo kakih 1600 mož. večinoma odsluženih častnikov in navadnih vojakov. London, Anglija, 26. junija.— Poročila o situaciji v Draču si zelo nasprotujejo. Neka brzojavka naznanja, da so se začeli ustaši znova pogajati s knezom, toda pogajanja skorajgotovo ne bodo imela nobenega uspeha. Knez j« baje naprosil velesile, da bi izkrcale svoje mornarje. Za najboljšega njegovega prijatelja se je dosedaj izkazal rumunski kralj Karol. Avstrija baje namerava zasesti Avlono in pregnati moha-medanske ustaše, ki imajo tam največ pristašev. Atene, Grško, 26. junija. — Ameriški poslanik, na grškem dvoru, George Fred Williams, je poslal danes nekemu tukajšnjemu časopisu poročilo o svojem potovanju po Albaniji. "Williams naznanja, da je govoril z voditeljem Epireev, Zographosom in s par uglednimi Albanci. Svoje sodelovanje je ponudil tudi kontrolni komisiji, pa ni dobil nika-kega odgovora, iz česar je razvidno, da se kontrolna komisija ne peča veliko z Albanijo. Williams je rekel, da si večje anarhije kot je sedaj v Albaniji, človek niti misliti ne more. Vlada je nepraktična, knez Viljem premalo odločen. Velesile bi najboljše« napravile, če bi ustanovile državo s strogo lokalno vlado. Župnika ustrelili. Italija, 26. junija. — V San Bartholomaeo se je odigrala krvava drama. Ondotni župnik, Josip Benassi, je hotel z nekim drugim duhovnikom in dvema mladima možema ogledati neko novo stavbo. Med potjo so trije oboroženi kmetje, ki so bratje, ustavili družbo in so hoteli govoriti z župnikom. Prišlo je do prepira. Kmetje so pretepli župnika. Ta je potegnil revolver, ustrelil najprej v zrak in nato proti napadalcem. Bratje so ga razorožili ter ga s tremi streli usmrtili. Morilce so prijeli. I Novi srbski konzul v Pragi. Novi srbski konzul v Pragi na Češkem, Vukovie. je izjavil, da praški srbski konzulat nima političnega pomena, ampak se bo delovanje srbskega konzula v Pragi omejevalo le na trgovsko polje. Vukovič bo skušal doseči trgovinsko zvezo med češko industrijo in srbskimi trgovci. V ta namen bo potoval iz Prage v češke industrijske kraje. Defravdant Wilczek. Iz Draždan poročajo: Poštni uradnik Wilczek, ki je v Krakovu defravdiral 192,000 kron, j... 51.25 60.... 10.35 300 ________61.50 65.... 11.35 350.... 71.75 60________12.40 400 ________82.00 65________13.40 450 ________95.20 70.... 14.46 500____102.60 75... 15.46 600.... 123.00 80.... 16 60 700.... 143.00 85________17.60 800________164.00 90____ 18.60 »00____184.00 100.... 20 50 1000 ... 204.00 HO.... 22.66 2000.... 408.00 120.... 24.60 6000.... 1013.00 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpo Šil j a na zadnjo pošto c. k. poštni hranilni&ni urad na Dunaju v naj krajšem Sašu. I Denarje nam poslsti je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis mu, vedje zneske pa po Posta) Money Order ali pa po New York nuxxaim 82 Cortlandt St. New York, N. Y 6104 St. Clair Avenue, N. E. I n "GLAS NARODA" * (StoWHMc Daily.) o Owned and published by the Bofinsk Publishing Co. X (a corporation.) fftAKK SAKSER, PreaMent. JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Hm»o( B min ems of the corporation and •dmtM of above officers : Cortian^t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 1* oek) leto velja iiat za Ameriko in Canado.......................13.00 - vol leU....................... 1.50 M M»aa mesto New York........4.00 £ MlUU«iDMto New York ... 2.00 m Rvropo xa vae leto...........4.60 «« " pol leta.............2.55 ** " ** eetrtleta............ 1.70 **GLA3 NARODA" izhaja vsak dan _iaracmii nedelj in praznikov. -GLAS NARODA** ("Voice of the People") ieraed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly fS.40, Dopiai kres podpisa in oaoboosti ae ne pnobčujejo. Dsaar n«) se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri spremembi Icrajs naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinj« hifsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom In poSiljatvam naredite ta naslov: «QU8 NARODA" m Cortland t St., New York City. za temi Tkalec, posestvo jem-1 itov. Brežane in Bogačevo, grad predsednika judieijarne tabule. Magdalenit-a. Kmetje so delali po dogovoru; uprli so se rfa en hip in grozno iznenadili svojo gospodo. Na smrt preplašeni plemiči so zbežali brezobzirno na druge gradove, šireč žalostne vesti o uporu kmetov. Mesta Koprivniea in Križevci, ki sta bila obdana z zidov jem, a še bolj Zagreb in Va-raždin. so bila polna bežeeega plemstva, ki je v hitrici pobralo najvrednejše stvari in zbežalo v ta mesta. Žalost in obup je obšel vso gosposko. Ta upor se je dvignil tako nenadno in se razširil tako hitro po vsej križevaški županiji, da se je bilo bati še kaj hujšega. Naj minejo še nekateri dnevi, pa pridejo kmetje pred Zagreb, ako jih vojska ne ustavi in razkropi. Kmetje so dali razglasiti, da po-žgo Koprivnico in Križevce, da zanesejo vstajo med Zagorje, si osvoje Varaždin in udarijo nato z združenimi močmi na Zagreb. V Zagreb so dohajala najhujša poročila o kmečkem uporu. Begunci iz upornih krajev in oni, ki so bili sosedje, so pripovedovali. da je že skoro 40 000 kmetov, ki so se zbrali, da rajše umr-jejo, nego da bi dalje trpeli gosposki jarem. Znano je tudi bilo, da so v zvezi z Vlahi v varaždiuski županiji, ki jim pridejo v pomoč, kakor hitro pošljejo stanovi nanje oboroženo moč. fPridft sel znak obče vstaje. Kakor da so prilezli iz zemlje, so se prikazovali besni obrazi ljudi, oboroženih s puškami, sekirami, vilami in kosami. - ^ Vse je hitelo k cerkvi, kjer so se zbrali v nekaj minutah v velikem številu, žugali in pretili.. Tudi njihove žene so se jim pridružile, da bodo za pričo, kadar poj-de za gosposko kožo. Odpuščeni Rafajev špan Mihael Kušič je stal na čelu upornikov. "Za menoj, ljudje!" je zakli-cal bivši grajski sluga, videč toliko jeznih obrazov, "hajd na grad! Plenite, palite, ubijajte, kar vam pride pod roko! Ne imejte usmiljenja s temi prokle-timi gospodi, kakor ga tudi oni niso imeli z nami!" Vihteč visoko v zraku puško, je vodil Mihael Kušie uporne kmete proti Rafajevemu gradu. Tamkaj naj bo slavila vstaja prve svoje orgije. Tuleč kot divje zveri. so hiteli kmetje na grad. Pri vhodu jih je čakal novi špan ter jim izročil ključe od gradu in nivTiice. proseč drage brate, da tudi njega vsprejmejo v svojo sredo. Pričelo je sedaj plenjenje. Kakor divje mačke so se razpršili po gradu, grabeč in pleneč, kar jim je prišlo pod roko. Največ jih je šlo v pivnico, kjer so pričeli piti in raznašati vino, da je bila na večer pivnica že prazna. Oplenili so hleve, svinjake, vse. Ko so že vse pograbili, da ni bilo nobene vrednosti več v gradu, so zapalili grad in gospodarska poslopja. Starodavni Rafajev grad 5e je spremenil v velik požar iti kmetje so pozdravljali ogenj z divjim vriskom, veseleč se, da je padlo v prah in pepel to prokle-to grajsko gnezdo. Zasnovana vstaja se je širila na okoli kakor lava. Takoj drugi dan so oropali in oplenili isti kmetje grad Vuka ■Jelačiča in Ignjata Klačnera, če-gar ženo toliko da niso ubili; komaj se je rešila z begom. Tako je šlo od gradu do gradu. Zapalili so tudi Jaleš, grad Hadrovičev in odtukai so odhiteli uporniki na sam Gradac, posestvo zagrebškega škofa. Oskrbnik škofov ni pričakoval da bi se kmetje drznili napasti sam škofov grad. Saj jim škof ni ničesar zakrivil, a bil je vendar njihov vrhovni pastir. A kaj se meni za to pobesnelo ljudstvo! Škof je grajščak kakor vsi drugi: ima kmete, s katerimi postopa ravno tako, ,kakor vsak drug plemič; s plemiči drži in tudi on snuje načrte za uničenje kmetov — torej: ne prizanesi mu, temveč opleni, požgi in odnesi. kar je njegovega ! V gradu je bilo veliko število svobodnih kmetov, ki hi utegnili pokazati kmetom pot naprej od škofovega gradu; in tudi ti niso slutili, da bodo uporniki tudi pri njih počenjali grozodejstva, kakor v Ravni in njeni okolici. Uporni kmetje so navalili na škofov grad in pred očmi nepripravljenih in prestrašenih svobodnih kmetov so ga oplenili od strehe do temelja in ga zažgali nato. Nobenemu ni padlo v glavo, da bi se protivil pobesnelim kmetom. Škofov oskrbnik je utekel preko vinogradov naravnost v Zagreb, kjer je še istega dne javi! to veliko nesrečo svojemu gospodu. Škof Tauzi je bil ves iz sebe od same jeze.. Nekdanji dubiški poveljnik je hotel takoj oditi v svoji kočiji v Gradac in se takoj spoprijeti s kmečkimi psi in izrodi, kakor jih je krstil v svoji jezi. Komaj so ga odvrnili od tega vratolomnega dela, predočivši mu, da bi mogel ta korak plačati z lastno glavo, ker uporniki ne gledajo ne na ugled, ne na čast njegovo. Škofu ni preostajalo drugega, nego da je sporočil vice-banu v Lužniei, naj pride takoj v Zagreb na posvetovanje. Medtem so prišli še slabši glasovi. Okoli Vrbovca je nastala druga vstaja, kateri je bil na čelu Radovič, oskrbnik grofa Petači-ca. Ti uporniki so oplenili Vrbo-vec, zažgali poslopja vdove barona Aleksandra Petaeiča, nato so še požgali vse plemiške pristave okrog Dijaneža in grad grofa Iijudevita Patačiea v Rakovcu. Nato so se obrnili, pleneč in'po-žigajoe, preko Novega mesta in Negovca pod grad Bisag, posestvo kraljevega svetovalca Arto-na Jankoviča, da ga uničijo in napravijo iz njega prah in pepel. V istem času, ko so se dvigli kmetje v Ravni in okoli Vrbovca, so se uprli-kmetje okoli Kal-nika. Tem je načelovat Pataeieef špan Kelek; oplenili itr požgali so eradove . in plemiške pristape v Lovročini, Pougačeeu m Preseki, ■ -•- •(] '"iniiiViiifiiriniMiifa v • vi s.' - iii'limai "Ni laž. temveč gola resnica, božja resnica!" so zavpile vse ženske naenkrat. Baba je pa nadaljevala: "Zastonj ji moramo, kadar ji le pade v glavo, delati na vrtu, v kuhinji, povsod; moramo ji prati in hraniti sočivje; zanjo moramo presti predivo, pozimi zanjo dajati vsako deseto gos, purana ali pišče; vse to ji moramo donašati v grad!" *4Nehaj, vrag babji!" je zavpil jezno podžupan in udaril z nogo ob tla. "To so samo babje govorice, poznam vas! Kar vi delate za gospodo, to mora vedeti ves svet, a kar vi dobite od nje, tega se ne spominjate!" "Dobivamo dovolj batin!" je zaklical nekdo iz množice, in vsi so se zasmejali, da se še sam podžupan ni mogel vzdržati, da se je malce nasmehnil. "Vidi se. da se vam ne godi hudo, ko imate še šalo in smeh", je rekel podžupan, porabivši priliko, da se čim lepše poslovi od kmetov. "Ljudije, le pamet imejte ! Xe bodite neumni, in mislite na nevarnost, ki vas more zadeti vsak hip. A ve, ženske, zavežite si jezike, in vi, možki, pazite se?| da vas ne zavedejo neumne ženske glave!" Po teh besedah se je podžupan obrnil ter se odpeljal s svojo kočijo. Podžupan se je odpeljal drugi dan z istim spremstvom pod Kahiik, kjer. je našel še bolj pohlevne ljudi, in posebno še ženske se niso pritoževale z nobeno besedico. "Čemu govore o vstaji?" je govoril podžupan svojemu sodniku, ko sta se vračala iz Kalnika. "Sami ste videli, da to ljudstvo še sanja ne o tem, kar se mu predbaciva. Ničesar nisem zapazil, prav nič, in tako tudi sporočim vieebanu." Siromak Saič, kako se je vafal! Čeprav je obetal Rafaju, da dobro odpre oči, vendar ni nič videl. Res je, da so se kmetje potuhnili, ko so videli med seboj podžupana s huzarji. Hlinili so se in delali, ali človek bistrega pogleda — in to Saič ni bil — bi takoj uvidel, kaj je resnica na njihovih trditvah. Kmetje so bili veseli, da so tako zvito preslepili podžupana. Gledajoč za njim, ko se je vozil nazaj v Križevce. so se zlobno smejali v Ravni, kakor tudi v Kal-niku, rogajoč se gospodi: ""Glej, glej! Nekaj so zavohali, dobro, da vemo! Sedaj je treba še preje zasukati rokave, pa naj bo, kar hoče!" Kmetje so se začeli shajati čim dalje bolj gostejše, ali zelo oprezno in še to samo ponoči v skrivnih krajih. Njihovi ovaduhi in seli so prenašali vesti po blatu od sela do sela in ščuvali kmete na upor. Gospod Rafaj je imel boljši nos od svojega tovariša Saiča. Tiste dni, koje je preživel na svoji graščini, se je prepričal še bolj, da vsak hip izbruhne upor med kmeti... Kar so ravenske kmetice pred podžupanom govorile o njegovi ženi, to je on vse natanko cul, pa je sprevidel, da ne sme držati križem rok. Gospod Rafaj se je pripravil za vsak slučaj. Neposlušnega in nezvestega špana je odpustil, a mesto njega je vzel drugega, ki licemersko hlinil svojo zvestobo napram njemu; sicer je pa bil kakor vsi drugi. Gospod Rafaj je napačno storil, ker se je sedaj odpuščeni špan postavil na čelo nezadovolj-nežev. Zadnje dni svečana 1755 je dal gospod Rafaj naložiti na vozove vse, kar je bilo vrednega v ravenskem gradu, in to bi se bilo moralo pred zoro, da bi nihče ne videl odpeljati se v Varaždin. Istega dne zjutraj se je odpeljal s svojo ženo Amando v Varaždin. Ostalo pa je prepustil volji božji in oskrbi novega špana. Predno se je odpeljal iz Ravne, je še napisal pismo vieebanu Rauchu, v katerem mu je rekel, da ne ve, kaj mu je sporočil Saič, a da se boji, da se Saič moti nad kmeti in da gotovo napačno obvesti vi-cebana. "Jaz sam", je zaključil Rafaj pismo, "sem bil osebno tam, videl sera na lastne oči in morem zatrditi vaši velemožno-sli. da se ne izvrši srečno." Dobivši službeno izvestje od podžupana S&ica in privatno od svojega znanca Rafaja, ni vedel vieeban, kaj naj ukrene. Stvar se mu je zdela sumljiva; nameraval je iti osebno v Križevce, da vidi, kdo ima prav. A do tega ni prišlo I Kmetje bo prehiteli vicebana ter se preje u-prli, aeg» je on pričel do njih. Dne 24. svečana je pričel liti plat zvona v ravenski cerkvi v čal vozni listek, mu je rekel tukajšnji prodajalec karte, da je seda i vsega prost, nakar je odpotoval dalje. Te dni sem prejel od brata iz stare domovine pismo, kako so ga razni čifuti odirali po New Yorku. Samo za prevoz malega kovčega so mu zaračunali $1 ter še več drugih stvari. Zatorej rojaki, kadar potujete v staro domovino, ne obračajte se na nepoznane vam lokalne agente, temuč kupite vozni listek pri znani slovenski tvrdki Prank Sakser, 82 Cortlandt St., New York. Jaz sera potoval že dvakrat v stari kraj s posredovanjem te tvrdke, pa sem bil vedno zadovoljen in dobro po-strežen. Pozdrav vsem čitateljem "Glas Naroda"! — Fran BarbiČ, naročnik. Van Lear, Ky. — Dolgo sem čakal dopisa iz našega kraja, ker ga pa ni bilo, sem sklenil, da se jaz oglasim. Tukajšnje delavske razmere so še precej dobre. Dela se vsak dan, sem pa ne svetujem nikomur hoditi, ker le malokdo izmed rojakov ostane tukaj. Vzrok je huda vročina in pa suša. Alkoholne pijače se namreč ne more dobiti za noben denar. Kraj je zelo v hribih, tako da človek ne more iti nikamor na iz-prehod. Pred kratkim je bilo še dosti rojakov tukaj, zadnji čas so se pa vsi razgubili, tako da smo samo trije ostali, pa tudi mi si bomo poiskali kje drugje zaslužka. Lep pozdrav vsem rojakom širom Amerike! — Anton Troha. Franklin, Kan. — Dragi rojaki, naznanjam vam, da gre pri nas grozno slabo z delom. Če kdo napravi dva ali pa tri šihte na teden, je lahko vesel. Vročina je zelo huda, da je skoraj ni mogoče prestajati. Pred kratkim je u-mrl tukaj povsod priljubljeni rojak Alojzij Korošec. Zapušča več sorodnikov. Naj mu bo lahka tuja žemljica! Pozdrav! — F. Š. Udovica — Povest ix 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomič. (Nadaljevanje.) Podžupan Saie je naposled tudi sam pričel misliti, da vrag ne spi. Ko so mu javili, da je že dovolj ljudstva zbranega, je šel podžupan s sodnikom med nje, obkoljen od huzarjev, ki so se o-krog njega poigravali na čilih konjih. gledajoč z mrkim očesom na kmete, kakor da jih nameravajo prestrašiti "Kaj je z . vami, ljudje?" je prešel podžupan z ostrim glasom in medias res. "Čujein od več strani, da vas je obšel neki peklenski duh, da stiskate skupaj glave in da se rotite, da mrmrate proti gosposki, da je ne marate več poslušati, ne pozdravljate je, gledate jo prezirljivo in preklinjate očitno... Ali se hočete u-preti, vi nesrečneži?" "Bog ne daj!" se je oglasilo nekaj glasov. "Tiho, dokler jaz govorim!" se je zadri podžupan. "Hočete se zvezati z Vlahi v varaždiuski županiji? Ali ne? Hočete, da vas, kakor njih, polove in z vežejo in nato denejo na šance?" Podžupana je prijel hud kašelj od napornega govorjenja ter je prenehal. Kmetje f»o uporabili to priliko, pa so pričetkoma tiho. a nato vedno glasnejše in naposled zelo bučeč prepričavali gospoda podžupana, da oni ne mislijo nič hudega, da so pokorni, da se ne upirajo napram nobenemu, da bodo mirno prenašali, kar jim je naloženo, a Bog. ne oni, naj plača onim, ki jih mučijo in tlačijo___ Zatrjevanje kmetov je bilo tako enodušno in navidez nedolžno, da je podžupan videl pred seboj sama nedolžna jagnjeta, ki ne bi niti vode 3kalila. "Pa ae vendar vaša gospoda pritožuje č£z vas", je rekel podžupan malo bolj z milim glasom, "kaj vendar imate proti svoji gosposki*" - Ko je to vprašal, so se oglasile ženske in odrivale možke v stran. Na to vprašanje odgovore one miloativerau gospodu podžupanu: "Joj, vaša milost! To bi vam mogla vse polno povedat", se je oglasila prva najbolj jezična baba, ostrih, neprijaznih črt na o-brazu, in pričela govoriti tako glasno, kakor da bi sfe bala, da ji podžupan prestriže besedo. "Ne ve se, kdo je hujši, naš gospod ali njegova gospa podžupanja; to je pravi vrag v človeški podobi!" "Lažes, babal" je zavrnil podžupan. i, ^----- , „, Železnice se morajo po-državiti. Gospod", v newyorskem Wall Street-u je mnenja, da ne sme imeti vlada nikake kontrole nad železnicami in da absolutno ne »mejo priti v njeno last. Železnice smejo imeti samo privatne kor-poracije oziroma posamezniki. Kdor pa natančno zasleduje borzna poročila, pride kmalu do zaključka: par finančnih magna-tov potrebuje denarja za svoje ii vi j enake potrebe. Te potrebe so pa konjske dirke, jahte in druga podobna drobnjav, brez katere morajo stotisoči izhajati. Odkod pa vzame gospoda potreben denar? To je čisto enostavno. Na lep bel papir natiskajo akcije za kako železnico in jih prodajo za par borih milijonov. Z denarjem pa gre gospoda v Evropo, namesto da bi se jo poslalo v zapor. Vae »kupaj ni nič drugega kot aleparija na debelo. Znana stvar je, da v Ameriki ne kaznujejo tatov, ki ukradejo več kot 100,000 dolarjev. Če ukrade revež kos kruha, ga vtaknejo v zapor, za bogatine pa ni ne vislic ne zapora. Dividende za akcije mora plačati ljudstvo. i Različne železniške korporacije •o napolnile svojo mero do vrha z grehi. Lgudje so dolgo časa gledali to sleparsko početje. Marsikaj so potrpeli, milijonske sleparije so nazadnje le pa malo preveč. Železnice se morajo podrža-.viti! Poglejmo, kaj je napravila država s pošto in sedaj s paketno pobito ^ Ali ni to velikanski napredek? Se več bo pa storila, če vzame železnice v svojo kontrolo. Železnice se morajo podržaviti! In čim prej »e to zgodi, toliko boljše 1k> ma deželo. D«pisi. i »* ^^^ Meadowlands, Pa. — V noči od 21 oa 22. junija je udarila strela jr takozvano Oil Tank, v kateri je bilo kakih 75,000 sodov olja. Ker at o ji blizu kompanij&kih hiš, so a<- tu " i te vnele. 32 družin, ki so stanovale v hišah United Coal Company, je brez strehe. Priza-delih je tudi veliko naših rojakov. Požar je bil tako velik, da je bilo celo mestece Rich Hill in naaa naselbina v veliki nevarnosti. Družba seveda nima veliko škfde, ker je zavarovana, toliko bolj so pa oškodovani delavei. Dokler jim ne popravijo hiš, bodo n>m se ne morem nič kaj pohvaliti ; dela se sicer vaak dan, pa :ks»j se hoče. ker je polovica ljudi br«a dela. <*e bo kaj boljče, bom Ae sporočil. Pozdrav! — NaroČ- ■ps&enrtown, Pa. — Zadnji me-m*z jt odpotoval v stari kraj moj httt Alojsij Barbič s parnHcom ii&^l* Fran* Jose* I." Kupil d<*Treta. U ko je pla-f METANJE PARNIK6V KEDAJ PDPLUJEJO IZ KEW YORKA Pakiok I odplojb | t Kaiser Willi, il junij Bremen Rotterdam .... julij 1 Rotterdam La Savon?..... tf 1 H&vr* Aquitania..... ,, a Liverpool Baltic ........ „ 2 Liverpool Pres. Lincoln. ,, 1 Hamburg Glede cene za parobrodne list e dojsajale na avBtrijakpm dvoru. Grofica Larish pij« o Smrti Rudolfa. tore j o predmetu, o katerem se je napisalo že celo kupe knjijr. Da je njeno pisanje verodostojno. o tem svedoči njeno ime. Kqi|i je (iskan« na »jfiicjun pepirja tek cajlrp&a, kar jik je irdsj iiiilcr Amiriti v sloieafknajezika. Obicca 144 strui ter tri Uike ta pn,ebn-3i pap rju. cesarice ELIZABETE, cetarjeriča BUD0LFA nt ae*r«ČBe baroni« VETSERE. Ijaknake alcJajeia. Cena. knjigi g poštnino vred 1.— dolar. Denar pošljite v rekemandiranem listu e.li pošt. Money Order. NAROČILA J K NASLOVITI NA: John Piitricl), 520 E. 77 St. Box 20. New York City. Amerika in Amerikanci, Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev, J. M. Trunka: AMF.RTKA IN AMERIK A NCl. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York, N.Y Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. HARMONIKE bodisi kakorSnekoll vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St.. Cleveland C. pvw^^^wwwr^F w » e1 » ■ ^ u ► & SLOVENSKO ZAVETIŠČE. * T-----~ n a e « ■ e e e a a a.....j i> .»t GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St.. New Tork. N T. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet, Mich. ~ Tajnik: Frank Kerie 2711 S. SI 111 ar d Ave., Chicago, m. Blagajnik: Geo. I* Brozlch, Sly, Minn. DIREKTORIJ: DlrektorlJ obstoji lz Jednega zastopnika od vseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov ln od vseli samostojnih društev. Za znamke, knjižice ln vse drugo se obrnite na tajnika: Frank K*rl«, 2711 8. Millard Ave.. Chicago. III. Tudi vso denarne poSUjatve pošiljajte na tm Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima pustora med clvlllxovaniml narodi. Človek ki ne podpira narodnih zavodov, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega ZavetlSfia. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. .PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. i PHONE 246 i Zastopnik i "GLAS NARODA" K 82 Cortlandt Street, I New York, N. Y. 'KRACRERJEV' BRINJEVEC fcš 1 je najstarejše in od I in i zdravnikov priznano p5^ kot najboljše sredstvo mmL proti notranjim boleznim. J^^J^JM I "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan ^^Z_—^-d iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se "jj prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, jH^vv^tfjFiVT^S varujte se ponaredb in zahtevajte pravi r^Žr^^^ in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar Bft' "Mi*^"' jJ ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite Ik pismeno na nas. Jj ' V zalogi imamo tudi čisti domači 1 TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. —----—Poštn* naročila se točno izvršujejo. ^___. Prva Slovenska veletrgovina SgS The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AYE., CLEVELAND, 0. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, » s iNew York, N. Y. ■ ■■■ PODRUŽNICA: ■ ■ ■ ■ 6104 St; Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. | Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino, j Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. T1 V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. * i pet maji mimo tega akna, iz mračnih kotov me je gledal strah in napolnil včasih kupo do vrha. Takrat sem si večkrat mislil, da je prišel moj čas. Stara Katra mi je prinašala jedi in ni mi bilo mučno to usmiljenje: prišlo je iz dobre duše. Šlo je naprej. Tudi ulico sem spoznal. Fin, lep gospod, 5 črnim cilindom je šel vsak večer tod mimo z mlado, lepo damo. Veselo sta kričala in se obmetavala z olupki melon, on pa je nosil njen šal in se gizdavo priklanjal. Nekoč, bilo je pozno zvečer, sta obstala pod odprtim oknom. Ležal sem nepremično in slišal. Mikalo me je izvedeti, kak-no je zdravje tam zunaj. Nenavadno sta pričela. "Pretrgam kupčijo in s tem je rečeno dovolj !" je skoro zavpila dama. "Toda, komtesa, to je vendar izrodek trenotka in ne vaša resnica. Ne govorite, prosim vas, tako nediskretno o kupčiji, pomislite vendar na čustva, komtesa!" — "Humorist!" se je zvonko nasmejala. "Čustva? lie pomislite na -barkarolo v Benetkah. Tamkaj nismo bili 3 čustvi posebno nežni, kaj ne da — kratka vožnja po Lidu naju je ohladila o-ba." "Nehajte, prosim!" je hitel gospod, "nastal bi lahko javen škandal. Znano vam je, da sem ponarejal menice na ime svojega očeta — barkarole stanejo, komtesa ! Pomislite, če se izve o tistih večerih v naši visoki družbi, om-Iedni kot limonada v svoji nosla-joči morali". — '•Naiven ste, srček! Naša družba ima sama toliko bankroterjev med sabo. da jim je morala edina uteha — za njihove zločine. Pustiva to! Za vas imam izbrano krasno blondino, pri karnevalu vam jo pokažem, presenečeni boste. Zame je pa zadnji čas, da stopim v Eden svetega zakona. Bankir Savar se je zglasil pri-meni. Bogat je, da sam ne ve kako, Ej srček, kar pri meni se boste oglasili, če vam ho dolgčas pozneje; zdaj pa mirujte, moram biti poštena, pametna deklica!" Gospod je bil videti potolažen. "Blondina — cara mia" se je zasmejal in izginila sta po cesti. Bolnik se zakašljal. "Čisto blizu sem začutil takrat življenje", je nadaljeval po kratkem molku. "A tega življenja ni klical krik mojih samotnih ur. Tisti pogovor pod oknom me je sprijaznil z mojim stanjem, zasovražil sem tedaj vse, kar je bilo s ceste. Počasi se je plazil čas, prijateljev ni bilo, maja nisem več spoznal in težko je takrat, če je človek mlad. Pa pozneje je šla naenkrat luč preko tega okna in mi vroče posijala v prsi. Ko sem gledal nekdaj sam in nadložen ven-kaj v svetlo velikonočno nedeljo, •se je prismejalo tod mimo zdravo, veselo dekle in se ozrlo vame. Kar s polja je prišla kot živa Vesna, zavita v petje zvonov. Temni lasje so ji bežali čez vrat in grudi. Polne usmiljenja so me iskale njene oči, bile so vlažne od miline in sočutja. Vsa se je tresla, ko sem jo ugledal; nalahno je zavrisnila in izginila. Izginila je, a ne iz moje duše, ki je slutila takrat vstajenje. Od tistega časa je prišla Marica večkrat. Bil je nekoč veter, ko sem zadremal sklonjen v postelji. Lahen šum me je zbudil. Kot v polusnu sem videl izginjati za oglom kito mehkih las, a na oknu je stala visoka čaša rujnega vina in nekaj zavitega v papir.. Na postelji sta pa zadehteli dve veliki rožni kiti v poljubu zeleznih smarničnih listov. Takrat je bil prvi maj. Veš, kdor hodi našo pot, postane trd; toda tistikrat so se iz mojih oči prismejale rose čiste kot beseda device, ker v njih *ni bilo žgoče bolečine in ne krivde. Raztapljala se je kri v mojih žilah v čarokrasen tok, napajajoč me s sladkobolnim rajem. Nikjer, nikjer ni bilo smrti! Ne poznam je in je nočem videti! Včasih samo strmim zvečer tja v razklano nebo, s katerega šine obraz meseca in tedaj slutim, da se nekje nad nami snuje čas, ki ne pozna ran, a daje lekove in nam vlije kelih olja v žejno dušo, vodeč nas v svetle zbore kerubov. Tisti čas je cedaj v meni. Vzel sem bil tisto majsko kito cvetja v roke, izpil sem kupo vina in ga daroval vsemu kipenju in zdravju ne-skvarjenih človeških src. Prijatelj, saj niti ne slutiš, kako razkošje pride v nas, ce zakliče glas nenadoma: Pridi! Sanje hrepene po resnici in hrepene vedno sil-J ne je!" . j (Nadaljevanje v prihod, prilogi) krat so se hrumno odprla vrata in visok, ognjen mladenič je napolnil z gromkim smehom vso izbo. "Ha, ha! Poglejte ga, ljudje božji! Kot podrta grmada čaka in hrepeni pi tistem, a vrag vedi po kom. Solzni backi meketajo po njem in se sramežljivo stiskajo k zaročenim brezam. Vstani klada, slišiš! Zunaj je dobra volja zastonj!" Joško Vesel, njegov piki sotrpin je zagnal v velikem loku široki klobuk na staro peč, primaknil raztrgan fotelj k postelji in stresel Vrneta po rami. Ta ga je gledal smehljaje. "Dobro, da si prišel, prijatelj; kot kralj Matjaž čakam svojega časa. Malokdo se izgubi sem k meni in niti ne vem več, če letajo še slovenski literatje po svetu; brada mi je že trikrat zrasla okoli obraza." Njegovo neobrito obličje se je zjasnilo. "Vse po starem, ti pravim", je odvrnil Vesel. "S filistri sklepamo kompromise, prepiramo se z uredniki in živimo od besed, ki pridejo iz ust Gospodovih. Pridi kaj k nam in prevzemi vlogo sentimentalnega klovna, honorar dobiš — po smrti. Kakor ves, nas išče jugoslovanska misel zunaj, vsled tega sem se na smrt zaljubil v bujno Hrvatico orlovega nosu in kačjega pogleda. Lep korak k zbližaju je to, kaj ne da? Sicer je pa vse megleno iii zaspano od navdušenja. .. " V njegovih besedah se strup ni izlil iz mirne duše. Glas inh je podrhtaval. Vrne je to opazil ii> zresnil se mu je obraz. 'L Povej mi, Joškoga je prekinil mirno, a odločno, "je v tebi vedno.vse to resnično, kar govoriš in živiš? Nekoč smo skupaj tavali po cestah in jarkih, a me ne je življenje potisnilo na to ležišče in glej, os-talo je v meni srce, ki še vedno veruje v pesem, kadar je žalost v nas. Včasih v samotnih urah potrka preteklo življenje, pa tirja in ne iztirja; veliko smo dolžni. Vi drugi ste odšli; kaj ste videli in srečali pozneje, ne vem, a vem pa, da je bilo nekaj težkega, a meni ni znano več; dobri ljudje spremljajo moje ure". Vesel je obmolknil. Nekaj tujega ga je zaskelelo, kot iskra lokomotive, ki pade v oko, ko drvi človek v brzo vlaku skozi ta živi semenj in ne šteje postaj. "Morda, morda", je mirno odvrnil Joško in zapalil cigareto, "toda veš, kje je vera svojih dni? Tam zunaj smo jo pustili, kjer raste kislo grozdje neizpolnjenih upov. Naučil sem se zamahniti z roko, če pride resnica — in čemu se je braniti? Kri naj zapolje po mladih arterijah, da se ne raz-sede. Vsaj je življenje tako lepo in enostavno. Enostavno ti pravim! Ne vidim nikjer strahov, ker ne upam nič in ne čutim dolžnosti, ker je v meni svoboda." Pogledal je ven in prav mimo okna je hitela mlada deklica. Zvedavo se je ozrla po sobi in ko je videla, da je pri bolniku obisk, je urno zbežala in se izgubila med grmi, cvetočimi ob cesti. Na Vr-netov obraz je planila lahna rdečica. Joško jo je opazil in se zganil. Bolnikove oči so bile motne, nalahno je zakašljal. Baš v tem hipu je priletel na vejo pri oknu kos in zažvižgal veselo pesem, kot poreden fantalin po cesti, gredoč od svoje ljubice. "Vidiš kosa?" je šepnil Vrne in se naslonil z desnico na rob posteljo. "Prignalo ga je hrepenenje sem, ločiti se ne more od svojih vrtov, kjer je'izpel toliko živih pesmi. Prisedi, Joško, bliže in ne smehljaj se! Vem, v moj vroči obraz gledaš, pa si vesel — navajen si zanikati. Povedati ti hočem vse, kar so videle moje o-či, odkar sem slab... " • Po sobi se je začulo cvileče drsanje koles fotelja, s sarkazmom na ustnih je vrgel Joško cigareto skozi okno in položil glavo na naslanjač. "Počasi so odšli od mene vsi, kar sem jih nekdaj ljubil", je pričel bolnik. "Saj veš, kaj so mi zapustili: obljube, nasvete, nasvete, dolge obraze polne senc — in star fotelj... Spominjam se jih, kako so stali zadnjikrat pri moji postelji." "Križ božji, izgubljen bo!" je ihtela mati, "brez vere in upa se bo ločil s tega sveta." Pobesile so se ji mrke gube na licu, oče je pritajeno zaklel. Slišal sem ga dobro, a delal sem se nevednega in potegnil odejo čez glavo. Saj sem vedel, da bo tako, sem si mislil ; pa kaj je bilo nam mar, ki smo hodili gori na Kalvarijo že dolga leta brez Veronike in Magdalene. Ravnodušno so šli zo- .Mf £* j ril ■ zavživanje vina pri obedu, Avstrijcem in Cehom pa pivo, katero radi pijejo poleg jedi. V vseh stvareh nima narod nobene besede. Manjšina samolast-nihmoralnih prenapetežev je u-stvarila takozvano javno mnenje ter ga vsilila drugim. Naziranje splošnega naroda sploh ne pride vpoštev. Tujejezičnih časopisov se ne vpraša za svet in čitatelji teh listov ne vedo, kako pripomoči lastnemu naziranju do veljave. S tem pa nikakor nočemo reči, da smo nasprotni moralnemu napredku. Obsojamo pa. arogantno domišljavost velike manjšine, ki se smatra edino za poklicano, da razpravlja in odloča v moralnih vprašanjih in ki je mnenja, da splošna ljudska sodba nič ne velja. Pri vsem tem pa imajo ti ljudje vedno pripravljen izgovor, da tujerodni državljani ne razumejo ameriške »prostosti ter da se izpremeni prostost v razuzdanost ter da nastane iz tega greh in zločin. Ta izgovor je povsem neprimeren. Med ljudmi, ki uživajo na ta način, se ne pojavlja raditega nič več zločinov. Nasprotno pa je resnica, da dovede neprestano zatiranje naravnih nagonov do hujših izgredov in do večjih nerednosti kot pa sicer. Na drugem mestu pa sloni ocena teh ljudi glede ljudske duše in značaja na najpodlejšem pojmovanju človeške narave. Število kriminalnih, blaznih in sploh nenormalnih ljudi znaša komaj en odstotek. Tretji vzrok, zakaj se skuša u-vesti takozvano moralno aristokracijo je še najbolj važen izmed vseh. Z njim se hoče podreti temeljne osnove osebne svobode. Prostost naziranja je eden glavnih prLncipijev osebne svobode. Vsebuje naziranje, tla si lahko vsak po svoje uredi svoje življenje te* da ima v tem oziru prav iste pravice kot vsak drugi. Vsak poskus, da se v tem oziru omeji prostost posameznika, je naspro-tn vladajočim nazorom o prostosti. Odločbe te vrste se je izdalo proti volji naroda, ter se je slednjega vedoina držalo v nevednosti, dokler ni postala predloga zakon. Raditega ni smatrati takih zakonov zakonitim, ker je pravomočnost kakega zakona odvisna od volje celega naroda. A pustimo vsa ta premišljevanja pri miru ter se zavedajmo dejstva, da je got- va vrsta ljudi, ki hočejo ustanoviti moralno aristokracijo, že nadela ljudstvu spone, ki omejujejo prostost in da se ta vrsta ljudi neprestano trudi, da doseže svoj cilj ter vzame popolnoma v roko vso vlado. Kaj pa naj storimo, da se kaj takega ne zgodi? Prav nič časa ne smemo izgubiti. Upreti se moramo vsakemu poskusu, da se o-meji osebno svobodo in zasužnji narod. Pri tem pa ne smemo čakati, da pride vrsta na nas. Ako opazimo pri sosedu kaj takega ter trpimo, da se mu jemlje osebno svobodo, bo prišla kmalu vrsta na nas. Takrat bo pa že prepozno. Preko življenja. Spisal Ivo Peruzzi Svitoslav Vrne se je iz postelje ozrl skozi okno. Prav v sobo jc pogledala veja cvetoče jablane in se zazibala v silni moči, ki je prišla od zdolaj. Mogočno slado--strastje je napolnilo atmosfero: bil je junij, ko se razlijo iz rožic rože, iz hrepenenja ljubezen in iz človeške boli harmonija. Su-boten in upal je bil bolnikov o-braz; njegova sključena postava je trepetala kot mlada veja, pri-žeta k tlom. Spomnil se je bil nečesa daljnega, pa je pobesil glavo in tisti hip jc bilo težko v njem. "temu vse to", je govoril tiho sam s seboj, "do tega jaz nik-Jar ne pridem. Ce bi vsaj mogel biti kot so stotisoči. Pogledati na prag življenja, pozdraviti dobrodušno gospodinjo, ki odpira, pa prisesti k njej in se zazibati na njenih polnih grudih takole, kadar žgole slavci. Nekaj širokega in udobnega bi se naselilo v dušo in vesel mir bi zaigral okoli tolstih lic... Že meseci so prešli in še vedno čakam »olnca — in ali sem ga dočakal sedaj? Srcf mi pravi — da, Pogled mu je šel po mračni, neredni sobici, odtod pa v smeri : ceste. "Zakaj neki je danes še ni bilo mimo okna?" Zamislil se je in utihniL Ta- Osebna svoboda.. Louis K. Hammarlin?. XII. Naši predniki so priznali tri oblike vlade: monarhijo, aristokracijo in demokracijo. Monarhija je vlada posameznika. Aristokracija je vlada onega razreda, dobesedno vlada najboljših, kar seveda pomeni, vlada onih, ki se smatrajo za najboljše ter se raditega skušajo polastiti vlade. Demokracija pa pomeni vlado potom naroda. Zanimivo je dejstvo, da je bila represent i vna vlada naznana našim prednikom. Ta zelo važna izprememba vladne oblike, ki je sedaj običajna pri vseh civiliziranih narodih, se je razvila med plemeni severne Evrope, ki so se povzdignili po padcu rimskega cesarstva. Eden najvažnejših korakov, katere je za počel ameriški narod, je bil ta, da je iztrebil vsako aristokracijo. V ustavi Združenih držav se je dalo izraza temu prepričanju s sledečimi besedami: "Združene države ne dajejo ni-kakih plemskih naslovov; noben človek, ki je v kakem uradu, ne sme brez dovoljenja kongresa sprejeti nobenih daril, uradov ali naslovov katerekoli vrste od kralja, princa kake zunanje vlade." Ni treba omeniti, da je možno vzdržati aristokracijo edinole s silo, ali 7. oboroženo silo, bogastvom, razumnostji, »praznoverjem ali navado. Privilegiji aristokracije so rno najtežjih bremen, ki teže navadno ljudstvo v deželah, kjer še obstaja aristokracija. Kadar prihaja narod iz Evrope v Ameriko, je eden njegovih glavnih namenov, da se izogne tem bremenom ter pride v položaj, da more vsakdo razviti svoje zmožnosti ter se dvigniti do uspeha brez ovir, katere se mu stavi v starem; kraju. Kjer obstajajo take za-pr ke in ovire, ne more biti nobene prostosti za posameznika in osebna prostost je temeljni kamen ainerišne republike. Ako se vsled tepa hoče ohraniti to prostost ter jo prenesti tudi na naše zanamce, je treba zavrniti vsaki poskus, da se vgnezdi v naši deželi aristokracija. Pri občinskih volitvah najdemo ponavadi gotove -elemente, ki se poteza jo za javne službe pod pretvezo, da predstavljajo "zaslužno" občinstvo. Ako se natančneje pregleda stvar, se opa-da se poti naslovom "zaslužno" občinstvo navadno skrivajo oni, ki nasprotujejo vsem liberalnim tedencam v občinski vladi ter vsej prostosti, katere si posebno žele državljani inozemskega izvora. V mestih kot so New York, Chicago ali Kos'toii se nasprotuje kandidatom svobodomiselnih načel navadno od strani teh takozvanih "zaslužnih" ljudi. Te ljudi, ki hočejo ustanoviti neke vrste moralno aristokracijo, pa vladajo gotove cerkvene organizacije, ki se hočejo na vsak način prisvojiti politično moč in ki so znane nasprotnice državljanov tujega izvora. — Tako je izjavil neki list v Dwight, 111., "da je na tisoče demokratov in republikancev rajŠc glasovalo za Allina kot pa za "ski", ker je bilo na republikanskih in demokratičnih tikc-tih par Poljakov. Vidimo dosti prostovoljnih političnih zvez, ki se delajo nepristranske, ki pa agitirajo za kandidate, predstavljajoče gotove razrede, ki se sestavljajo iz kratkovidnih duhovnikov in njihovih pristašev. Ti pa hočejo vsiliti večini navade in nazore, katere imajo sami in katere smatrajo za edino pravilne in dobre. Ta duh in to naziranje pa skušajo uveljaviti v zakonodajah posameznih držav. Njihove nazore glede praznovanja nedelje skušajo vsiliti tudi drugim ter hočejo prepovedati za ta dan vse zabave, dasi ravno ne vidi večina naroda ni kakega zla v nedolžnih nedeljskih zabavah, ker je ta zabava le razvedrilo in izpremem-ba proti vsakdanjim naporom. Take zabave pa tudi pospešujejo moralni standard naroda. i Plen tprepovekiuje le posebna vrsta moralnih prenapetežev, ki je tuja vsakemu veselju, kateremu se radi vdajajo posebno oni. ki prihajajo iz evropskih dežel. Tem ljudem se gnusi tudi gledališče, katero so posebno vzeli na pa ko ter ga skušajo odstraniti. V mnogih krajih H so odpravili .pm&k* airae, ker se je vgnezdi-Bi navada previsokih stav. V več ^krajih prepovedujejo Italijanom ' Jigssicftfiskt ^^^ Katil, Jedmta Intopariricu de« 24. januarji 1901 v drž«vi Minocnt«, Mk* ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa. Podpredsednik t ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. D. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIC: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansaa City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444r—6th St., La Salle, I1L JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽI&NIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— Cth St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSfEP MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli atve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* k na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebod* tiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". I bivši volilni okraj sotinski, od I. 1897. do 1901. volilni okraj pre-gradski. Njegovo kulturno in politično delo so priznala tudi mesta Zagreb, Varaždin in Kavlo-vac, ki so izvolila Siničiklasa za častnega občana. Znanstveno je, Smičiklas mnogo delal. Začetko-ma je spisal več učnih knjig, po-J zneje pa se je popolnoma posvetil zgodovinskemu raziskovanju.' Leta 1901 je objavil kroniko Baltazarja Krčeliča, povodom dvestoletnice osvoboditve »Slavonije, 1. 1891. specijalno zgodovino o-svobodilne vojne proti Turkom, 1. 1892 povodom petdesetletnice "Matice Hrvatske", ki podaja mnogo virov za študij ilirizma. Težko bo čutil hrvatski narod udarec, ki ga je zadel s smrtjo tega neumornega delavca, pa tudi mi Slovenci čutimo ta udarec I1 in žalujemo ob gomili tega velikega Jugoslovana, ki nam je bil tako blizu in tako velik naš prijatelj. Raznoterosti. —o- čudna zgodba orijentskih železnic. Ze več mesecev se pegaja Av-stro-Ogrska s Srbijo zaradi vzhodnih železnic makedonskih, ki so po zmagoviti vojni pripadle Srbiji. Po svoji stari metodi je naše zunanje ministrstvo fcačelo proti Srbiji z ofenzivno taktiko. Med drugimi zahtevami je Av-stro-Ogrska zahtevala tudi pravico za stavbo železniške proge Užice-Vardište in tarifne ugodnosti za avstrijsko blago. Svoje zahteve je motivirala avstrijska vlada s trditvijo, da so dunajske banke nakupile 51 odstotkov akcij vzhodnih železnic ter je imenovala za svojega zastopnika Muellerja, ki je imel polnomoe teh dozdevnih lastnikov 51 odstotkov akcij. In tedaj so izdali nekaj čudnega. Lastništvo dunajskih bank je samo fiktivno, denar za akcije sploh ni bil plačan in akcije so ostale v depozitu v Švici. To situacijo je hitro izrabila Francija ter predlagala internacijonaliziranje vzhodnih makedonskih železnic. Medtem so na nasvet zastopnika francoskih kapitalistov grof Vitalija izdelali v Belgradu z nenavadno hitrostjo načrt za razširjenje železniške mreže v Makedoniji in predlog, naj postane železnica do Soluna internacijonalno *po-djetje, katerega bi se udeležile Srbija, Avstro-iOgrska, Francija in — Rusija. Tedaj se pa začne intriga Italije. Italija se je spomnila, da bi mogla tudi ona biti soigralka, in prosila je na Dunaju, naj jo sprejmejo v družbo štirih. Korak Italije je izzval nevarnost. da se pojavi enaki ape-tit, kakor v Italiji tudi v Nemčiji, Angliji itd. in da pridemo tako od vzhodnih železnic lahko in hitro k novemu splošno evropskemu zapletljaju. — Na Dunaju so se ustrašili ter so rekli, da " - t" •'■ - t.r % ■ « -i ' GLAS NARODA, 27. JUNIJA, 1 914. vajo priproste deklice, gospe in najvišje dame. Prvotno so upo rahljali jelkov smrekov les same za izdelovanje papirja, danes pa si je svilnata obrt zasužnjila sto letna debla in jih izpreminja \ svilo. Ta umetna svila v svoji kakovosti in trpežnosti ne dose za prave, od sviloprejke izdela ne svile, a je baš v zadnjih lotil vsestransko mnogo pridobila. — Včasi se je umetna svila čudne razlezla ali raztopila, kakor hi tro se je zmočila. Mnogoletna ra ziskovanja in poizkusi kemikom pa so končno docela odpravili t( napako umetne svile, ki je dane; že prav solidna in trpežna. Ir tako je prišlo, da dobivajo naš< žene in dekleta svoje bluze, ples ne in posestne obleke, odondot koder jo je iskala naša prva ma ti Eva, namreč v rastlinstvu. Puntarska papiga. Neki angleški list poroča o nek veseli dogodbiei, ki se je pi-ipetilg minulega leta ob obisku kralji Jurija v Blackburnu. Vratar ^ neki hiši, katero si je imel kral, ogledati, ima dve papigi, od ka terih je ena bolj lena in malo go vori, druga pa tem bolj klepeta va. To je naučil vratar govoriti "Bog ohrani našega kralja! Boj ohrani našega kralja! Bog obran našega kralja!" Kralj je z na . smehom postal pri papigi in zve davo opazoval zgovornega ptiča Ali njegovo veselje je bilo še vetje, ko se je proti vratarjevenu programu zadrla druga papiga i rekoč: "Molči, ti stari osel, ti!' ! - \ 1 li v 16., 17. 5n 18. stoletju, ki jih moremo v raznih muzejih še sedaj občudovati. Take svilnate obleke so se podedovale od matere na hčer in na hčere hčer. Saj so imele naše babice, tudi najbogatejše, navadno sarno po eno svilnato obleko, ki so jo nosile vse življenje. Na vsakih pet let je bilo treba tako obleko nekoliko prenarediti, pa je bila zopet nova. Tako nekdaj. Danes pa bi skoraj ne mogli rabiti tako trpežnega blaga, ker je moda vsakega pol leta drugačna. Razun tega bi si v sedanjih dragih časih malokatere žeuske mogle privoščiti toli drago svilnato obleko, kot je veljala od sviloprejke izdelana. A vendar hoče danes imeti vsaka ženska vsaj svilnato bluzo, svilnato spodnjico in tudi celo obleko. Vse te svile pa ni možno dohiti od sviloprejke. Izdelujejo jo iz — čujte in strmite — debel jelk in smrek. Zlasti ogromni ruski pragozdi, kjer je mnogo jelkovine in smrekoviue, mnogo pripomorejo, . d.> se more današnje ženstvo košatiti v svili in baršunu. Jelkova in smrekova debla v velikih tovarnah olupijo, potem jili nadrobno razžaga-jo, razdrobe in v ogromnih kotlih kuhajo, da se izpremene v pravo kašo. To kašo potem belijo, posuše in čistijo. Tako je dobljena šele sirova tvarina, ki jo pošljejo tovarnam na izdelovanje umetne surove svile. Sedaj je treba še jako kompliciranega dela s pomočjo raznih strojev, preden postane iz vsega tega svila, ona svila, ki se tako rade vanjo od-e-; je vendar boljše pogajati se di-. 1 rektno z Belgradom ter nekoli-'i ko popustiti. Srbski ministrski < predsednik Pašič je takoj izrabil < situacijo ter povabil k sebi 1 Muellerja. Z Dunaja so sporočili v Rim, da italijanska zahteva ni dovolj motivirana in v Rimu so se revanžirali s tem, da se je v : Parizu priložilo poleno proti — ' Avstriji. Pariz se je združil sPe-trogradom in spojenca sta poslala na Dunaj ponižen opomin, da pravzaprav Avstrija nima do vzhodne železniee nobenih pravic, ker ni kupila njenih akcij in jih tudi ne bo več kupila iz eno- ; stavnega vzroka, ker nima potrebnega denarja. Francozi so se tudi ponudili, da prevzamejo dozdevne avstrijske akcije, spravljene v Švici v depozitu. In posledica vsega tega je, da se je težišče tega vprašanja preselilo z Dunaja v — Belgrad in Pariz, kjer se bo tudi odločilo. Ta odločitev bo najbrže taka, da odpade vprašanje internacijonalizaci-je te železnice in da bo mogla Srbija odkupiti železnico, kar bo za Srbijo najugodnejše. Ta rezultat bi pomenjal nov poraz Berehtoldove politike. In največjo zaslugo pri tem bi imela Italija. Svila iz lesa. Svilo izdeluje, kakor znano, sviloprejka. Pred leti je morala opraviti vse delo sama. Svila, brokat, svilnat baršun, vse to je bilo izključuo le njeno delo. Razume se, da je izdelovala svilo- : prejka samo svilnato nit, ki so ; jo potem v raznih tkalnicah tka- : Tadija Smičiklas umrl. Edan najboljših hrvatskih mož je umrl — Tadija Smičiklas. V sedemdesetih in osemdesetih letih je igral rajnki v političnem kakor tudi v kulturnem življenju veliko vlogo. Posebno mnogo zaslug si je pridobil na polju hrvatske zgodovine, kot član in poznejši predsednik 'Matice Hrvatske'. Obenem je deloval kot opozicijonalni poslanec v saboru ter posvetil mnogo svojih moči jugoslovanski akademiji kot arhivar in predsednik. Znamenito je njegovo delo "Povjest Hrvatske", ki je izšla v dveh zvezkih v "Matici Hrvaitski". In čeprav se je vsled izpremembe političnih razmer umaknil iz javnega življenja, je vendar ostal neumorno delaven na znanstvenem polju, se do zadnjega časa aktivno udeleževal vodstva jugoslovanske akademije ter neprenehoma delal na znanstvenem polju. Njegova smrt pomenja za bratski hrvatski narod veliko izgubo. Rojen je bil 1. oktobra 1843. v Reštovu v Žumberku. Obiskoval je ljudsko šolo v Sošicah, na kar ga je njegov stric, grško-katoli-ški škof v Križevcih, Gjuro Smičiklas, sprejel v uniatski deški seminar, kjer je ostal do 1. 1863, da je končal svoje gimnazijske študije. L. 1864. je bil na Dunaju, kjer je študiral zgodovino in geografijo. Ko je 1. 1869. napravil profesorski izpit, se je vrnil v domovino in je bil nastavljen na gimnaziju na Reki, od koder je prišel 1. 1873. kot profesor v Zagreb. Ko je osem in -pol leta poučeval na zagrebškem gimuaziju, je bil 19. marca 1882. imenovan za rednega vseučilišnega profesorja za hrvatsko zgodovino. Kot tak je deloval do svoje vpokojitvs 25. maja 1905. Ko je bil 1. 1SS7. sve-čanostno instaliran kot rektor magnificus, je imel znano inav-guralno predavanje o postanku jundulirevega Osifiana. Odkar se je "Matica Ilirska" pretvorila v Matico Hrvatsko" je bil rajnki odbornik "Matice". Po smrti zgodovinarja Iv. * Kukuljeviča Sakcinskega je bil 15. decembra 1880. izvoljen za predsednika "'Matice Hrvatske", ki je pod njegovim vodstvom vsklila. Po smrti Torbarja je bil izvoljen za predsednika jugoslovanske akademije, kateri je posvetil vse svoje moči. Njegovo zadnje delo je bilo, da je deloval na to, da se je začela sestavljati jugoslovanska enciklopedija. Pod njegovim vodstvom so se hitro in uspešno izvedla pogajanja s srbskimi in slovenskimi kulturnimi društvi. Jugoslovanska akademija je kot prva dokončala vsa predpriprav-Ijalna dela in letos naj bi se izvršila redakcija člankov za enciklopedijo. Nenadna smrt pa mu ni dopustila, da bi doživel ta uspeh. V političnem življenju je Smičiklas od 1. 1884.—1887. zastopal KAJ JE "PULMOTOR"? Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih besed. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno. Pulmotor je pomembna beseda ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod. • Čitajte razlago te besede v : Premier Dictionary pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljemu, električnih udarcih, oslabljenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znada 16 funtov; delo- i vanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča. t ■ . g . ■- j j j Knjiga i novih besed, novih idej, novih prikazni Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev. 98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo Denar pošljite po Money Order ali ▼ znamkah. Rajie Money Order. Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in drnštveni tajniki, ali pazite, d« ao vaie tiskovine rodno narejene v linijski tiskarni ? Naia tiskarna je popolno zaloiena s najbolj modernimi črkami, okraski in n vsem tiskarskim imtffHilf te Je največja slov. natjska ■ NAJNIŽJE CENE vnemtiskovijm^an ndwtoJ^ GARANTIRANO fiELO da sto —dsTnjjni » tiskovino in da so Mrli nslisfss, i»Hh. risilss nAetfote. Wt žs jo Vodno r mjtr 6119 SL dar Ave.. OttcU. Om POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri postni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedičine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, «*eno in točno postrežem. FRANK BASSO, M Portland! St., K ewYork, H. Y, glednem, ljudskemu preseljeva- • nju podobnem toku, v grško državo, napolnjujoč jo s svojimi , tožbami in s svojo revščino ter o-grožajoč njeno gospodarsko ravnovesje. Carigrajska porta špekulira, da bo na ta način prisilila Grško k popustljivosti, kajti progonstvo grškega elementa iz Male Azije bi pomenilo za grške narodne interese faktično mnogo večjo izgubo, kakor pa izročitev obeh otokov Kios in Mitilene. Toda /.i jo sla Turška špekulacija predaleč, in že se- je srečala z o-nimi računi grških državnikov, o katerih smo zgoraj govorili. Na ; ostrini noža je sedaj vprašanj« vojne in miru in grški ininistr- , ški predsednik Venizelos je stavil v parlamentu retorično vprašanje: Ali moremo trpljenje svojih rojakov še dalje prenaša-ti?"" In pristavil je med burnim pritrjevanjem poslancev, da bo Grška primorana, ako sedanjemu neznosnemu stanju ne bo skoraj , kraj, nesrečne begunce nele obžalovati. Položaj da je resen, — prav resen. Eventual nost turško-grškega spopada odpira nadaljna daleko-sežna in usodna politična vprašanja. Ali je mogoča tudi vojska na kopnem? Ali je res, da obstoja med Turško in Bolgarijo tajni dogovor, vsled katerega ima turška armada prosto pot tja do grških mej? Ako je to res, potem je izbruh nove splošne balkanske vojne verjeten in mogoč, kajti Srbija in Grška imata zavezniško pogodbo, v katero je sprejeta tudi omenjena eveutualnost. Nova balkanska vojna — pod tem bremenom bi se porušil tokrat prav gotovo evropejski mir. ... Človek ne more verjeti, da so podobne eventualnosti mogoče. In vendar, če gledamo, s kako mrzlično naglico se znova o-borožujejo in pripravljajo balkanske države brez izjeme, če vidimo, kako izhajajo evropske velesile milijarde in milijarde za reorganizacijo in spopolntev svojih armad, si moramo reči, da bi iskra grško-turškega konflikta prav lahko zanetila oni velikanski požar, pred katerim trepetajo narodi celega kontinenta. Grško-turški konflikt. Iz Aten prihajajo vznemirjajoča poročila. Vest, da je Grška stavila Turčiji ultimatum in da se nahajamo neporedno pred izbruhom nove vojne, se sicer ne potrjuje, toda položaj je skrajno kritičen in kaka malenkost lahko že v kratkem razplamti nov balkanski požar. Grška in Turčija še nista poravnali svojega računa izza prve balkanske vojne. Evropejske velesile so sicer priznale večino egejskih otokov Grški, toda Turčija se tej odločbi ni podvrgla ler zahteva zlasti povrnitev otokov Kios in Mitilene, ki ležita neposredno preti maloazijsko o-balo, češ, da bi sicer Grška trajno ogrožala maloazijsko posest, zlasti pa razmeroma jako bogata obrežna mesta, katerih prebivalstvo je po večini grške narodnosti. Obe državi se zavedata, da j-; vprašanje egejskih otokov in posredno tudi vprašanje maloazij-ske obale za eno in drugo tako vitalno, da se bo moralo najbrž rešiti z orožjem. Obe državi sta se tudi takoj po končanih balkanskih vojnah pričeli na novo oboroževati. Turčija in Grška nista več mejaša, zato je za obe čim največje važnosti pomorska premoč. V prvi balkanski vojni je turška mornarica popolnoma podlegla iu ena edina grška velekri-žarka "Averov" j - odločila vojno usodo na morju. Turško bro-dovje je bilo zastarelo in slabotno. Takoj po zaključku mira se je pričela v celi Turčiji velikanska agitacija za obnovitev flotile in danes ima Turčija v angleških ladjedelnicah že par velikih ladij naročenir, en dreadnought ji bo *e letos na razpolago. V tem tre-uotku bo Gnška, ki dobi svoj dreadnought šele prihodnje leto, navzlic nakupu novih križark in drugih manjših ladij na morju, mnogo slabejša in v gotovem o-zira izročena Turčiji na milost in nemilost, kajti en sam moderni dreadnought nadkriljuje celo bro-dovje manjših ladij. Grška se torej nahaja v neprijetnem položaju, da ji grozi naravnost katastrofa, ako »e pride glede egej-ekega vprašanja med njo in Turčijo popreje do sporazuma, oziroma do definitivne odločitve, predno priplove novi turški dreadnought v carigrajsko pristanišče. Ze iz tega dejstva je razvidno, da mora Grška na vsak na-iin doseči odločitev v svojem sporu s Turčijo, če ne drugače, pa m orožjem, in aietr še v času, ko ima zasigurano premoč na morju. Turčija to dobro ve. Carigraj-»ki politiki pa ei predstavljajo tudi komplikacije, ki bi mogle nastati iz eventuelne nove vojne in xaraditega skušajo Grško na drug način prisiliti, da popusti glede egejskih otokov. Raditega ifettenirajo Turki ona strašna pre-ffAftj&Oija maloaaijskih Grkov, kateri be že, prepuščajoč vse imetje rasiiUM Uuritttiia tolpam, v nepre« muucj uiuei. --— --- 'G R E AT LY R E DU C E & £ I Z.£ OF TH E 34-.00 BOOKi Poglejte kopon. na 5.1 strani. — Le 6 jih je treba. RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI .. _ .. -,. • , . , . * ■ /...,. _ ?. 'GENUINE LIM? LEA-piR} NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Kosje. Neizprosna smrt nam je , ugrabila 2. junija blagega moža Franca Klokoear, p. d. Janžiea, I posestnika na Veterniku. Ravno teden poprej se je vršila gostija njegovega sina Janeza. Brežice. Sudmarka je v kratkem času pokupila 4 hiše v Brežicah. nazadnje menda Kalbovo poleg žitpne cerkve. Sicer jih ni odkupila od Slovencev, a vsekako je značilno, da tako lepo napreduje v Brežicah to društvo. Slovenci pa tudi po svoje prav ponižno podpiramo brežiške nem-škutarje. PRIMORSKO. Kulturno gibanje Hrvatov v Trstu. Za hrvatsko šolo, ki jo prihodnje šolsko leto otvore v Trstu. je kupila "Hrvatska štedio-nica" v Trstu hišo blizu L1 o vdove palače za 600,000 K. "Piccolo"' komentira ta dogodek iu pravi, da se doslej ni mnogo čulo o Hrvatih v Trstu, ampak šele od zadnjega ljudskega štetja so se pričeli malo bolj živahneje gibati. Naivno pravi, da nameravajo Hrvatje v Trstu uvesti hrvatski bana t. Podraženje plina v Trstu. Mestni magistrat namerava v svrho pokritja primanjkljaja, ki znaša za leto 1914, nad en milijon kron, zvišati cene svetilnemu plinu, ki se uporablja za kurjavo, od 14 vinarjev na 16 vinarjev pro kubični meter. Magistrat pričakuje, da bo imel iz tega nad 35,000 K več čistih dohodkov. Vlom. Ko so dne 8. junija zjutraj odprli v Barko vija h pr" tvrd-ki A. A. Backer uradne prostore, so opazili, da je v lokalu vse narobe. Vlomilci so odprli železno blagajno ter ukradli okrog 100 K drobiža; vdrli so pa tudi v trezor, a je bil tamkaj njihov trud za-, man. Za svoje težko delo so imeli i le 100 K. O tatovih nimajo še nobene sledi. Nasilen urar. V Trstu je na ulici Pozzo del mare udaril grbasti urar Hektor Horak nekega Jakoba Dimnika tako, da je ta pričel krvaveti iz ušesa. Dimnik je šel takoj na policijski komisarijat in so poslali v kavarno "Flora" nekega redarja po Horaka. Ta se je pa z vso silo postavil v bran redarju ter je pozval na pomoč celo svojega brata ter potem redarja ob real in poškodoval tako, da je redar že krvavel. Slednjič je prišel redarju na pomoč še drugi redar in sta oba komaj ukrotila nasilnega urarja ter ga spravila na varno. Dvomi svetnik je postal vladni svetnik na tržaškem namestni-štvu vitez Stefan pl. Mautner. Volitve v Istri so se pričele 7. junija. Volila je splošna skupina. Slovenci in Hrvatje so obdržali svoje okraje. Izvoljeni so že: dr. Milic, prof. Mandič, dr. Laginja in Splnčič. Aretirana tatova. V noči od 3. na 4. majnika je bila izvršena na Borznem trgu v Trstu tatvina v trgovini Hofstadter. Par dni pozneje sta bila kot osumljenca aretirana Ernest Lunazzi in Julij Poppes, dočim sta jo dva draga tatova še pravočasno popihala. Ta dva sta Josip Renulich in Ma-i rij Horgnolo. Po izvršeni tatvini sta šla v Milan in Benetke, kjer sta zapravila vse in imela še to predrznost, da sta se zglasila pri avstrijskem konzulatu. Policija ju je aretirala ter poslala v Trst, kjer sooblasti kljub tajitvi obeh dognale, da sta soudeležena pri onem vlomu. KOROŠKO. Škoda vsled letošnjih poplav na Koroškem se da preceniti šele sedaj, ko so vode upadle in so reke ter potoki zopet v svoji normalni strugi. Na mnogih krajih, kjer je ob strugi Drave in Gline bil mehak svet in kjer ni bil ta na poseben način zavarovan, je voda odnesla velike plasti zemlje. Posledica tega je bila, da je nanesla voda tam. kjer je poplavila v bližini strug se nahajajoča polja* in travnike, tjakaj velike množine peska in zemlje, to pa tako, | da na nekaterih krajih za letos ni pričakovati nobenega -sadu. Zlasti prizadeti so po poplavi nekateri posestniki ob Glini. Več poslancev se je obrnilo že na via-' | do, da preskrbi podporo po ujmi thudo prizadetim ljudem. Deželna vlada je že pričela s precenjevanjem škode. Tatvine. V predsobo stanovanja posestnice papirne trgovine Knroline Švajger v Celovcu se je [vtihotapil te dni neznan tat ter^ odnesel črno usujato torbico, v MLANJSKO.il | Umrli so v Ljubljani: Vladimir Virant, sin voznika električne že-, lcznice, j dni. — Alojzij Tseher-»ef poarstnik-kiralec, 27 let. — Filip Peče lin. sin dninariee, liira-lec, 19 let. — I^ovro Capuder, sin tovarniškega delavca, 8 mesecev. — Karel Pipan, čevljarjev sin, 2 leti. — Antonija Topolovšek, šivilja. 21 let. — Marija Nevecny, žena železniškega kurjača, 31 let. — l/eopold Žnidar, sin užitkarja, 15 let. — Andrej Razpotnik, delavec v pivovarni, 46 let. Smrtna kosa. Dne 10. junija popoldne je v Novem mestu preminul dvorru svetnik Josip Ger-o njem z nogami. Pcrcka. Dne 10. junija se je po- , ročil na Viču Fran Boltežar, pod- , starosta tamošnjegu Sokola, z gospodično Ivanko Trost. 8TAJERSK0. Lep posel. Iz Celja poročajo: Pred mesecem je imela tukajšnja železuičarska organizacija shod, na katerem so ožigosali po zaslu-žeriju sodrugi, a tudi neorganizi- ■ rani delavci, razmere na naši progi iu postaji in pa navade nekaterih "višjih" gospodov kakor Pluli ovc iu Hermanove. Seveda ni tem gospodom všeč, da se upajo delavci javno nastopati proti njihovemu početju. Ker pa ne morejo vsega izvedeti, kar so govorili delavci na shodu, so si najeli elo-veče, v osebi ogibnega čuvaja Jurija Čretnika, ki opravlja lepi po-sel denunciantstva. Oretnik ne o-pravi pri postajenačelniku ničesar, ta ga že predobro pozna, zato si je pa izbral za svojega "zaupnika" prožnega mojstra Hernia ima. Seveda je popadel vse ni ar ne Čretnikove Hermann kakor lačen pes kost. Kmalu nato je pričel Hermann izpraševati delavstvo telefonično, če je kdo truden, da naj pride na postajo, kjer mu preskrbi lažje delo itd. Ker so pa delavci popolnoma pravilno o-ci ii. i I i to nenavadno usmiljenje gospoda prožnega mojstra, ni bil noben "truden". Hermann je ves žalosten konstatiral, da so delavci toliko prebrisani, da ne gredo na njegove enkerčke. Organizirane delavce sovraži prožni mojster, kolikor le more. Pred kratkim je opazil, da govori delavka, ki ru-je travo na progi, z organiziranim železničarjem. To ga je tako razburilo, da je prepovedal delavki govoriti s tem sodrugom. Smrtna kosa. Iz Laporja poročajo: Gospa učiteljica Milena Kopriva, rojena Pavlic, je v sredo dne 10. junija umrla. Okonina v Savinski dolini. Iz Ljubljane je prinesel brzojav žalostno novico, da je umrla v tam-' kajšuji bolnišnici žena tukajšnje- ( ga posestnika in trgovca. Ana Ca/al Zapušča žalujočega soproga ^in več nepreskrbljenih otrok. [ \Dol pri Hrastniku. Umrla je za epMio sestrična župnika, Marija Tua*njickv Tojfreb se je vršil dne I gŠTmaja' " ..........1 voriti z župnikom. Spustil se je v I pogajanje z dušnim pastirjem in I ko mu je sodnik zatrdil, djj bo l kazen milejša, če se uda. se je po- I dal doli. Pri zvonikovih vratih so ■ ga nato zgrabile roke razdivjanih | orožnikov. Tomšič je še imel pri . sebi 37 patron. Spravili so ga v I zapor, kjer so mu dali najprej jesti, da se je okrepčal. Morilec je I izjavil, da ni hotel nobenega drugega umoriti kakor sta riše njego- I ve neveste, ker so mu uničili nje- * govo srečo. — Težko ranjena ne- I vesta Ilermina Kraušer je izjavi- I la : Rada sem imela Tomšiča in bi'I ga bila mogoče poročila, če bi ne I bili moji sta riši izjavili, da me bo- i do zavrgli, ako ga vzamem. V če- | trtek 4. junija smo vsi trije delali a na polju; kar naenkrat je stal | pred nami mož, ki je imel na gla- . vi rdeči turban. Še na misel mi I ni prišlo, da bi bil ta mož s krinko Gusti. Mož je s svojo puško I [nameril na mojega očeta, v tem j hipu je že padel strel, in ko sem I I videla, da je oče padel, sem za-j" i čela kričati in bežati. Nisem pa I J še daleč pribežala, ko sem začu-j' tila naenkrat močno bolečino v'I hrbtu in sem se brezzavestna I zgrudila. Ko sem prišla zopet k'i | zavesti, sem v mojo grozo izve- j I dela. da je ustrelil Gusti očeta in1, j mater. — Tomšič je si ar 23 let, !| je robate zunanjosti in močne po-j. | stave. Morilec je baje bral zelo'| mnogo romanov in drugih slabih I povesti. Celo v politiko se je vine- j I šaval in pisal več člankov za list. "Radikal". Zdravniki trdijo, da I Tomšič ni pri zdravi pameti. j * ■ 11 Rada bi zvedela za mojo sestro i ANO MlHELlC, rojeno MED-; I VED. Doma je iz Podgore, fara i * Stari trg pri Kočevju. Pred 4.11 leti je bila v Coloradu. Prosim' I cenjene rojake, če kdo ve za11 nje naslov, naj mi ga naznani, i I ali naj se pa sama oglasi. — j ■ Margareta Ansl. GO George St.,' | Brook!vn. N. Y. (25-27—6)!. ----------|| Kje je moj brat JANEZ STA-!. NIC? Doma je iz Podgrada na j I Primorskem. Pred 10. meseci se i je nahajal nekje v Brooklynu. j I N. Y., in sedaj ne vem, kje biva. Star je 25 let. Prosim cenje- j g ne rojake, če kdb ve za njegov jI naslov, da mi ga naznani. — ■ Joseph Stanič, Box 364, Nor- ~ wick, Pa. (25-27—6) Kje je moj stric ALOJZIJ VOG- * LAR1 Pred tremi leti je bil nekje v Chicagi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi.' Frank Zorko, Box 33, Lobelia,1 W. Va. (27-29—6) OGLAS. Slovensko izobraževalno društvo "Vihar" v Dunlo, Pa., želi dobiti PEVOVODJO. Glede plače ter eksistence se dogovori pismenim potom. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Frank Bavdek, P. O. Box 242, Dunlo, Pa. (2x 20&27—6) Brinjevo Olje čisto in naravno. Pint . . . $1.00 Quart . . 2.00 Gallon . . 8.00 Vam je mogoče dobiti samo pri: The Ohio Brandy Distilling Go. 610', ST. CLAIR AVE. CLEVELAND ss OHIO. oauuL Cenjenim rojakom priporočaš tvoja MBATOA VIHA Ii najbolj lega grosdja. Lansko rudeče vino po 404 gal., staro rudeČe vino po 454 galona , lansko belo vino po 454 gaL in i najboljše staro belo vino po 504 j I ; gaL 100 proof močan tropinjeve« i galone $12, 10 galoa pa $2» TIbo poBljui po 39 in M gal Vmarma i* Aiatill^Jia bliae po , staja. ' ^ , PoAjite vaa pinna na> . J Btephea Jaekat, kateri je imela Švajgerjeva zlato dainsko uro, zlat prstan v vrednosti 100 K iu črno denarnico, v kateri je imela še več kron denarja. O tatu nimajo se nobene sledi. — V Beljak je prišla pred par dnevi na mesečni sejm kočarica Ivana Stroje ter kupila na neki stojnici razne sladkarije za otroke. Ko je hotela plačati, ni bilo njene denarnice, ki jo je bila položila na stojnieo, nikjer. V de-narniei je bilo kakih 180 K. Radi silnega joka niso mogli iz ženice spraviti ni kaki h natančnejših podatkov. zato je bil ves trud policije zastonj. O tatu nimajo nobene sledi. Vlom. HiAni posestuici Ivani Nusser v Št. Vidu ob Glini je vlomil neznan tat v njeni odsotnosti v stanovanje ter je odnesel 24 K denarja, zlato daiusko uro, vredno 20 K. Tat je zlato uro prodal za 10 K. O njem nima policija še nobene sledi. Smrtne opekline. Dne 8. junija se je opekel v Celovcu pri štedil-j niku šestletni Ferdinand Schauer, j in sicer tako. da je vsled zadob-1 • • | Ijenih opeklin še isti večer izdihnil. Nezgoda. Iz Št. Vida ob Glini poročajo, da je napadel nek hud j pes na sprehodu se nahajajočega • tamošnjega kaplana Kienberger-J ja ter ga vgriznil v stegno. Cez par dni pa je noga kaplanu tako1 otekla, da so ga morali prepeljati' v bolnišnico usmiljenih bratov. Z;idobil je zastrupljenje krvi. - 1010 kron ukradenih. Te dni so v Bistrici prijeli lesnega delavca Jakoba Cemernjaka, ker je izvršil pred par dnevi vlom pri lovcu Mateju Pušuiku, kjer je ukradel 1010 K. Nesreča. V Sknezavi je prišel Dietni sin Štefan Wetzlinger, ko jc bil sam na podu, z levo roko med kolesje neke slamoreznice, pri čemur je zadobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v celovško bolnišnico. PREKMURSKO. Morilec v zvoniku. V vasi Gross Hoflein blizu Šopronja na Ogrskem je kmečki sin Avgust Tomšič snubil hčerko kmeta Kraušer-ja. Dekle pa za snubca ni maralo in je njegovo ponudbo odklonilo, iz maščevanja je dne 4. junija Tomšič ustrelil »Kraušei-ja in njegovo ženo, hčerko pa je nevarno ranil. Nato je zbežal proti eerkvi, med potjo pa je še streljal na nekega kmeta in ga tudi ranil. Nato je zbežal v zvonik, kjer se je dobro zatvoril. Iz zvonika je začel neprestano streljati na spodaj stoječe ljudi. Najprvo je nevarno ranil 4 osebe, ki so hotele vdreti na stolp, iz katerega je klical: "Essad paša sem, z menoj boste še imeli opravka!'* Stolp je visok 30 m. Orožniki in vojaštvo je obkolilo cerkev in se zavarovalo za debli dreves. Tomšič je skoro neprestano streljal iz zvonika. Morilec se je očividno na svoj čin poprej dobro pripravil. Imel je pri sebi več sto patron, puško in revolver. Orožniki so streljali na zvonik, a Tomšiča ni zadel noben strel. Morilec se je še celo norčeval iz orožnikov in je po vsakem strelu zazvonil s cerkvenim zvonom, češ: Slabo streljate, niste me zadeli. Dne 5. junija se je cerkovniku posrečilo, da se je približal stolpu in je zamogel z morilcem govoriti. Tomšič je rekel cerkovniku: "Jutri ob 10. uri se trdnjava preda." Ko je šel cerkovnik še dalje, je ustrelil morilec tudi nanj in ga nevarno ranil; krogi ja mu jc šla skozi oko v glavo. Dne 6. junija ob 4. uri zjutraj, ko se je danilo, je zaklical s stolpa: "Pustili ste me, da seiu se naspal, sedaj-lahko dalje vstra-jam." In res je streljal tudi v soboto 6. jun. zopet naprej. Skupno sta 2 osebi ustreljeni, 13 je pa težko ranjenih. Ranjen je tudi 1 orožnik. V soboto 6. jun. zjutraj sta morilčev oče in brat šla v cerkev in sta prosila razdivjanega fanta, naj neha streljati, A morilec je tudi njima zagrozil, da ju u«treli, ako se ue odstranita. Tomšič je streljal tudi v cerkev in je zelo poškodoval oltar in več podob. Streljal je tudi v okna bliž-i njih hiš. Nek orožnik je skušal tiho se splaziti v zvonik. Tomšič je to opazil in je orožnika ustrelil v ramo. Splošno so sodili, da se bo Tomšič radi žeje udal. A v soboto proti poldnevu je morilec I naznanil s stolpa, da si je prinesel iz cerkve blagoslovljeno vodo, s katero si gasi žejo. Razobesil je jtudi ogrsko narodno zastavo raz .zvonik. V soboto proti poldnevu [je prišel okrajni sodnik, ki je za-povedal. naj oddajo orožniki vee skupnih strelov proti, morilcu. To je pomagalo. Tomšič je sprevidel, Ida se ne more Jltjcopcrstavljati., Zaklical je iz zvonUa/*da želi go- Zapeka, i neprebava, * slaba prebava, . otrpla jetra. in enake prebavne neprilike se • lahko hitro odpravijo s pravo- I časno rabo 1 Severovega i Življenskega ] Balzama > • j (Severa's Balzam of Life). Viso- ko se priporoča za slabokrvne, i stare in slabotne ljudi, okrevance 1 in kot dragoceni pripomoček za zdravljenje ponavljajoče mrzlice I Cena 75 centov. 1 BOLEČINE V HRBTU, , krajevni revmatizem, bolečine v I bokih, nevralgija, prehlad, vnetje prsne mrene, okorelost in krči ! se hitro vdajo z>:odnji rabi i Severovega ! zdravilnega | obliža i (Severa's Healing Plaster). Priporoča se za rabo v vseh slučajih I kjer se rabi kaki obiiž. Cena | centov. Otroci r«di imajo Odrasli rabijo I SEVEROVE TAB-LAX . Sidkomo odvajalo. « Cena 10 in 25 centov. 1 Vprašajte lekarnarja za Severo- ' va zdravila. Ako j;n nima lekar- ■ nar v zalogi, naročite jih od nas I IVJlfj^^flHSI MMKSrnlfr^fjMzf^ ^JIVj^ww frKyT^a Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo |B| KUPON — za — Premier Dictionary 27. junija 1914. Ime........................................................................ Mesto ................................................................... Država.................... / * ....................... .............. ....... f*^ Opomba. Slovar je pisan le v ang-leškem jeziku ter je torej EF^ dobec le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna posebej, ker je knjiga obširna. Za poštnino je priložiti: Za 1. in 2. pas 6c; za 3. pas 10c; za 4. paa 15c; za 5. pas ^0c; za 6. pas 25c; za 7. pas 31c: za osmi pas 3fJc. — Za Das s/ojega kraja izve vaakdo na pošti. r/ w I EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR 1 (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN n 82 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY New York, N. Y. Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJjS in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vcjaike prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje petrebne informacije =J glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne I prestave iz tujih jezikov. II Obrnite se zc.vpno r.a rje^a, kjer boste točno in cciidno posLreženi. t=L=—-iEE3 ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE 44GLAS NABODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN. Po znižani ceni! > Amerika in Amerikanci. I Spljtttt M. Trunk I je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- 1 zana v platno in za spomin jako prilična. « Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri- ' jejo veliki stroški. ' Dobiti je pri: | Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ! ^OLASJCAROIM, 27. JUNIJA. 1014. Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in kako zdravi so.bili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči, u-činkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila ki bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo je dobro znano TRINER-JBV I ameriški Elixir grenko vi do. Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, | kar ne spada tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali I tamkaj ter se tam rrzkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja celo telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, z namenom, da se "prepreči zopeten pojav bolezni. Priporočamo trajno uporabo tega sredstva. Pri želodčnih boleznih, pri boleznih na jetrih, pri boleznih v črevesu, učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave. Isto velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže-nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen-kasti barvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka in spanja. V vseli lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturer, 11333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. V preteklih dneh. Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči z oljem iz oliv. Bolečine v členih, sklepih in mišicah izginejo često po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite. Skrivnosti Pariza. BLZKi IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. Spisal Eugen« Sne. Za "Glas Naroda" priredil Z. H. NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je RED STAR LINE Plovilba med New Y or kom In Antuterpom. Redni tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzoparmki na dva vijaka. ZEELLAND / KROONLAND , 11,304 ton« 12,760 t0n* FINLAND fMlifeal^^^^ VADERLAND 12,760 ton. 12,017 ton, LAPLAND 18,694 ton. Kratka In udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, bloveoiko, Hrvst-sko in Galicijo, ksjti med Antwerpom in imenovanimi dežel smi je dvojna direktna Železniška zveza. Posebno se ie skrbi sa udobnost potnikov medkrovja. Tretji rasrad obstoj! od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nsdaljne Informacije, cene in voine listke obrniti sb j« nai RED STAR UNB No. 9JBroadway No. 14 No. Dearborn St. 233 Main St. NeWjYork. Chicago. III. Winnipeg. Man. 94 State Street 1306 "F" St., N. W. 319 Geary St. Boston. Mm«. Washington. D. C. San Franciako, Cal. 1319 Walnut St. 210 St. Charles St. 121 So. 3rd St. Philadelphia, Pa. New Orleans. L«. Mineapoli*. Minn. 619 Second Ave. 11 & Locust St. 21 Hospital St. Seattle. Wash. St. Louis. Mo. Montreal. Canada. C0MPAGN1EGENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do HAVM, PAJtlZA, ftVICX, INOICOITA (m UUBLJANM. ' * ' Poštni parniki so: LA PROVENCE" 1'IAS WOIE" **LA LORRAINE** "LA FRANCE*' as drt vijaka los drs vijaka na dva vijaka na i tiri vijaka Expresni parniki so: "Chicago", "La Tonraine", "Rochambean" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Cheiebrongh Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 67 N. K. *LA SAVO IE 1. julija 1914. *LA PROVENCE 22. julija 1014. *LA LORAINE 8. julija 2914. *LA SAVOIE 29. julija 1914. tFRANCE 15. julija 1914. *LA LORRAINE 5. avg. 1914. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: °N I AGAR A 11. julija 1914. *CIIICAGO 29. avgusta 1914. tROCIIAMBEAU 8. avg. 1914. *LA TOUR Al NE 5. sept. 1914. "FLORIDE" direktno do Bordeaux-a dne 11. julija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen J pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. PRIPOROČILO. Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki. Alois Gregorin, 20 Judge St.. Brooklyn, N. Y _(25—10 lx v t)__ Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkana" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen ■;udi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City. Jh W — (_ JPr-fjStH/jl^L 5e iz najditelj r-Jitfr najuspešnej -InjUS1* . Wiše tinkture na Op .J ^eKSRE^^P svetu AJpen- If WI W ll^S^B tinkture in t ylfll Og gjg^t ^Ogj^B A^>enprmade R> j / , jJBU^ možkim, ka- f. JBSC^^Mr teri jo rabijo, zrastejo v še- - stih tednih lasje popolno-ma, ne bodo y izpadali in -ImBhBi^^^^HI^^SBh bodo osiveli. Ravno tako zraste možem' v Sea tih tednih brada in brke. ki d« bodo izpadale in ne bodo poetale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bule, ture. kraste in kurja očesa, bradavice, potenje nor. zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana t Washing tonu, znamenje, da so čista in najbolj nspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez i uspeha, plačam 1500. Previdno. Tujec (sedeč v restavrantu in gledajoč skozi okno na cesto) vpraša krčmarja: — Tu v tem mestecu so prav čudni 6bičaji. Opazoval sem že dva para, ki sta stopila v tistole hišo tam gori. In vsakopot je prvi vstopil gospod in dama za njim. Kako to?" Krčinar: Tam gori v tisti hiši je urad za poročanje! Lahko mogoče. Sodnik: Bežite no. svoje starosti vendar noben člov 'k ne po-zabi! Obtoženec: Kako da ne — saj se vsako leto premeni. Užalien humorist. — Ljubi gozdar, tak lov pa precej veliko stane. — Seveda, ker večkrat zadenete ni ene kot pa zajca. Plešasti gospod. NA LOVU. '■^mmm Za smeh in kratek čas. — Zakaj gledaš tako grdo gospoda pri sosednji mizi? — Ravnokar bere v časopisu neko mojo smešnico. ( V se takoj ne zasmeje, mu dam zaušnico. V šoli. Učitelj: Popček, povej, kaj nam daje ovca? Pepček: Ne vem. Učitelj: Pomisli malo. No... iz česa je pa tvoj suknjič? Pepček: Iz očetovega površnika. Uljudnost. . — Kaj bi radi? — Prosim, gospod, jaz s- m prišel vaš klavir popravit. — Saj vas nisem klical! — Vem da ne, ampak vaši so sedje. — Prokleto, vi pa počasi smilite čevlje! — Seveda, če vas brivec striže, vam ni treba toliko časa čakati. Ponos. — Poglej, prijatelj, ta stokron->ki bankovec! Povrni ti, takili ni več na svetu. — Kaj pa je na njem tako posebnega ? — Da je moj ! _ i Hitrost pošte. — Pošta je pa res hitra. Ob štirih popoldan sem razposlal karte, da se bo moja hči poročila, dve uri pozneje so pa ž? dospela prva pisma upnikov mojega bodočega zeta. POGLAVITNA STVAR. Avstro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich} Na]pripravna|$a in m|mm|$i parobrahi trta za Slovanu Jedrnata, Vtri parafk n In vijaka 1'Kamia Vinnti Regularna vožnja med New .torkom, fr atom i In Reko, — Cona vožnih listkov iz New Yorka za m. razred so do; spodaj navedeni novi fti» TRSTA ........................................ $25.00 Jirodi sa dva vijaka imajo LJUBLJANE ................................$26!l8 brezžični brcojav REKE ............................ ..............$25.00 ALICE, LAHKA, ZAGREBA ..............................$26.08 KARTA WASHINGTON, KARLOVCA .....................-.-................. $26.25 ARGENTINA. OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L ža _ OCEANIA, __Martha Washington znaša $4.00 več. nilrt FRANZ JOIKPV % n. razred od Marthe Washington in KaiserrFranz Joseph L Od $65.00 do $70.00. ■ | y«i dragi parniki od $50.00 do $60.00. i Phdpi Bros & Co, Gen. Agents, s VuUmiM str«*, new yofeiq — Zakaj greš danes zopet v gledališče? Saj si že bila pri tej predstavi. — Bila sem že, pa ne v svo-ji novi obleki. # - . - • Ži - . \Ji-ii-:. i S -i , ! . / (Nadaljevanje.}. X. Oče in hči. (Jospa Harville, kateri ni bilo znano, da je Plesalka Rudolfova hči, jo je hotela brez vsakih posebnih ceremonij predstaviti. Pustila jo je v vozu, ker ni vedela, če jo bo Rudolf sprejel ali ne. Ko je vstopila in videla Rudolfa vsega prepadenega, je presenečena vzkliknila : — Za božjo voljo, kaj vam je, kraljeva Visokost? — Da, da, vi še ne veste, gospa markiza. — Ah, vse upanje je izgubljeno! — Prosim vas, aie vprašajte me zakaj sem prišla sem. Nasprotno imam pa jaz pravico vas vprašati, zakaj ste tako žalostni in zamišljeni! Govorite iz usmiljenja do mene! — Zakaj vendar, gospa markiza? Moje rane ni mogoče zaceliti. — Bojim se. — Sir Valter Murf! Moj Hog, kaj mu je? — No, če že ravno hočete! Ko so me obvestili o smrti Marijine Cvetlice, sem zvedel, da je bila moja hči. — Marijina Cvetlica vaša hči? — je vzkliknila Klemenea in se opotekla uazaj. Nekaj časa niso mogli spregovoriti niti besede, slednjič je pa dvignila markiza roke proti nebu in rekla s svečanim glasom: — Bog bodi hvaljen! Stdaj razumem tvojo vsemogočnost in sem ti hvaležna, ker si izbral ravno mene, za posredovalko v tako važni stvari. Vaša hči je rešena. Pogleda in izraza v Rudolfovem obrazu ni mogoče popisati. Nepremično je gledal vanjo, ona mu je pa samo parkrat prikimala. — In kje je? — je vprašal knez, tresoč s ekot trepetlika. — Spodaj v vozu. Murf ga j<- komaj zadržal, da ni planil skozi vrata. — Kraljeva Visokost, ali jo hočete uničiti? — Sel, včeraj je vstala iz postelje — je pristavila Klementina. — Tako naglo snidenje bi bilo lahko usodepolno zanjo. Da, prav imate. — Prav. — Miren moram biti. — Ne, sedaj je še prezgodaj. — Nato je ponudil markizi roko in rekel s hvalež-nuim glasom: — Hvala vam! Vi ste angelj odrešenja! — Vi ste mi vrnili očeta, jaz vam pa vračam otroka, kraljeva Visokost. Grozno sem razburjena. — Ne vem, če bom mogla iti pojijo. — — Kako ste jo rešili? Kdo jo je rešil? — Neka pogumna deklica jo je potegnila iz vode. — Ali jo poznate? — Da, jutri bo prišla k meni. Muri', sedaj s"Ui nekoliko pomiril, prosim te, pripelji mojo hčer! — Ali jo boste mogli sprejeti? , — Ne bojte se zame. — Kaj ji hočem reči ? — je vprašal Murf. — Oo«pod Rudolf bi vas rad videl, ničesar drugega. Ko je Murf odšel, je stopil Rudolf h markizi rekoč: .Markiza, jaz vas ljubim. Ko sem vas vprvič videl, sem vas /•'• ljubil. Dokler sem mogel skrivati, sem skrival, sedaj pa ne morem več. Ali hočete biti mati hčerke, katero ste mi pripeljali nazaj? — Jaz, kraljeva Visokost? Kaj pravite? Ne razumem vas. — Rotim vas, markiza, ne odbijte mi te prošnje? Naj se odloči s tem dnem usoda mojega bodočega življenja. Tudi Klementina je že dolgo časa ljubila kneza. Po dolgem obotavljanju je boječe odgovorila: — Gospod, vi ste vendar knez... — O tem ni sedaj nobenega govora. Misliva na najino srečo. — Vaša hči. .. — Goupa marki/.a. recite rajie: Najina hči? Citatelji si lahko mislijo, kako se je čudila Plesalka, ko jo je vodil Murf po širokih hodnikih in krasnih dvoranah. Takega bogastva in take ra/.košnosti ni še nikoli videla. Markiza ji je stekla nasproti in jo privedla do Rudolfa, ki je stal nepremično pri kaminu. Ko je zagledala svojega dobrotnika, rešitelja, takorekoč Boga. se je začela po celem životu tresti. — Pomirite se, ljubi otrok, — ji je rekla gospa Harville — to je vaš prijatelj, gospod Rudolf, ki bi vas že pred dolgim časom zelo rad videl. Vi ne veste, kako ga je skrbelo.. . Da, da, skrbelo me je — jo je prekinil Rudolf, ki skoraj ni mogel več zadrževati solz. — Sedite ljubi otrok, ker še niste prebileli težke bolezni. — Bila je tako razburjena, da se Rudolfu niti zahvaliti ni mogla. Slednjič je i remagul knez svoja notranja čustva in stopil k stolu rekoč : — Otrok moj, k sreči je prišlo tako, da ne bos nikdar več zapustila svojih prijateljev..-. Pozabiti moraš, kar si pretrpela... — Vrjemite mi, gospod Rudolf, da sem bila samo zato nesrečna, ker vas ni bilo v moji bližini. Nehote sem morala vedno misliti na vas... — No, sedaj bo vse drugače, moja ljuba iMarija. . . Saj sc mes-da še spominjal, da sem te krstil s tem imenom na pristavi? —r- Da. gospod Rudolf. Kako se pa kaj počutti gospa Georges? Gotovo je zdrava? Prav dobro, otrok moj. Toda pustimo za enkrat to. Nekaj silno važnega ti moram razodeti. — Meni, gospod Rudolf? — Da, odkar te nisem videl, sem zvedel marsikaj o tvoji rodbini. .. t ■ — O moji rodbini? — Da, zvedelo se je, kdo so bili tvoji stariši. K( r »o mu solze zalile oči. ^ je obrnil za trenutek vstran. — Da, Marija — se je oglasila markiza — tvoj oče živi... — Moj oče l — je vzkliknila Plesalka s pretresljivim glasom. — Videla ga boš, mogoče še kmalu. _ Kje je pa moja mati, madama, ali bom tudi njo videla?... Na to vprašanje ti bo odgovoril tvoj oče... Menda boš ve- h la, ko ga zagled&š. — Strveda, madama — je zašepetala in povesila oči. — Zelo ga bos ljubila, ko ga boš spoznala. — S tistim dnem se bo začelo zate novo življenje, kaj ne, Marija — jo je vprašal knez. __Xe. zame se je začelo novo življenje, ko ste me vzeli na pri- atavo — je odvrnila deklica naivno. _Toda tvoj oče te ljubi. _ Njega ne poznam, zato pa moram biti samo vam hvaležna za vse, gospod Rudolf. Toraj me še bolj ljubiš kot bi mogoče ljubila svojega očeta? ; i iDalie prj*odnJii.l vr..... ■ , t^., > ,