amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI OST V. AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico-in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. Official Organ of four Slovenian organizations.). THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 246. CHICAGO, ILL.y PETEK, 23. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 23, 1927. LETNIK XXXVL 8-4 se vedno na dnu moijaJesreča v rudniku; 7 mrtvih. VIHARJI NA MORJU PONEHALI, VENDAR DELO ZA REŠITEV PONESREČENEGA PODMORSKEGA ČOLNA POČASI NAPREDUJE. — ČOLN SE POGREZA DALJE V BLATO. --- Provincetown, Mass. — No- bone reiitve ni za ponesrečence, ki so v pasti v podmorskem čolnu S-4, o katerem je bilo po-ročano, da se je v soboto potopil, ko je kolidiral z rusilcem obrežne straže. Čoln je 105 čevljev globoko na dnu morja in se vedno dalje pogreza v blato. Potapljači, ki so imeli prve dni velike težave, ko so se spuščali v globino v viharju, imajo sedaj lažje delo, ker jo vihar ponehal. Vendar ne morejo ničesar -storiti, da bi rešili vsaj teh šest, ki so še v torek bili pri življenju. Gotovo bodo sledili tudi ti svojim 34 tovarišem, ki so prišli ob življenje takoj ko se je čoln potopil. Umrli bodo od gladu, če ne od pomanjkanja zraka. Žalostno je gledati vse polno parnikov okrog mesta, kjer se je čoln potopil, a pomagati ne morejo ničesar. V nedeljo so potapljači culi udarce v čolnu, signal, po katerem so ugotovili, da jih je šest pri življenju. Z udarci so tudi potapljači vprašali, kakšen imajo zraki notri. Odgovor ,ie bil — hitite," ne pustite nas poginiti. V torek so nesrečneži z udarci vprašali potapljače, ako je kaj upanja za rešitev. Le-ti so jim odgovorili, da oni delajo neumorno za njihovo rešitev. Ker pa so že v torek iz ponesrečenega čolna javili, da je zrak že ves izprijen, so najbrže že vsi pomrli. -o- ZVERI V ČLOVEŠKI PODOBI. Gary, Ind. — Miss Mildred Nelson, stara 17 let, 4222 East Chicago, 111., sta dva črnca u-grabila, ko se je peljala v avtu s Karlom Sur-om iz Hammonda. Sura sta napadalca vrgla iz avtomobila, Mildred st» pa odvedla v bližino Gary-ja na samoten kraj, kjer sta jo napadla. Pozneje se je mladenka privlekla do neke farmar-ske hiše, kjer so preskrbeli takoj, da so jo odpravili v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je njeno stanje opasno. Miss Nelson in Sur sta šele te dni naznanila, da sta zaročena. Sur je kupil zaročenki demantni prstan in zapestno uro .Vse to sta napadalca pobrala, in tudi Suru sta vzela uro in $100 v gotovini. UKRADENI BONDI NAJDENI Chicago, 111. — V sobrto so izginili iz poštne vreče bondi v vrednosti $1,050,000, katere je nekdo ukradel. Namenjeni so bili iz zakladničarskega de-partmenta za neko banko v San Francisco. Ker pa je tat uvidel, da mu vrednostni papirji ne morejo prav nič koristiti, k večjem mu pripomoči do prostega stanovanja v ječi, jih je položil, v predal mize v poštnem vozu. Ko je vlak pri-vozil v Chicago, so voz pustili na 14. in- Canal cesti, ker ga je bilo treba popraviti. Pri tej prilik! je elektrikar Charles Russel, ki je v službi Baltimore in Ohio železniške družbe, papirje našel in jih izročil obla-stim. EKSPLOZIJSKA NESREČA ¥ PREMOGOVNIKU. Plin se je vnel v Stiritz premogovniku; sedem premogar-jev je bilo zajetih v jami, tri in dvajset se jih je rešilo. Johnston City, 111. — V torek ob deveti uri zvečer so se vneli plini v Stiritz premogovniku. nastala je eksplozija; 23 premogarjev se je rešilo skozi elevator šaft, sedem jih pa je ostalo v jami, plameni so jim zaprli pot proti izhodu. Na lice mesta je prišlo takoj reševalno moštvo, ki je neumorno delalo vso noč. Prišli so iz Hev-rina, 111. Šele proti jutru v sredo so prišli do ponesrečencev, ki pa so bili vsi mrtvi. Po imenih sodeč, ni med nesrečneži nobenega izmed naših rojakov. --o- POLITIČNE VESTI. Pn'iftelii Hooveria se pripravljajo na veliko kampanjo.— Predsednik Coolidge ne bo nobenemu kandidatu pomagal. — Hoover bo najbrž odstopil iz kabineta. —o- Washington, D. C. — Skupina republikancev, ki so za to, da bi bil trgovski tajnik Herbert Hoover nominiran za predsedniškega kandidata, se pripravlja na veliko kampanjo, katero nameravajo odpreti takoj po novem letu. Ker je gotova stvar, da Coo-lidgeove besede držijo in je resnica, da noče kandidirati, pa tudi, ker je Hughes izjavil, da radi starosti ne more sprejeti nominacije, če bi do tega prišlo na republikanski konvenciji, ima Hoover upanje, da bo nominiran. Ker pa bo za njega delo lažje v kampanji ako odstopi od kabineta, bo najbrže to storil. Njegovi prijatelji mu priporočajo, naj dovoli, da odprejo njegovi pristaši glavne stane in začnejo s organiziranjem, da bodo pridobili več delegatov, ki bi glaso-savil za Hooverja na konvenciji. Voditelji Hooverjeve skupine so pa uvideli da je nekaj držav, na katere ne morejo prav nič računati. Tako na primer je Illinois, ki ima svoje ljubljence, pa tudi Ohio, Kansas in Nebraska. V omenjenih državah je teren za Hooverja neugoden. So pa še druge države, v katerih bo treba velikega prizadevanja, če bodo Hooverjevi pristaši hoteli kaj doseči. Iowa in Dakota, jim bo nudila trd oreh, kajti tukaj je večina naklonjena farmarju, Franku O. Lowdenu. Nasprotne skupine že premišljujejo, kako bi največ škodovale Hooverjevi kampanji. V ustavi je točka, po kateri mora predsedniški kandidat prebivati 14 let nepretrgoma v Zed. Drž. Hoover je pa že poprej "bival v Angliji dolgo časa, a bil je vedno ameriški državljan, torej, če ne bo druge REMUS OPROŠČEN. George Remus, ki je obdolžen umora svoje žene, ne bo kaznovan, ugotovili so, da ni bil pri zdravi pameti, ko je stre* ljal na ženo. Cincinnati, Ohio. — 6. oktobra 1927 je bila ustreljena Mrs. Imogene Remus, soproga prodajalca prepovedane pijače na debelo, Georga Remusa. George je bil obdolžen umora, odvedli so ga v ječo in takoj se je pričela proti njemu obravnava. Dolgo se je vlekla, kajti denarja za zagovornike je bilo dovolj . Zato pa je tudi bil rezultat za Remusa povoljen, namreč, porota je ugotovila, da ni bil takrat, ko je izvršil umor, pri zdravi pameti. Ko je bil prečitan porotniški odlok, je vse po dvorani odobravalo in ženske, ki so bile navzoče, so s poljubi obsipavale zagovornike Remusa, ki so ga tako spretno zagovarjali. "Taka je ameriška justica". tako je vzkliknil z veselim o-brazom Remus, ko je zvedel svojo usodo. Rekel je, da bo zdaj svoje življenje posvetil le delu za forsiranje prohibicij-ske postave. Kakor znano, Re-| Tnus je bil eden izmed največjih "bootleggerjev". Porotniški odlok pomeni, da bo glede njegovega duševnega stanja še zaslišan pred tozadevnim sodiščem, do tega časa bo pa moral ostati v ječi. Tudi pod varščino ne sme biti izpuščen na proste noge. Ker se bo to vleklo še nad en mesec, bo Remus moral božične praznike presedeti v ječi. -o- Širite "amer. Slovenca" zapreke, s to mu ne bodo mogli škodovati. Opozicijonisti tudi obdolžujejo Hooverja, da je prosil za angleško državljanstvo. Resnica pa je, da bi bil lahko dobil mastno službo od angleške vlade, če bi hotel postati tam državljan, kar pa je odklonil. Predsednik Coolidge je neu-tralen, kakor je znano, ne bo nikomur pomagal, vsaj direktno ne; DRUŽINSKA TRAGEDIJA, Mati vrgla otroka iz šestega nadstropja, nakar je tudi sama skočila skozi okno v smrt. — Kaj je ženo privedlo do tega, ni znano. New York, N. Y. — Mrs. V.-lizabeth Levine, je iz neznanega vzroka vrgla svojo dve in pol leta staro hčerko iz šestega nadstropja Marbridge Hali stanovalskega poslopja v Brooklynu, nakar je tudi sama skočila skozi okno. Deklica je bila na mestu mrtva, mati je umrla na poti v bolnišnico. Ljudje pripovedujejo, da so ženo videli, ko je za roko peljala otroka po stopnicah od enega nadstropja do drugega, ter mu prigovarjala naj hiti, ker nima časa za izgubljati. Tako so slišali, da je mati govorila otroku. Dekletce je hitelo z materjo, v naročju je držalo punčko in jo pritiskalo k sebi—kmalu nato so našli nedolžnega otroka m-rtvega, kraj nje pa razbito punčko. Ko je mati odprla okno in dvignila otroka, je otrok zajokal in zavpil — trenutek zatem je bilo vse tiho. Ko so stanovalci prihiteli do okna, je bilo že prepozno, mati in hčerka sta bili že mrtvi. -o- STRAHOVITA ZIMA Y RUSIJI. Moskva, Rusija. — Rusija trepeče to leto nenavadno v mrazu. V Moskvi je bilo 25 stopinj pod ničlo; iz nekaterih drugih krajev Rusije pa poročajo, da je celo 30 stopinj pod ničlo. V Sibiriji je mraz neznosen, kajti tam kaže toplomei 60 stopinj pod ničlo. V Moskvi in okolici je zapadel visok sneg; 27 vlakov je obtičalo v snegu. Iz Pariza poročajo, da je v sredo zjutraj pokrivala ledena skorja ceste; nad tisoč oseb jc zadobilo poškodbe, ko so pa« dale na ledu: Nad milijon delavcev je prišlo prepozno na delo, ker je bH ves promet oviran. va Na sliki vidimo generala Vorišilova, novega poveljnika armad V sovjetski Rusiji, kate ro mesto je preje zastopal Trockij. POVELJNIK SOVJETSKIH ARMAD. KRIŽEM SVETA. — San Francisco, Cal. — V bližini San Francisca so rešili 13 angleških mornarjev, ki so v odprtem čolnu blodili po morju 92 dni. Bili so le še malo pri življenju. Izpovedali so, da spadajo k tihotapskemu parniku Principio, ki pa se je v viharju potopil. — Burlington. N". J. — Fred Piani, star 30 let, je ustrelil Mrs. Isabel James Shedaker, premožno vdovo. Po umoru jet tudi sebi pognal kroglo v gta-vo, a je upanje, da bo okreval. — Washington, D. C. — V bližini Maculizo, Nicaragua, so banditi napadli ameriške vojake. Ob življenje je prišel Bernard F. Calloway, domačin iz San Antonio, Tex. — San Diego, Cal. — Eksplozija je nastala na krovu nosilca letal Lang-ley, ubilo je Jamesa Raynor Ailswortha, starega 41 let, ki je bil poleg, štirje tovariši so pa zadobili težke poškodbe. To je že druga slična nesreča na tej ladji tekom enega leta. — New York, N. Y. — Dr. Charles R. Stockard, profesor na Cornell univerzi, je skozi štiri leta delal poskuse z morskimi prašički, na ta način, daj jih je šestkrat na teden upija-; nil. Trdi, da so te živali živele ravno tako dolgo, kakor one, katerim ni dal pijače. Dr. Stockard pravi, da zmerno uživanje alkoholnih pijač ne škoduje. — Berlin, Nemčija. — V Nemčiji gradijo zdaj take podmornike, iz katerih bo mogoče ob priliki nesreče, moštvu čoln zapustiti in se rešiti na varno. * — Lima, Peru. .— Neka a-meriška finančna skupina bo posodila peruski vladi 50 milijonov dolarjev. — Bukarešt, Romunija. — Šestletni kralj Romunije je že zdaj dobil za božične praznike daril v vrednosti $5,000. Revni otroci iz vseh delov dežele, kupujejo darila in jih pošiljajo svojemu bodočemu vladar-ju. -o- HIGKMAN OBDOLŽEN TUDI ROPARSKEGA NAPADA Los Angeles, Cal. — Preteklost Williama Edward Hick-mana, pokazuje, da je bil nagnjen k slabim in je poleg sleparije na banki, obdolžen tudi roparskega napada. Osem tisoč policistov ga zasleduje. Razpisanih je $100,000 na njegovo glavo. Policistom pomagajo tudi druge osebe, ker vsakdo si želi, da bi prišel morilec 12 letne Marian Parker v roke pravici. -o- JAMBORNICA ZGORELA; ENA OSEBA MRTVA. Honolulu. — Semkaj je prišlo brezžično poročilo, da je v Pacifiku nastal ogenj na jam-bornici Doris Orane, katero so plameni popolnoma uničili. — Eden izmed moštva je prišel ob življenje, trije so zadobili hude opekline. Enajst mož posadke je redil parnlk Niagara. Iz Jugoslavije« V PARIZU PRIPRAVLJA OMLADINA KOLONIJE JUGOSLOVANOV IN BOLGAROV TEREN ZA ZBLIŽAN JE ZAPELJANIH BRATOV NA BALKANU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Jugoslovansko-bolgarska liga. Četudi brez zaupanja službenih krogov obeh sosednih držav slovanske krvi, da ne rečemo proti volji vseh dosedanjih vlad, omladina pariške kolonije Jugoslovanov in Bolgarov ni zapustila svoje začrtane poti in nehvaležnost vloge, da pripravlja teren za zbližan je po politiki germanofilskih fer-dinandovcev zapeljanih bratov na Balkanu. Italija se je sedaj, ko je utrdila z raznimi pakti svoj položaj v Albaniji, vrgla na Bolgarijo, da tam obnovi antagonizem proti Srbom, ki so že preboleli in pozabili rane, zadane od slovanskih bratov v svetovni vojni. Priznati je treba. da ima Italija tudi v tej akciji precej uspeha. Vse to pa omladincev obeh slovanskih plemen na Balkanu no sme motiti, da nadaljujejo započe-to delo na zbližanju obeh bratskih narodov. Liga za zbližanje Srbov in Bolgarov, koje člane tvorijo večinoma študenti pariške bolgarske in jugoslovanske kolonije, je sedaj po počitnicah zopet marljivo na delu. Na izredni skupščini, ki se je vršila te ■dni, se je med drugim v živahni debati razpravljalo tudi o trenutnem stanju zbližanja Srbov in Bolgarov. Zastopniki obeh plemen so soglasno ugotovili, da ogroža njihovo delo in idejo zbližanja v največji meri Italija, ki se poslužuje pri svojem zločinskem početju ne samo makedonskega revoluci-jonarnega odbora, marveč se fe začela v zadnjem času inte-resirati tudi za široke mase poljedelcev. -o- Žrtev nesrečnega padca. Kakor je bilo svojedobno po-ročano, je dne 5. septembra pri pleskanju drogov falskega e-lektričnega daljnovoda ponesrečil ključavničar Josip Vale v Rečici pri Laškem. Pri padcu z droga si je dvainpetdesetlet-ni mol nalomil hrbtenico ter se tudi sicer močno poškodoval. V četrtek, 24. novembra, je ponesrečenec po dolgem trpljenju v celjski bolnici podlegel težkim poškodbam. Pred smrtjo je izrazil željo, naj bi ga položili v grob na domačem pokopališču. Gasilno društvo v Laškem, čigar dolgoletni član je bil pokojnik, je njegovi zadnji želji ustreglo in truplo prepeljalo v domači kraj. -o- Letalska nesreča. V Mostaru je 27. novembra letalska nesreča zahtevala* d ve smrtni žrtvi. Letalo je vodil podnarednik Dragoslav Vido-jevič, rodom iz Srbije; pride-ljen mu je bil Slovenec dijak-pilot Jakob Korenjak. Letalo je padlo radi defekta pri motorju z višine 100 m. Oba pilota sta bila'mrtva. Izredna lovska sreča. V lovišču občine Dolenja vas je trgovec g. Karel Hribar iz Prigorice 27. nov. ustrelil lepe- ga medveda. Mrcina je d o?g 135 cm, 80 cm visok, podplat ima 16 cm. Težak je bil 95 kg. V lovišču so tudi jeleni in divje svinje. -o- Zlato poroko je obhajal Franc Mac ur, bral pokojnega misijonarja Janeza, s svojo ženo Marijo, rojeno Planine. Oba slavljenca sta še zdrava in čvrsta veselila obenem poroke in skupne gostije svoje vnukinje Erne Ošakovo. postarice. Umrl je v petek. 25. nov. popoldne v Debru pri Laškem v starosti 80 let- posestnik i ji kmetovalec J. Oblak, p. cl. Glavnic. — Bil jo prava kmetska krščanska korenina in je bil v okraju z^Io priljubljen in pravičen mož. — V Rečici pri Laškem je umrla kmetica Sanc.a ali p. d. Govedi-čeva. -o- Žrtev alkohola. 701etni Matevž Burja, užit-kar iz Zlatega polja, je 24. novembra zvečer popival v Luko-vici žganje, katerega je eno steklenico vzel tudi s seboj. Na samotni poti proti domu je obnemogel in v hladni noči zmrznil. Naslednji dan so ga našli mrtvega. -o- Umrli so v Ljubljani. Uršula Travnik, zasebnica. 74 let, Japljeva ulica 2. — Marija Brenčič, služkinja, 40 let, Vidovdanska 9. — Matija Ka-stelic, delavec, GO let, Vidovdanska 9. — S. Ana Antonija Pušnik, usmiljenka, 67 let. Slomškova 20. — Marija Križ-man, vdova pos., 60 let, Ižanska cesta 48. — Helena Kržiš-nik, zasebnica, 78 let, Vidovdanska 9. — Antonija Novak, zasebnica, 89 let, Wolfova 12. — Avgust Ambrož, zidarski pomočnik, 55 let, Japljeva 2. Marijan Gmajnar, 2 meseca, Tesarska 5. — Helena Mrak, ključ, hči, 2 meseca, Krakovski nasip 20. — O. Vida Pavla Pe~ tač, bolniška sestra, 33 let, DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna po.Siljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluzite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ......................$ 9.40 1,000 Din ..................... 18.50 2.500 Din ....................... 46.25 5,000 Din .................... 92.00 10.000 Din ........................ 182.00 100 Lir ............................$ 6.10 200 Lir ............................$11.90 500 Lir ............................$28.75 1000 Lir ............................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČEŠARK, 435 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y, AMERIKAKSKI SLQV^WIC Petek, 23. decembra 1927. flfntfS AMERIKANSKI SLOVENEC < "' ■. M. 11» i . pni in Mjfttarejii slovenski list The First and the Oldest Slove-V Anmilfi nian Newspaper in America* Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dsn razun nedelj, po- Issued' daily, except Sunday, Mon-Ipcfcrijkov in daevgv po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: / £DIN0ST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication oftice: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, ILL Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098. Naročnina: Subscription: Za celo leto__________.$5.Q0 For one year ----------------------$5.00 £a pol ietfc ____________^__ 2.50 For half a year..................2.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto____________$6.00 For one year __________________________$6.00 Za pol leU____________________3.00 For half a year --------..-----------------3.00 POZORi—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan, pbnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vstj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Att of March 3, 1879. G—i Nt.: ' ' * ~ Au stri j a - Nemčija. Zadnje case se je po vsem svetu zopet mnogo pisarilo m razpravljalo o takozvanem Anschlussu, o priključitvi Avstrije k Nemčiji. In tudi ob tej priliki smo imeli dovolj čudnih dokazov, kako različno in po večini nepravilno je pojmovanje yažnosti tega velikega političnega vprašanja. Zunanji povod tem razpravam je bilo nepričakovano potovanje kancelarja Marxa in zunanjega ministra Streseman-na na Dunaj. O tem političnem dogodku se more reči z vso gotovostjo, da mu je bil — Anschluss najmanjši povod, da, da to ni bil nikak povod, kajti Nemci so si v tem vprašanju že davno na jasnem, da namreč: pade, ko bo ta hruška zrela, samo v nemško malho, da jim ni treba niti s prstom ganiti v namen, da bi se to prej zgodilo. — Pač pa je več nego verjetna misel, da je hotel Stresemann odgovoriti Baldwinu in Briandu s takega mesta, odkoder se bo njegov odgovor bolj slišal. In res je bil njegov govor pred vsemi zastopniki domačega in tujega tiska edino le odgovor na znana govora Baldwina in Brianda, je bil točna izjava o stališču Nemčije v evropskem koncertu, posebno z ozirom na Locarno. Ta njegov govor je bil velik politični dogodek, in sicer prav radi tega, ker ga je Stresemann imel na Dunaju pred zbranimi zastopniki svetovnega časopisja. O teh rečeh je tudi naša javnost dovolj informirana. O priključitvi Avstrije se ni javno govorilo, a tudi avstrijski in nemški državniki sami med seboj o tem vprašanju niso • d osli govorili, kajti stoje na stališču, da: "Wir konnen war-ten", ko bo hruška zrela. Vendar pa je povsem naravno, da so po svetu mnogo ugibali, kaj je z Anschlussom. A pri tej priliki se je slišalo marsikje tudi par prav pametnih misli. Ne mislim pri tem na češkega senatorja Bravca, ki je videl v priključitvi zopet velik bav-bav, — ta pride gotovo, je dejal, ali pospeševati ni treba njegovega prihoda, marveč resignirano čakati. Neki Francoz, I ki je bil precej časa na Dunaju, je imel že jasnejše pojme in i se Anschlussa niti več ne boji, ako mi vsi temu vprašanju po-j svočamo pravilno pozornost. Videl je, kako se priključitev; via facti vrši v vsem mišljenju in hotenju vsega nemškega naroda. Videl je povsod ne samo isti jezik, marveč isto kulturo, isto voJjo po čim skorajšnji združitvi. In videl je, kako se izenačuje celo zakonodaja, ki v bodočnosti uredi nemško življenje v vsakem oziru po istih načelih, iz česar pride popolna enotnost nemškega duha in bistva nemškega značaja. Proti tako enotnemu narodu so zaman vsi odpori, kajti, kar mora priti, to pride. Tudi tako pametne nazore smo čitali ob tej priliki in moramo le potrditi njihovo pravilnost. Za čitatelje našega dnevnika ni vse to prav nič novega, vse so že davno čitali v vseh možnih varijantah. Ponovno je bilo čitati v njegovih predalih, kako da je povsem vseeno, ali sta Nemčija in Avstrija formalno že združeni ali ne, kajti ako ima kdaj nastopiti tisti trenutek, ko bi Nemčija stala s svojimi četami na Brenner ju, se to zgodi v hipu in vseeno, ali je Nemčija že združena z Avstrijo ali ne. Formalnost ne bo čisto nič ovirala poti nemškim vojakom na Tirolsko in na italijansko mejo. Ali to ni skrb Jugoslovanov, da bi branili nemškim četam pot na Brenner, pač pa gledati treba, da ne bo treba imeti z njimi posla na Karavankah. In nič ložjega ni kot to, kajti z Nemci nimamo s k or o nobenega spornega vprašanja, izvzemši koroške Slovence, o čemer smo pa tudi že edini, kaj v tem oziru manjka. Jugoslovanska zunanja politika je v tem velikem — --m-——-. . ■ -----1 . u vj i"." ' m vprašanju bližnje bodočnosti povsem na pravem potu, to do^ kazujejo mnoge oficijelne izjave, trgovske zveze in pa najnovejša vest o odpravi potnega vjzuma med obema drŽavama, kar je bila mala senzacija zadnjih dni, kajti znana je v tem oziru ravno rezerviranost jugoslovanske vlade. Ako se ta enkrat odloči za odpravo vizuma, mora biti povod že debelo prijateljstvo. Tako mnenje vla.da v tujini o odjnošajih med Nem-|čijo in Jugoslavijo, in tudi med Nemci je čedalje več simpatij za Jugoslavijo, kar se dobro počaka v jugoslovanskem tujskem prometu. — Med Nemci je tu preračunan interes skupnosti v enem velikem vprašanju: slovanskih manjšin v Italiji. — Kako so Nemci v tem oziru vsi enega duha, ki je nespravljiv in ki ne pozna pardona, o tem se je že dovolj jasno pisalo, da smo torej na čistem. Ako torej gre Jugoslavija dosledno po taki poti dalje, in to vendar lahko stori, kaj se ji je bati sosedstva tako mogočnega zaveznika, ki v očeh vsega sveta poveča svoj ugled in svojo veljavo? Po sklenjeni pogodbi s Francijo bi morala biti edina skrb jugoslovanske diplomacije, da bi tudi Francija šla v razmerju do Nemčije —- po jugoslovanskem vzgledu in sklenila z nemško sosedo enkrat za vselej popolen mir in celo — prijateljstvo. To je dragoceno vprašanje tudi za Jugoslovane, kajti poleg Francije tudi Nemčija v tem krogu — kaj koga potem briga Albanija in njena pokroviteljica? Potem bi vsi skup lahko drugače govorili napram raznim provokacijam na oni strani jadranske luže in tudi jugoslovanski zunanji minister bi lahko o prvi priliki govoril o nemožnosti prijateljskih odnoša-jev tako dolgo, dokler ni ozdravljena slovenska velika rana ob Soči in Adriji. ** Jugoslovenske diplomacije naloga je, da v Franciji deluje v tem smislu. Prepričan sem, da dobro obrazloženo vprašanje Anschlussa bi tudi v Franciji našlo poslušnih ušes. In največji uspeh bi diplomatje dosegli, ako bi pospešili popolno izmirjenje med Francijo in Nemčijo, kajti potem bi prišla doba korenitega obračuna s prešernim sosedom, kakoršno je že davno zaslužil. Torej le nikar nepotrebnega razburjanja radi Anschlussa, ki je tako gotova stvar, kakor je dvakrat dva — štiri in ne pet. Pametni politiki pa ne bodo fatalistički čakali in roke križem v zapečku držali, da ta Anschluss pride sam po sebi, marveč bodo že v naprej skušali napraviti s tem, kar ima tako gotovo priti, koristen kompromis, ako ne bodo skušali skleniti celo prijateljstva. V SPOMIN POKOJNE MRS. CARMEN ŽUŽEK! Collinwood, Ohio. Predzadnji torek se je po-i mikal po Collinwoodu veličasten žalni sprevod; spremili smo pok. Mrs. Žužek k zadnjemu počitku. Kako je mogla biti usoda tako kruta, da je iztrgala ljubečo mater od svojih otročičev, kako je moglo biti nebo tako izbirljivo, da je zahtevalo žrtev v najboljših letih življenja ! Ali božja previdnost jo je hotela premestiti v boljše življenje, da ji po dolgotrajnem zemskem trpljenju podeli krono neminljive slave. Po štiriletnem trpljenju, na hudi živčni bolezni, je preminula v 39. letu starosti splošno poznana Mrs. Carmen Žužek, rojena Kregar, soproga Mr. Alojzij Žužka, slovenskega odvetnika v Clevelandu. Pokojna je bila rodom iz Reke, a njeni stariši prihajajo iz Ilirske Bistrice. Dasi rojena in vzgojena na Reki, je pokojnica ostala zvesta svojemu materinemu jeziku do smrti; bila je dobra žena; pri vseh naprednih stvareh, ki so se započele v Clevelandu je bila ona prva zraven. Za časa vojne je ona sodelovala pri Slov. Narodni Zvezi, kjer je povsod imela prijazno besedo; visoko naobražena in čislana od vseh. Bila je ena izmed najlepših Slovenk in nje- ni lepoti so odgovarjale vse druge čednosti njene duše in srca; bila je zvesta žena, dobra mati in vrla narodnjakinja.1 In ko tako premišljujemo, ne moremo razumeti božjo pre-1 vidnost, ki dopusti, da tako do-j bra žena in mati zapusti lju-! bečega soproga s štirimi nedoraslimi otročiči. Ranjka je bila prvič poročena z Mr. Frank Korčetom, ki je« umrl 1917 iz kojega zakona je ostal sin Frank; v zakonu z! Mr. Alojzij Žužkom pa zapušča tri otroke: Ivana, Tomaža in Carmen; ko je bila hčerka Carmen stara 2 meseca je mati zbolela in celo breme vzgoje, trpljenja in* nadlog je padlo na očeta. Kako je bila pokojnica priljubljena, nam je pričal njen pogrebni sprevod; vse kar se je premikalo v sprevodu, je jokalo. Sorodniki, prijatelji in znanci so ji nanosili vse polno vencev in cvetlic v zadnji pozdrav. Mnogo od teh je darovalo za maše mesto vencev in cvetlic. V sprevodu je bilo društvo "Kras" S.D.Z. polno-številno zastopano. Iz daljnega Pittsburgha je prihitel Rev. Josip Škur, zvest prijatelj njen in njenega žalujočega soproga, ki ju je pred leti poročil. On je tudi daroval peto sv. mašo zadušnico ob asistenci « domačega župnika Rev. Vitus Hribarja in Rev. A£iian, Slajeta. H Na kom je Mr. Rak ar intoni- ] ral pesmi žalostinke in koncem s zapel: "Blagor mu, ki se spo- ] čije!" ] Rev. Škur je spremil pokoj- ] no na Calvary pokopališče in ] tam pel mrtvaške psalme; bil i je ganljiv in pretresljiv prizor, ] da je vsako oko rosilo solze ža- ] losii in tuge. Medtem, ko so , zemske ostanke pokojnice po- : greznili v grob, se je izvil glo- « bok vzdih iz naših prs in vro-:. ča molitev se je dvigala v nebo pred božji prestol in naposled jo je sveža gomila zagrnila našim očem za vedno. Za njo žaluje soprog in štiri otroci, njen preostali brat Karol Kregar, sorodniki, znanci in prijatelji. Pokojnici naj sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno so- i žal je ! Karol Skebe. -o- KAJ JE SLIŠAL PRISLUŠKOVALEC IZ NORTH SIDE? Chicago, H!. Prosim Vas ponatisnite ta dopis v našem priljubljenem listu Amerikanski Slov. v naznanilo vsem Chikaškim Slovencem, kateri živijo na vseh štirih straneh te zakajene Chi-cage. Minulo je že par let, odkar ne živim tukaj v Chicagi, in tisti krat, ko sem bival med svojimi dragimi rojaki, niti sanjal nisem, da bi Prekmurski Slovenci bili zmožni se kedaj predstaviti na našem slovenskem odru. Sedaj pa, ko sem slišal sam na svoja ušesa, je vse drugačno moje mnenje. Odpravil sem se na pot, hotel sem namreč obiskati nvoje nekdanje prijatelje. Ko stopim doli iz poulične kare na Ashland in 22. cesti, se ozrem na katero stran bi se obrnil, mislil sem, da bo najboljše, da grem najprej proti slovenski naselbini. Kmalu sem prišel do I slovenske trgovine, in se ustavim ravno pred njo. Poželjivo i sem gledal lepo razstavljene ^eči v oknu, katere so me prav I mikale. Ravno sem si mislil, da stopim notri in kupim svoji ' j boljši polovici lepo božično da-; rilo. Kar naenkrat začujem za - seboj pogovor enega mladega i slovenskega para. Kakor sem t spoznal iz pogovora med seboj, imenovala sta se Števek in Ba-. rica. Jaz stopim malo na stran, L da me ne opazita, a onadva l Pa počasi nadaljujeta svojo i pot. .Jaz kot od nekdaj radove-, den, stopim hitro za njima, da i bi slišal kaj si vendar imata thko veselega povedati. Najpr-vo slišim Barico ki pravi Števe-ki. Barica: Samo še par dni po-' čakajmo Števek, kmalu mine ' adventni čas, potem pa se zopet odpre veselo življenje po 1 dvoranah, za nas mlade ljudi. * Števek: Misliš Barica, da bo kje kaj na hitrem. Barica: Ali še ti nič ne veš, kaj bode na 1 Novega leta dan v šolski dvo-> rani sv. Štefana, Barica: Oh ti Števek, ne zaman, da si tak blizo slovenske cerkve pa le nič ne veš. Jaz pa sem prišla I daleč iz "north side", tam pa je že vse na nogah, in se pri-", pravlja na to veliko koncertno ; dramatično prireditev, katero ' priredi cerkveno pevsko dr. 5 Jezero. Števek: No če pa je res — r | I ■■ ... — tako, potem si pa moram nekaj novega kupiti, če drugo ne pa j samo klobuk, Ti Barica pa si preskrbi cipele z močnimi podplati, da ne boš šla bosa domov. Barica: Ja če Ti Števek prideš po mene bom že še šla, brez para pa si niti ne mislim se pokazati, o priliki tako velike prireditve. Števek: To se razume,! da pridem po tebe, saj ti je znano, da me to veseli. Ravno sem mislil ti povedati, pa si ni-jsem upal. Barica: Jaz mislim kaj bo ravno tak prav, tam bova imela lepo priložnost, še se bolj spoznati, in mogoče nama ! tak nanese, da naju potem že' k fašenki lahko brez skrbi zve-žejo. To so bile njuna zadnje besede, obrnila sta se vsak na svojo stran, jaz pa tudi grem poln veselja k svojemu prijatelju. Med potjo sem močno obljubil, da bom tudi sam šel pogledat, to prireditev, in še. če mi bo mogoče veliko seboj i pripeljal svojih prijateljev in znancev. Za zdaj pa kličem vsem Slovencem na veselo svidenje, na dan Iga januarja 1. 1928. Samo to še hočem povedati, Šte-veki in Barici, da me nikoli ne bosta spoznala kdo da sem. . . Opazovalec. ; KAJ VSE BODO IMELI V ! SHEBOYGANU ZA PRAZNIKE? I Sheboygan, Wis. , Kakor vsako leto tako bomo i tudi letos imeli na sveti večer polnočnico, ali sv. mašo o pol-\ noči. Kakor druga leta, tako . tudi letos plača vsak pri vra-j tih v pokritje božičnih stroškov . mali dar ali kolikor se plačuje L pri. vratih. Da se ne bomo pri-. čkali pri cerkvenih vratih naj t da veselega srca kar kdo more. i Znano nam je, da smo ime-j li letos veliko popravil pri cer-. kvi. Zato je vsakega rojaka , dolžnost, da pomaga vsaki po j svoji moči. Predragi mi rojaki! Celi 1 svet spoznava in veruje, da se 1 je rodil Jezus na sveto božic- - no noč. Celi svet se ravna po 1 njegovem rojstvu. Samo brez-i verci in celo rojeni katoličani 1 pa so tako predrzni, da mislijo jo, da so tako učeni da vedo, - da je to vse le izmlšjotina. O, » prišel bo čas, ko bo stegnila i koščena smrt tudi po vaši gla-} vi svojo koščeno neizprosno - roko in tedaj se bodo odpirale i oči vsem takim modrijanom, ki 1 znajo toliko povedati o verskih - izmišljotinah. Sedaj je še čas, - da pridete pred jaslice in se - ponižate na kolenih pred Kra- 2 Ijem vseh kraljev. Tukaj smo imeli začetkom ) adventa sveti misijon. Vodil ga . je č. g. pater Odilo Hajnšek. > Nič drugega ni želel naš misi-i jonar, da bi rešil vsaj eno du-i šo. Jaz upam, da je bil misijo- - nar tudi uslišan. Bil je tukaj i mladenič star okrog 30 let. Bil : že ni več let pri spovedi. Seclaj i na prošnjo brata je pa prejel i sv. zakramente v času sv. mi-i sijona. Blagor bratu in blagor - njemu, ki je prejel to milost i predno je umrl. Tu imamo zo-) pet zgled, da ne vemo ne ure . ne dneva, kedaj pride konec 3 našega življenja. Za umreti ni nihče premlad in ne prestar, ne preslaboten, ne premočan, ne prebogat in ne prereven. Zato je nam sedaj v življenju vsem dana prilika. Sedaj nam milosti božje solnce sije. Kako so preroki želeli videti Odrešeni-ka ? Kako je starček Simon želel videti Jezusa, ko ga je en-'krat videl, je zaklical, sedaj pa lahko umrjem. Nihče izmed nas Slovencev še ni bil tako nesrečen, da bi ne bil prejel sv. zakramentov, vsaj kateri smo prišli iz domovine. Bili smo i krščeni in prejeli druge zakramente. Samo žalibog, dobijo pa se sedaj taki, ki tu v Ameriki niti svojih otrok ne dajo krstiti. O, stariši, ko bi Vi vedeli kaj Vas čaka. Predragi rojaki premišljujte to, te moje vrstice tekom božičnih praznikov. Poročati pa seveda tudi moram, kaj bo nam priredila naša šolska mladina za božične j praznike. Na dan sv. Štefana, 26. dec. ob pol osmi uri zvečer pridite in se bote veselili. Ne mislite, da v Steboyganu spimo. O ne, ne! Ampak tiho delamo in se pripravljamo za raznevrstne zabave. Dramatično društvo bo priredilo zelo zanimivo in podučno igro "Dekla Božja". To je igra, ki mo- - ra vsakega ganiti. Posebno pa naj pridejo vsi tisti, ki so uda-ni pijači. Gotovo bodo spoznali in najdli pravo pot. Nastopilo bo 21 deklet. Posebno nekaj ) imenitnega bo to, ker so vse tukaj rojene, pa se ne ustrašijo stopiti na slovenski oder in * se ne sramujejo govoriti slovenskega jezika. Rojaki pridite in napolnite dvorano do zad-3 njega prostorčka. Zagotovim " | vam, da vam ne bo žal za to ' predstavo. Ta igra nam da do-" sti truda in učenja. Je dolga 4 dejanja. Prvo dejanje pokaže, ko je bil sveti večer, čas 1 svetega veselja, bil pa je mo-3 gočni kmet in mesto, da bi bil j doma pri družini, pa je v krč- 1 mi pil-in zapravljal. Doma pa 2 je imel na smrt bolanega otro- - ka, ki je tudi umrl. Drugo de-)_ janje, kako je bilo prodano - njegovo posestvo. Tretje deja-i nje, kako morajo njegove hčer- - ke iskati službo v mestu. Ce- ,'trto dejanje, kako je umrla i v . , „ , njegova zena m njegova hcer- i ka. Vsa dejanja so vseskozi ze- - lo zanimiva. Igra se bo vprizo-rila 8. jan. v cerkveni dvorani. Naše dramatično društvo i 'Finžgar" je imelo svojo glav- 1 no sejo 12. dec. Na tej seji so , bili izvoljeni za prihodnje le- 2 to 1928. sledeči: Predsednik - Jakob Prestor, podpredsednica Mrs. Mary Repenšek, za taj- V nico Mrs. Ivanka Mohar, za i blagajnika Mr. Anton Repen-. šek. Gospodarski odbor: Mr. - Frank Repenšek ml. Mr. Joe - Cesel in Mr. Joe Kovačič. O--j skrbniki za pripravo odra: Mr. i; Karol Mohar, Mr. Valentin I( Kalan in Mr. John Kotnik. j j Društvo se tudi tem potom 1: zahvaljuje za poslane obresti - od delnice Edinost Publishing l* Comp. t Koncem mojega dopisa že- - lim vsem rojakom širom, Ame-i rike in onostran oceana vese-: le božične praznike in srečno i novo leto 1$28. Jakob PreUor. ......................................................... I * PODLISTEK * I Rmwii taamuiuituumuuuiuiuaui__* j R«v. K. Zakrajsek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Pre val je je naslednja vas, tam kjer se pot prevali s hribov v nižavo na barje. Tudi tu je doma cela vrsta znanih našili ameriških družin. Med temi je pred vsem naš dični bojevnik in voditelj g. Anton Grdina, predsednik KSKJ. in ostali Grdinati. Vseh teh se pogosto spominjamo in jim pošiljamo pa radio skozi "magna vox" Amer. Slovenca iskrene pozdrave in trikrat /živio!" Pogovarjali smo se tudfc odkod bi prišlo ime Preserje. Med vsemi razlagami je še najboljša ta, kar se tudi najde v starih knjigah, da pride to od Prijezerje. V kjutUi, v precejšni dolini pred Freserjem, sredj gora je namreč dolina, ki se imenuje Ponikve. To je Cerkniško jezero v majhnem. V tej dolini izvira na eni strani več studencev, ki se združijo v potok, ki se vije po dolini od vzhoda proti zahodu. Tam pa pod griči zopet zgine voda v zemljo. Ob dežju pride pa toliko vode, da zalije celo dolino, včasih več metrov visoko. Potem pa zopet voda odteče in kmetje imajo tam zopet svoje travnike. Ob zadnjem deževju, ko je voda zopet narastla, sem šel okrog tega jezera in občudoval, kako na skrivnosten način ta voda izginja v velikih obra-ščenih rupah v zemljo in pride na drugi strani pod goro Sv.. Jožeta zopet na dan. in se potem izliva, v Ljubljanico. Gledal sem v te rupe, če bi na£ei kake votline, kampr teče vojda. Pa* jih ni. Kar kupček debelejših kamnov je in t$m med temi kamni izginja voda. Je pač že kijački svet. Ko bi ne bij.o radi. goste megie, ki se vsako jutro dvigne iz ijubljaijskega ba«a. in se mogočno pelja mimo Preserja v Krimske gozdove, bi bil kraj nekaj krasnega in mičnega, pa tudi zdravega. In vkljub temu je kraj zdrav. Toliko starih, žejo starih ljudi je malokje v kaki župniji videti, kakor tukaj. In kako krasni so razgledi s teh višin! Tja do Triglava se vidi cela Gorenjska._ Krasno se vidijo kamniške planine in prav na, zapad Pflhograški griči, s sv. Tremi Kralji, kjer je dolgo let žu pni koval Rev. Alfonz Miklavčič, O.F.M., ki ga čitatelji Amer. Slovenca dobijo poznajo po njegovih spisih in dopisih v tem listu in ga tudi pozdravljamo. No, tu sem Vam pa opisal Preserje. To pa zato, d* se domačinom ne zamerim. Jfeekli bi mi laJhko, da druge krajfe opisujem, svojega domačega pa ne. Z naj bližnjimi sosedi hočem pa v miru in brez zamere živeti. Ne smem pa. pozabiti omeniti tudi vasi Podpeč, ki je dolga vas ob obronku prav pod gričem Sv. Ane. Tu so veliki kamnolomi, ki so jih začeli takrat, ko so delali železnico proti Trstu. Od Notranjih goric do postaje Preserje gre namreč železnica čez pravo močvirje, ki je pa sedaj že zelo osušeno. Vendar, ko so delali železnico, so našli, da ni trdne podlage. Vse kamenje, ki so ga čez dan navozili za cesto, je ponoči zlezlo v blato. Nad štiri milijone kvadratnih meterskih kamenov je bilo. potreba, da so dali železnici trdno, podlago. Kamenje so vozili toliko časa, dokler ni več izginjalo v zemljo. Kamen za to so lomili Podpečj*o. Ime pride od peči, pečine, ker je vas res pod pečinami. Nekatere hiše so prav pod strmo visoko navpično skalo, gotovo do 3.0 metrov visoko. Iz Pcdpeči so nekdaj, dokler železnice ni bilo, vozili kamenje in drva v Ljubljano po Ljubljanici. — Stare Ljubljane in tudi še novejše precej je z^to sezidane sajno s podpeškim kamnom. Dokler nismo imeli postaje v Preser-ju, smo se tudi ljudje vozili v Ljubljano največ po čolnu. Kot dijak se še spominjam da sem pred 40 leti še šel v šolo in iz šole na počitnice večinoma s čolnom. Pivkučev oče so bili "strojevodja" in lastnik čolna. Vsako sredo in vsako soboto so šli v Ljubljano. O, to so bili lepi časi! Stari očanci in stare mamice so posedli po čolnu in vedeli marsikaj zanimivega povedati. Nas, mladino, je to zelo zanimalo in smo jih z veseljem poslušali. Tako. je bila zelo kratkočasila ta vožnja, dasi je vzelo nad tri ure nazaj iz Ljujbljane v Podpcč. Doli je šlo hitreje. Danes je železniška postaja in vse gre z vlakom in Podpeč je izgubila svoj pomen. Prihodnost morda, prinese zrakoplove. Takrat bo pa še postaja izgubila svoj pomen. Takrat bo postal imeniten kak Sv. Jožef, če ne še celo morula Sv. Ana, kjer bodo Preserci v nekoliko minutah z zrako-plomo preleteli prostuanp. barje y Uu£]ja-no. Postaja bo v Ljubljani lahko kar na gradu. Petek, 23. decembra 1927. Hfi^iy ^M^y SLOVEI4EC Stran 3 wmmmmmmmmtm—mmm j Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VST AN O VL JEN A 29. NQVK1IBRA 1914. 'EZFgS? SEDEŽ - JOUBT ILL Naie gcalo: "Vie u vero, dom in narod; v« xa eoeca, eden as tss.w GLAVNI ODBOR: Predsednik_____________________GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet. HL I. podpredsednik..______JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Centex St, Joliet, IU. Zl. podpredsednik.—J OS. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpburg. Pa. Glavni tajnik._________________—JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet, I1L Zapisnikar___________________PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, III Blagajnik._______________SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St, Joliet, IIL >iljQTOi vodju____R£V, JOSEPH SKUR, l«3r-57th St, PitUburah, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St, Chicago, IIL JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, IIL JOSEPH MEDIC. 112ft Sigamore St, Ottawa, IIL POROTNI ODBOR: F ».ANK PAVLAKOVICH, 28 School St, Universal, Pa, ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, IIL JOSEPH KLEMENCICH, 1212 N. Broadway St, Joliet, BL i ■■ ■ —— ii i ■ ■■ ■ Do dno 1. jan. 192'/ je D. S. D. izplačala svojim članom in ^nfo*«" ter njihovim dedičem raznih podpor, poškmtnin in posmrtnin v znesku 946,481.91. -o.....— Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Dražbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo sf moški in žemke od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruj«, se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo itevilo 2000, se ■viša zavar- valnlna na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le aa $250.00. Poles sm'* line se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINEt Radostne in zadovoljne | božične praznike | Sjs jSt ift? želi vsem gl. uradnikom, vsem uradnikom (cam) lo- s kalnih društev, kakor tudi vsemu članstvu Družbe ^ sv. Družine! 33 j| UREDNIŠTVO GLASILA d.S.D. 1 i URADNO POROČILO ČLANSTVU GL. PREDSED- ; NIKA D.S.D. I] Joliet, 111. : Vesele božične praznike in srečno in blagoslovljeno Novo 1 leto 1928 voščim vsem glavnim uradnikom (cam) in uradnikom (cam) krajevnih društev in vsemu celokupnemu članstvu < naše dične Družbe sv. Družine! Naj nam ljubi Bog pomaga, ^ da bi nam vsem prihodnje leto bilo v resnici blagoslovljeno in 1 srečno in prineslo obilnega napredka naši slavni organizaciji, 1 kakor tudi vsemu našemu članstvu Družbe sv. Družine. V to < pomozi Bog in Sveta Družina, patvona naše organizacije! Nadalje, kakor nam je že znano, se začne po sklepu zad- ] nje konvencije z novim letom nova doba za našo slavno « Družbo. Seveda, tukaj nam sili v ospredje vprašanje, ali ^ nam bo ta nova doba služila v korist ali v škodo. To nam bo ' povedala bodočnost, katera nam ni znana. Ampak, kaj pravim! Ako mi vsi hočemo posvetiti našo dobro voljo napredku naše organizacije, je nam uspeh in na- ] predek zagotovljen. Kajti ves uspeh in napredek je vedno : odvisen od dela in nas samih in od nikogar drugega. Vera, da so vam že znane nekatere spremembe, ki smo jih odobrili na zadnji konvenciji v Waukeganu, III. Vendar zdi se mi umestno, da jih članstvu tu še enkrat navedem, ka- 1 kor sledi: Zavarovalnina se bo zvišala oci $250.00 in ,$500.00 tudi za $1000.000. Za operacije se bo plačalo mesto za G za 8. To so dve več kakor so bile dosedaj. Glasilo. — Po novem letu bo dobival vsak član in članica • petkovo številko vsakega tedna, za katero bodo plačali redno 1)0 5c na mesec ali 60c na leto. Ostali primanjkljaj se bo plačal iz stroškovnega sklada, kakor je bilo sklenjeno. Dalje člani in članice se bodo sprejemali po novi "American Experience Table of Mortality" lestvici. Članstvo se bo razdelilo v dva oddelka. Članstvo, ki je i pristopilo do 31. decembra 1927 se bo prepisalo v razred "A", I in vsi tisti, ki bodo pristopili po 1. januarju 1928, bodo vpisani! v razred "B", ker tako zahtevajo državni zakoni. Pri tem hočem omeniti samo toliko, da nekateri si tolmačijo, češ, ta lestvica je nekoliko nevarna za pridobivanje novega olanstva, ker je nekoliko višja od sedanje lestvice. Ampak cenjeno članstvo, mi moramo pri tem vpoštevati, da tisti člani, ki bodo vpisani v razred "B", bodo ta^oj solventni in jim ne bo treba plačevati nikoli nobene posebne smrtninske naklade ter bodo plačevali le vsoto, razpisano po tabeli njih starosti ob času pristopa, ako živijo prav 100 let. Zraven jim bo prišteto 4fl obresti. Ako kateri dosedanjih članov in članic želi pristopiti v razred "B" in plačevati po predpisani lestvici, bo to lahko storil kadarkoli hoče. To je dano članstvu popolnoma na prosto voljo. To, cenjeno članstvo, so nekatere spremembe, ki pridejo v pravila v prihodnjem letu, ki jih bo treba vpoštevati. K zaključku vam želim veiiko uspeha in božjega blagoslova v Novem letu! — Vam bratsko udani George Sfcooich, gl. predsednik. —--o- CENJftNIM KRAJ£VN|M DRUŠTVOM NA ZNANJ£. Ob koncu lota se skley§jo računi pri vseh društvih, jed-notah in s.vezah, kakor tudi pri posameznih, trgovinah in pod-, jetjih. Da, je mojtoče sestaviti natančni račun, je potrebno, da je vso plačano, tako pri društvih, kakor tudi pri organizacijah. Pri Družbi sv. Družine nastopi po novem letu novi; glavni tajnik, sobrat Frank J, Wedic. Da mi bo mogoče sestaviti letni račun pravočasno ter izročati novemu tajniku vse v pravem ^edu, z.ato prosim vsa cenjena krajevna društva* da mi; pošljejo asesment kakor hitro je mogoče. Društva, k&tera so bolj počasna v pošiljanju asesmenta, prosim, da mi Bč^ejo. asesment vsaj do 28. decembra. Katero, dmštvo nje pošlje ^.vck jega asesmenta do 28. decembra, bo pi^no, da dolguje. Po 28. decembru bom zaključil knjige ter sestavil letni račun. K^er so mi šla vsa krajevna o cenik. RUATTA SERENELLI & CO. 1014 Blue Island Ave., Dept. 30 CHICAGO, ILL. [ palači iz marmorja in stregli jim domačini, kakor predpisujejo njihovi obredi. Važnost teh svečanosti se da presoditi že po udeležbi tujih odličnikov, katerih je bilo veliko število. Med gosti je bil tudi podkralj Indije, vrhovni poveljnik vojske v Indiji, pred-stavitelj domačega ljudstva, diplomati in seveda povsod neizogibni novinarji. VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO. ~ F~---n n "MAJ VAŽNEJŠE za ^ zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odva- , jalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žli-;ko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nuiol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. HBpp^* ;; jjlV" Nevarftesi! Spp Ob >>r\ cm znamenju f - prehlada v prsih se dobro r/| zribajte z I DR. "RICHTEE'S I H Anchor Brand Hl ^^ *... ,,' * ^Ak r v orni.-' 711,m.i K'. H ; L'. S. Par. Oh. i W&> Zagotovo ivt j 1>o tvorili,-Ua znamki SLO- <•••; RO na vsakem zavojčki;, s 35c »n 70c v lekarnah ali | -j jf sa pa pošljemo naravnost iz j II laboratorija. |i F. AD. F.ICHTE"S & CO., §k p Berry & So. 5th Sts., jp^ N Brooklyn, N. Y. a N^;: ___l, i- .ii-.i.mmi! rsrr. jg/LgiajgSft j The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovritca do-narce vloge, ter pojil j a ' denar na vse dole c^retfi. \< fC&p^te.! in preostanek j $3oo,ooo.do. ; C E. WILSON, predjed. Denar w Jugoslavijo bnegavmm potomž MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje; Za dinarje: $ 5.00 -------$ 0JL5 200 Din......% 4.45 10.00 ------- 11,25 500 Din ...... SL80 154)0 -------- 16.85 1000 Din_____ 18.90 20.00 ------ 2XA6 150Q Din 38.Q0 25.Q0 ------- 26J&B 2060 Din _____ 87.00 35.00 -------- 30,70 S00« Dm____ 55,40 50.00 -------- 51.90 4000 Din ______ 73.50 75.00 -------- 77.50 5000 Dili ...... 91,80 100.00 ------ 103.00 10000 Din______ 182.00 200.00 ........ 204.50 15000 Din____ 278.00 300.00 ........ 306.00 20000 Din_____ 368.00 400.00 ........ 407.50 30000 Din ______ 548.00 500.00 ------- 509.00 400.00 Din ...... 724.00 600.00 ________ 610.50 50000 Djk ...... 90&00 700.00 -------- 712.00 60000 Din_____ 1082.00 800.00 ------- 818.00 70000 Din______ 1260.00 900.00 ------- 914.00 80000 Din_____ 1441.90 1000.00 ........ 1015.00 90000 Din___ 1620.08 Za pošiljke po poŠti se sprejema samo Motteg Orders, American Express ček, ali pa bančni drift Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov* EvropL v: . fJ^MSSHll Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO* DUEL Uradqjfcme: Daevae 9& &00 «Htfraj db *ltO pw poldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 arsiw. KAPITAL IN PRS&ITBK* WMH^QD prompt m \m ma& t&mtQ&m AMERIKAWSK1 SLOVENEC Petek. 2?>. decembra 1927. POTOP : HENRIK SIENKIEWICZ Is iP^jižfcn prerel Dr. Rudolf MoU. "Ta 'gospod' mi ne gre iz grla. Naj me u- ' bije, ali jaz mu bom izkazoval spoštovanje kakor prej." "Če je ukaz, je ukaz!" je odgovoril Biious. "Toda polkovnik se je grozno izpremenil." Vojaki pa niso vedeli, da se je v gospodu Andreju izpremenila tudi duša, a ne le zunanjost. "Naprej!" je kriknil naenkrat gospod Ba-binič. Zapokali so biči, jezdeci so obkolili čredo konj, katere so zagnali skupaj, in so krenili dalje. — * IV. < Potovali so ob meji med trockim vojvod-stvom in Prusijo, hodili skozi obširne in ne-prodirne gozdove, po potih, ki jih je poznal edino Kemlič, dokler niso prišli v Prusijo in v Leng, ali kakor je imenoval Kemlič, v Elk, kjer so izvedeli novice o javnih zadevah od tam nahajajoče se šlahte, ki je zbežala z ženami, otroci in svojim imetjem pod obrambo obmejnega grofa. Leng je bil podoben nekakemu taboru, ali bolje rečeno, da se v njem vrši kak sejmik (zborovanje). Šlahta je pila v krčmah prusko pivo in se razgovarjala, a vsak čas je kdo prinesel kako novico. Ne da bi bil kaj vprašal, treba je bilo samo nastaviti ušesa, pa je gospod Babinič izvedel, da se je kraljeva Pru-sija in večina mest odločno izrekala za Jana tKazimirja in da so že sklenili z ^obmejnim grofom dogovor, da se bodo skupno branili proti vsakemu sovražniku. Vendar se je govorilo, da niso nekatera znamenitejša mesta vkljub dogovoru hotela sprejeti posadk obmejnega grofa, boječ se, da bi jih ta zviti knez za vedno ne hotel obdržati, če bi jih enkrat zasedel z oboroženo silo, ali pa da bi jih v primernem hipu ne izdal in se združil s Švedi, za kar je bil po svoji prirojeni zvitosti sposoben. Šlahta je mrmrala radi tega nezaupanja meščanov, toda gospod Andrej, ki je poznal razmerje med Radzivili Jn mejnim grofom, se je le grizel v jezik, da bi ne izdal vsega, kar je vedel. Zadrževala ga je pred tem mi-flfel, da je bilo nevarno v Prusiji govoriti glas-rio proti mejnemu grofu, drugič pa ni kazalo Ubožnemu šlahčiču, ki je prignal konje na .trg, vmešavati se v zamotana politična vprašanja, ki so si z njimi najizurjenejši politiki Žaman lomili glave. ■ Ko so torej prodali par konj in takoj nakupili nove, so potovali ob pruski meji, toda že v smeri, ki vodi od Lenga proti Ščučinu, ležečem že v samem kotu mazovskega voj-vodstva, med Prusijo na eni in vojvodstvom podleškim na drugi strani. V Ščučin sam pa vendar gospod Andrej ni hotel iti, a to radi tega, ker je izvedel, da je nastanjen v mestu en zavezniški prapor, ki mu poveljuje gospod Volodijovski. Očividno je moral iti gospod Volodijovski več ali manj po isti poti, po kateri je šel sedaj Kmitic, in se je ustavil sedaj v Ščučinu, bodisi radi kratkega oddiha pred samo pod-leško mejo, bodisi radi začasnega obstanka, ker je moralo biti laže za prehrano ljudi in konj nego na precej izropanem Podlesju. Toda gospod Kmitic ni hotel sedaj poiskati slavnega polkovnika, ker je sodil, da ga ne bo mogel prepričati o svoji spreobrnitvi in odkritosrčnosti svojih namer, ker ni imel drugih dokazov kakor same besede. Posledica je bila, da je velel dve milji pred Ščučinom kreniti proti Vonsoši, proti zahodu. Pismo za gospoda Volodijovskega je sklenil poslat1* pri prvi priliki. Preden so prišli do Vonsoše, so se ustavili v obcestni hiši, imenovani Pokrzik, in se odločili za prenočišče, katero je obetalo biti prijetno, ker ni bilo v krčmi razen krčmarja Prusaka nobenega gosta. Toda jedva so sedli Kmitic, trije Kemliči in Soroka k večerji, ko se je zaslišal od zunaj ropot koles in konjski topot. Ker še ni solnce zašlo, je šel Kmitic pred krčmo pogledat, kdo prihaja, ker je bil radoveden, če ni mogoče kakšna švedska pred-straža, toda mesto Švedov je ugledal kočijo, za njo dva voza in oborožence okoli vozov. Na prvi pogled je bilo lahko spoznati, da prihaja kakšen veljak. Kočija je bila vpre-žena v štiri dobre pruske konje, debelih kosti in dobro rejene. Na enem izmed sprednjih konj je sedel jezdec, ki je držal na vrvi dva lepa psa. Na kozlu je bil voznik, poleg njega pa hajduk v ogrski opravi, zadaj pa je sedel sam gospod, oprt ob boke, z volčjim kožuhom brez rokavov, zapetim s pozlačenimi gumbi. Zadaj sta drdrala dva voza, dobro naložena, a poleg vsakega so šli po štirje služabniki, oboroženi s sabljami in samokresi. Sam gospod je bil še jako mlad človek, dasi veljak, star jedva dvajset in nekaj let. O-braz je imel zabuhel, rdeč, in po vsej postavi je bilo soditi, da si je rad privoščil kaj dobrega. IZŠEL JE novi slovenski molitvenik z velikim tiskom IMENUJE SE: 'Slava Mariji' Sestavil in priredil Rev. Kazimir ZakrajSek, O.F.M. * Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. AKO HOČETE SVOJE DRAGE POSEBNO RAZVESELITI ZA BOŽIČ, PODARITE JIM TA MOLITVENIK. Cena $i«so NAROČA SE PRI: Knjigama Amer. Slovenec 184» WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. KBTmerrY CHRISTMAS 1 jjp^^ jI MIR IN DOBRO ZDRAVJE, j "Mir, dobro zdravje, vesele praznike, sreča" — to je besedilo mnogih, božičnih voščil. Zdravje je jedro. O- ' branimo mir z našim prebavnim sistemom s pomočjo Trinerjevega grenkega vina, ki odstrani slab tek. nepre- j bavo. zaprtje in podobne želodčne ne- I prilike. Proti prehladu in kašlju poskusite Triner's Cough Sedative in Tri- ? nerjevc Cold Tablets. Vaš drugist jih ' ima v zalogi za vas, ali pa pišite na ' Jos. Triner Company, Chicago. 111. — j Srečno novo leto! (Adv.) ____________ _ t ŠIRITE AMER. SLOVENCA! NOTARSKA DELA 1j kot kupne pogodbe, poobla- ; stila, izjave, afidavite za ; dobiti vade domače iz stare- ; ga kraja in vse druge no- ,; tarske posle izvršuje JOHN J ERICH — Notar — ; 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L PREVOZ - DRVA - KOLU KojikoM m priporočamo m tm frefifle n mnof — drva h prani faafe Pohištva ob lan adHra. ■ i tiri. nosni Tal dna: Rooamit 1221. LOUIS STRITAR «11 W. M FXm, Odmw, U Občina brez gostilne. Brezovica je v turniški župniji edina občina, ki je vložila i za občinske volitve samo eno kandidattio listo, in sicer SLS. Z ozirom na to vlada prepriča-' nje, da je med občani zato ta-i i ka sloga, ker v občini ni gostilne. To je v dolnje-lendavskem okraju najbrž edina občina, ki nima gostilne. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! -o- Mase zveze s staro domovino __ - f vseh denarnih zade- ' * ' ' ^y^r^^tS^ag^^ H ' so neprekosljive- . Vi živite lahko kjerko- djR&im id ' li sirom Združenih Dr- 31 ^ a W iji[ljr ^ , Žav in vendar je vam ® M §1 115] al mogoče poslati denar v ^^fM^ ^i §} =51 1 stari kraj potom naše ^ ® B IB g banke prav tako točno li ^ zaneslJ*ivo kot da bi • ^^v^'^l^r^ T" j prišli sami osebno na ' NAŠE CENE SO PO • +> DNEVNEM KURZU, ip^-Sj (an ^ ter P°dyržene spro- |" • •-•• - \ poštene. Der.ar pošlie- ■i _ "" ' _ino kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošt; ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POSILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Toseoh Dunda. pomožni kasir Phases r 2S7S in Z74J Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOUKTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na rupolivo noč ia dan. — Najboljši avtomobili tx pogrebe. krute ia žeaitoranja, — Cene zmerne. 1008 — N. CHICAGO. ST JOLIET. ILL ' fiOSTOBIIWE VJOUETO 1 ^^Sr^A^ so prepričane, da dobijo pri meni J, » najboljše, najčistejše in najcenejšc -i "M MESO IN GROCERIJO '^čJ^LhL' W^'^Lfc., ^ imam vedno vsake vrste J _ ( -^t" sveže ali suho prekajeno meso ter * i^- - vse predmete, ki spadajo v mesar- | sko in grocerijsko obrt. , JOHN N. PASDEEETZ 1 COR. CENTER & HUTCHINS STS^ JOLIET, ILL. p Cliicacro Telefon 2917. ^ i Veliki stenski koledarji za 1. 1928. Naša firma že veliko let izdaja velike stenske kole-1 darje ter iste razpošilja po naročilu na vse strani, bodisi ; tukaj po Ameriki ali sirom stare domovine — na tisoče ; letno. ; Za leto 1928 imamo zopet izvanredne vrste teh kole-; darjev z raznimi slikami, bodisi iz Amerike in tako iz [ stare domovine, katere bodo zanimive obojestransko, tu-; kaj in doma. Koledarji so tiskani tu* v slovenskem jeziku, velikosti 19x27 palcev, vsak mesec pa kaže druge slike, z imeni in razlago. Cena za enega je 20 centov, za dolar jih pa pošljemo 6 komadov s poštnino vred. Naročite jih takoj za svojce v stari kraj. Pišite na: A. GRDINA & SONS, > 6019 St Clair Avenue -:- CLEVELAND, O. ; -----------^W^VVV^^r^^. Rojakom v Waukeganu in Wo. Chicago priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila. Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste |B^gfefc praznične in za na delo sraj- JB^ ZIMSKA OBUVALA ^^^^Š ^ [ \ vseh vrst dobite v naši trgo- ^B^^yf^^L'' V^ CENE ZMERNE, BLAGO j PRVOVRSTNO, POSTRE2- ^^^^^^^ Se priporočam za poset! j^jL Frank Opeka M 502 — loth STREET, V Waukegan, 111. ^>0<><><>0<>0<><><>0 OOOOOOOOOOOOOOO PISANO POLJE ^OOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ELEKTRIČNI OGLASI V AMERIKI. Električno razsvetljeni oglaševalni izveski so razvili ene izmed važnih industrij v Ameriki. Imamo na tisoče takih izveskov ali znakov (signs) ta-korekoč v vsakem mestu, ki se ponaša s 5000 ali več prebivalci. Poleg njih je seveda na tisoče in tisoče izveskov, ki niso razsvetljeni po noči, ki pa vendarle služijo za oglaševanje tekom dneva. Skoraj pred sto leti je Geo. {Samuel Harris patentiral na j Angleškem prvi razsvetljeni o-Iglaševalni znak. Bil je monti-iran na vozu in obstojal je iz pooljenih lepakov s svečami J znotraj njih. To pripravo lahko smatramo za prednika vseh velikih bleščečih oglasov, ki tako čarobno razsvetljujejo vsa središča ameriških mest. V Združenih državah je industrija razsvetljenih oglaševalnih znakov začela s cirkusi, ki so prepotovali deželo. Pred prihodom cirkusa v mesto so oglaševalci postavljali velike razsvetljene lepake ob cestah ali kjerkoli jih je bilo lažje vi-deti. Ali ti izveski niso bili nič I drugega nego veliki lepaki, tiskani v barvah. Thomas Cusack je bil eden izmed vodilnih činiteljev v razvoju modernega oglaševanja potom električnih izveskov. — Nekateri trdijo, da je bil Cusack hrvaškega pokol jen ja. Ob "veliki beli poti", kot zo-t vejo newyorski Broadway po noči, je dandanes približno 1,250,000 žarnic na tamošnjih oglaševalnih svetilih. Te žare-iče krone nad velikimi poslopji .odsevajo proti nebu žar 25 mi-I lijonov sveč. Gledališča v New Yorku ni-majo toliko električnih oglasov kot restavracije, brivnice, to-bakarne. lekarne in krojačni-ce. Celo garaže imajo več električnih izveskov kot gledališča. V delih Manhattana, ki so bolj živahni zvečer, je približno 20,000 električnih izveskov. Ed.^n izmed velikanskih električnih oglasov, kakršne je videti v ameriških velemestih, bi bil v stanu razsvetljevati vse hiše v mestu 10.000 prebivalcev. Ti oglasi nad streho dostikrat prinašajo lastniku hiše več najemnine k,ot vse proda-jalnice v pritličju. Stane kakih $20,000 samo za montiranje takega izveska, ki vsebuje dve milji električnih žic in avtomatična izpreminjala za različno zažarevanje. Mimo velikih električnih znakov v newyorskem gledali-jškem okra iu gre vsak večer j okoli 700,000 ljudi. Ni čuda, 53V DRUŠTVO SV. VIDA štcv-2S- K-S- K J fefe'^IIP CLEVELAND. O. Leto 1927 Predsednik, Joseph Ogrin, 9020 Parmelee Ave. Podpredsednik, Joseph Grm. Tajnik Anthony f. Portuna 1093 F 64 St. Zapisnikar, John Znidorsic. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Leo. Kushlan, John Gabrenja, John Skrabec. Zastavonoša, John Pajk. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Poni-kvar, 1030 E. 71st St. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za »'arovalnino in sicer za $250. $500 51000, SI500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, t slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo. da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. ✓ da ti znaki imajo veliko oglaševalno vrednost. Električni o-glasi spreminjajo Broadway zvečer v čarobno deželo in take zbirke umetne razsvetljave ni nikjer drugje na svetu. V vsem Manhattan okraju New Vorka je približno 22,000 električnih oglasov, od katerih je 10,000 ob Broadwayu. Približno 2000 od teh je na restavracijah in f>00 na gledališčih. Stroški velikih električnih oglasov so tako veliki, da se načrti izdelujejo z največjo skrbnostjo. Predno začne konstrukcija, napravijo naris v barvah. Potem izdelajo majhen model, ki je natančen v vsaki podrobnosti; drobne žarnice odsevajo oglas na isti način kot ga bo veliki znak. Model se kinematograf i ra čez film. ki predstavlja Broadway po noči. Na tak način podjetniki vidijo oglas v polnem obratu izpreminjajočih se žarov na vrhu kakega poslopja na Broadwayu, še predno so monterji sploh začeli delati na njem. Na strehi blizu oglasov držijo veliko zalogo žarnic, kajti večji oglasi s približno 17,000 lučmi izrabljajo na stotine žarnic vsak teden. Vsak večer, predno oglasi zažarijo, jih nadzornik pregleduje in nadomešča izgorele, žarnice in pokvarjene konekcije. K a zs vet 1 j e va nje velemestni h ulic z žarom oglasov predstavlja dvajsetmilijonsko industrijo. Najemnine od petdeset hiš ali stotisoč dolarjev na leto se j plačujejo za nekatere izmed j električnih veleznakov. ZaLo j morajo luči oglasa žareti od jene ure po solnčnem zatonu do i ene ure zjutraj. Ako se luči u-gasnejo, mora oglaševalna družba plačati golov popustek ; svojemu klijentu. kar je prav-; zaprav globa za brezbrižnost ; družbinih čuvajev. Družbe električnih oglasov , ne trpijo toliko škode od veli-i j kih snežnih metežev kolikor od ! manjših viharjev. Vsaka žarni-! ca postaje silno vroča ze nekoliko minut potem, ko zažari. • Ako mehek sneg ali mrzel dež pade na eno izmed teh vročih žarnic, se ista utegne razpočiti. V takem slučaju ena žarnica ' poči za drugo in znak kmalu i izgleda pohabljen. Nič druge-I ga ni mogoče storiti kot nadomestiti razpočene žarnice. Tudi Evropa sedaj začenja rabiti električne izveske. Celo i na Ruskem so jih uvedli v zadnjem času, ali ne za oglaševanje blaga, marveč za politično propagando. DVOR MARIJE POMAGAJ. I št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O Odbor za leto 1926: Chief Ranger; John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko- vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St. Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud- yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu. Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00._ DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. T. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Podpredsednica: Josephine Menart. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E. 74th St. Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st St Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances KasuniČ. Nadzornice: I, Genevieve Supan, II. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-Sič. Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme. Redna seja se vrsi vsaki prvi pon-deljek v mesecu v stari dvorani »ole sv. .Vida.