tjovo Jovanovic Znani srbslki pedagog Jovo P. Jovanovič jc umrl 24. oktobra t. 1. v Beogradu in sicer v bolnici na Dedinju. Pokojni Jovanovič je dobro znan v uči= teljskih krogih, in tudi mi slovenski učitelji ga smemo z vso pravico prištevati med ocU lične svoje prijatelje. Že zdavnaj pred vojno je gojil zveze s slovenskim učitel.jstvom, kajti 1. 1905. je ;prišel k odkritju Prešiernovega spo= menika v Ljubljano in je ob tcj priliki vzpa* stavil prve zveze srbskega in slovenskega uči* teljstva. Plod te zveze se je kaj 'kmalu po< kazal. 2c 1. 1906. je organiziral prihod šesto* rice voditeljev sloven&kega učrteljstva v Beo« grad, a leta 1907. j,e že pripeljal voditelje srbi« janskega učitcljstva na občni z.bor »Zaveze« v Radovljico. Ob 25 letnici smo pozdravili Jova P. Jovanoviča v Ljubljani, kamor je pri* spel z večjim štcvilom srbskega učiteljstva. Zelo se je zanimal za razvoj slovenskega šol= stva in prav zaradi proučevanja tcga, je prihajal vsako lcto v Slovenijo in se zelo dobro naučil slovenščine, čcprav brez vsake tuje pomoči. — Proučeval je poleg osnovnega tudi naše nadaljevalno šolstvo, za katerega je po= kazal še posebno zanimanje. V založbi »Uči= teljske tiskarne« je izdal »Zgodovino Jugo6lovanov« za osnovne šole. Jovo P. Jovanovič se j.e temeljito bavil s prosvetnimi piroblemi. Leta 1925. je izdal delo »Naša prosvetna politika v pogledu ure* dlitve narodnih šol«. Pri reševanju problemov narodnega izobraževanja je sodeloval zclo aiktivno in je bil tudi član posebnega odibora, ki se je bavil s tem vprašanjem. Toda ne sa* mo to, bavil se je z raznimi pedagoškimi pro= blemi in posvečal svoje poseibno zanimanje Viprašanju začetnega čitanja in pisanja, globalni metodi, viprašanju učnih knjig, državljanskega pouka, vzgoje itd. Napisal je več učnih knjig in to čitank ter zgodovinskih učnih knjig. Sodeloval je pri učiteljskih sta= novskih in pedagoških listih. V Kragujevcu je osnoval list »Prosveta«, ki ga je urejeval devet let. V Beogradu pa je 1. 1903. osnoval list »Porodica«, ki je bil namenjen za domačo vzgojo in je izhajal 1'eto dni. V učiteljslkih vrstah je užival velik ugled in je bil več let član izvršnega in glavnega odbora. Ko se je predsedstvo na naših skup; ščinah še volilo, je bil izvoljen za predsed^ nika. Imel je prav tesne zveze z vsem slovanskim učitel.jstvom, tako s Čehi, Poljaki in Bolgari in je zelo dobro poznal vse slovansko šolstvo. Kot samouik se je privadil slovanskih jezikov, da je mogel izkoriščati njihova izku= stva. Poleg tega je obvladal nemščino in espe^ Tanto. Tudi politično se je udejstvoval in jc bil kot solidcn delavec dvakrat izvoljen za žu« pana v Kragujevcu in to na radikalski listi. Občini je načeloval osem let. Poko.jni Jovanovič je dovršil csnovno. šolo v Kragujevcu ter je pripadal prvi gene= raciji, ki je izšla iz učitel.jišča v Nišu. Zaradi svojih veli'kih zaslug za šolstvo in prosveto je bil ponovno odliikovan z visokimi redi, a zaradi svojih sposobnosti je bil nameščen kot referent ministrstva prosvete in oblastni šolski nadzornik še pred uedinjenjem. V ministrstvu g. Miše Trifunoviča je bil šef kabi= neta in njegov svetovalec. Odkar je tov. Ivan Dimnik prcdsednik JUU, ga je pokojnik vtčkrat posečal, raz^ glabljal z njim razne prosvetne problemc in se še posebej zanimal za slovensko šolstvo in učiteljstvo. Prijatclj Slovencev, še posebej pa prija^ telj slovenskega šolstva in učiteljstva naj v miru počiva!