za leto 193O. CENA 8 DIN. KALENDAR Najsvetejšega Srca Jezušovoga. XXVII. LETO Izdan z dovoljenjom mariborskoga knezoškofijskoga ordinariata od vredništva Marijinoga Lista za leto 1930 v Črensovcih, kje se tOdi dobi. *. Cena 8 Pin. Narocnikom M. Lista. Po velikoj milošči božoj 27. leto Vam damo do rok, dragi naročniki, kalendar Srca Jezušovoga. Cena njemi je ostala kak je bila lani Naročniki M. Lista najmre dobijo Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno. Za nenaročnike je njegova cena 8 Din. Naročnikom samo ,,Novinu ga damo za 4 Din. Nišče pa ne dobi kalendara, ki ne plačo cele naroč-nine. Za kalendar Srca Jezušovoga se je javiti v Črensovcih pri ured-riištvi M. Lista. To vam naznanja i Vas v najslajšem Srci Jezušovom toplo pozdravlja vse narocnike M. Lista. Uredništvo M. Lista v Crensovcih. V vrednlštvi M. Lista v Črensovcih, Slov. Krajina, se dobijo kiiplti: 1. Življenje sv. Martina piišpeka za 1 Din. 75 p. 2. Življenje sv. Jezuše-kove Trezike po 5 Din. 3. Molitvena knjiga ,,Hodi k oltarsk. Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din. 4. Skrivnosti za bratovčino živoga Rožnoga Venca 2 Din. 50 par, za edno rožo. Priprava za srečno smrt 2 Din. 50 par. Tisk. BALKANYI ERNEST, ~D 0 L N J A LENDAVA." MURSKl SOBOTI BLAGOSLOVLfETSlO NOVO LETO 193O. Ma 365 dni, začne se s sredov i dokonča s sredov. Premekljivi svetki. Prva. predp. nedela Pepelnica Marija 7 žalosti Viizem Vnebohod Risalska nedela Sv. Trojstvo Telovo Srce Jezušovo Ime Marijino I.« adv. nedelja 16. febr. 5. marca 11. apr. 20. apr. 29. maja 8. jun. 15. jun. 19. jun. 27. jun. 12. sept. 30. nov. Kvatrni posti. I. postne kvatre 12., 14., 15. marc. II. risalske kvatre 11., 13., 14. jun. III. jesenske kvatre 17., 19., 20. sept. IV. adventne kvatre 17., 19., 20. dec. Letni časi, Sprotoletje se začne Leto se začne Jesen se začne Zima se začne 21. marca 22. jun. 23. sept. 22. dec. I Postni red. **v/ Po najnovejšem cerkvenom' zakoni (C. I. C. Tit. XIV. Can. 1250—1254) se etak gtosi postni red: ,,Zakon zadržanja prepove vživanje mesa i župe iz mesa, ne prepove pa belic, mteka i zabela kakšegakoli, niti onoga ne iz slanine stvari. Zakon posta predpiše, da ¦e.do sitosti na den samo ednok najemo; ne prepove pa zajtra i večer hrane k sebi jemati, a pri kakovosti i količini hrane se moremo držati navade svojega kraja. Ne je prepovedano pri ednom jeli skiipno vživati meso i ribe, niti večerje z obedom spreme-niti. (To je, sme se večer do sitosti najesti, poldne pa samo polovico navadne večerje /•avživati.) Zakon samoga zadržanja veže vsaki petek. Zakon zadržanja i posta moremo držati na pepelnico, po petkaj i sobotaj velikoga posta i kvatre, pa tisti den pred Risali, Vdikov Mešov, Vsemi sveci i Božičom. Zakon samoga posta nas veže vse ostale dni velikoga posta. Zakon zadržanja ali zadržanja i posta ali satnoga posta ne veže po ne-delaj, zapovedanih svetkaj zviin svetkov vu velikom posti i se mesto teh dni nej trebe en den prle postiti i odpade tiidi post z zadržanjom na Veliko soboto poppldnevi. Z temi predpi?i se nikaj ne spremeni pri posebnih olejšavaj, pri obliibaj kakše osebe ali kakšega driištva, prf pravilaj i vodilaj kakšega reda ali potrjene družbe s skiipnim živ-ljenjom bodisi moške ali ženske, čeravno nema obljiib, Zakon zadržanja veže one, ki so sedmo leto svoje starosti spunili, Zakon posta veže od spunjenoga edendvajsetoga do začetkoga šestdesetoga." To je zdaj postna zapoved. Križov k postnim dnevam smo djali dva k petkom pa ednoga. nQCrKMU^IW P Mlad © Pun ' @ Prvi krajec C Zadnji krajec Q) Meseca znamenja. h- o ^Kl S° » ^.2__ _________Sečen - Januar Ma 31 dni. _ Sunčni Den-------------- __________________________________________zhod ;zahod 1 Sreda Novo leto 7 50 4 18 2 Četrtek Najsv. Ime Jezuš 7 49 4 18 3 Petek f Genovefa 7 49 4 19 4 Sobota Tit p. 7 49 4 20 Kda je Herod vmro.____________ ~~5 Nedelja Telesfor 7 49 4 22 6 Pond. Sv. Trije Krali 7 48 4 23 7 Tork Lucijan m. 7 48 4 24 8 Sreda Severin opat ^ 7 48 4 25 9 Četrtek Julijan m. 7 48 4 26 10 Petek t Agoton p. 7 47 4 27 11 | Sobota Higin p^jn.________________LiI_jL^L Dvanajstletni Jezuš v cerkvi.___________ 12 Nedelja Po 3 Kralj. 1. Sv. Družfna 7 46 4 32 13 Pond. Veronika d. 7 45 4 33 14 Tork Hilarij p. @ 7 45 4 34 15 Sreda Maver. Habakuk 7 44 4 35 16 Četrtek Marcel p. 7 43 4 36 17 Petek f Anton puščavnik 7 42 4 37 J_8_ So^ota___Sjj^P^ra^stoJj^Rim[_______LLL_liL Gostiivanje v Kani. 79 Nedelja PoTlŠralj. 2. Marij in tiv. 7 41 4 40 20 Pond. Fabjan in Sebeštjan 7 40 4 42 21 Tork Neža d. m. 3 7 40 4 44 22 Sreda Vincencij 7 39 4 44 23 Četrtek Zaročenje M. D. 7 38 4 45 \/*Ar*A> 24 Petek f Timotej papa 7 37 4 47 Vreme. 25 Sobota Spreobrnitev Pav[a 7 36 4 50 Jezuš ozdravi gobavoga. Vu začetki sneg, "26~"!"Nedeljir PoT KraljT 3T~Polikarp 7 34~T5o'~ 8-14» južno vet- 27 Pond. Janoš Zlatoviistni 7 33 4 51 rovje, 14—21. jasno 28 Tork Marjeta dev. 6& 7 32 4 53 mrzlo 21—28 29 Sreda Frančišek Sal. 7 31 4 54 . mrzlo 30 Četrtek Martina dev. 7 29 4 56 31 Petek f Peter Nol. 7 29 4 57 ______________________ - Š-Sečen — Januar ma 31 dni. Z a p i s n i k pREKMUrv ¦e--L--:........................................ V^K,e^ 4 - Sušec - Februar Ma 28 dni Prekmurec pravi: Zemla de v leti malo pila, če v siišči jepre- več vlage dobila. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Den 1 Sobota | Ignacij p. Sunčni zhod izahod 7 28 4 59 Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Jezuš vtihšao morje.^ Po 3 Kraij. 4. Svečnica Balaž piišp. Andraš Korzini Agata1 d. m. Dora dev L f Romuald opat Janoš Mat. 7 27 7 25 7 24 7 22 7 20 7 19 7 17 5 0 5 2 5 4 5 6 5 7 5 8 5 10 9 Nedelja 10 Pond. - 11 Tork 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota Od dobroga semena. Po 3 Kralj. 5. Apolonija Skolastika d. Lurška D. M Sedem sv. ustanov, Katar. Gregorij g| f Valentin diihovnik Faustin in Jov. 7 19 7 17 7 16 7 14 7 12 7 11 7 9 Delavci v goricaj. Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek 1. predpepelnična Donat m. Simeon p. Konrad piišč Elenterij f Severin m. Sv, Petra stol v A Sejač in semen. 2. predpepelnična Matjaš ap. Valburga Matilda Leander. Aleksander f Roman opat. ; 7 7 j > 7 8 i • 7 4 ! 7 2 7 0 6 59 P 58 5 10 5 12 5 1-^ 5 14 5 16 5 17 5 19 6 21 5 i2 b 24 5 26 5 27 29 30 6 56 6 54 6 52 6 50 6 48 6 46 5 31 5 33 5 35 5 37 5 38 5 40 PosveČen: Sv. Driižini. ,,Što mene najde, najde živlenje i prime zveli- čanje od Gospoda." Preg.8. 35. Vreme: Do 6. mrzlo, potem 6—12. jiižno vet- rovje, nestalno, 17—20. spremen-ljivo, 20—28. mraz. Sušec — Februar ma 28 dni. Z a p i s n i k — 6 Mali traven - Marc Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Či je svečna mraz, je v ma-lom travni mo-keiobraz. Gda se fašenk na sunci peče, te leto dober pov nese. Posvečen: Sv. Jožefi. ,,Včinite vreden sad pokore." Mat. III. 8. Den Sobota Sunčni zhod zahod Albin 6 41 5 45 Jezuš ozdravi slepca. Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 3 predp. Simplicij Kunigunda Kazimir sp. ff Pepelnica. Friderik f f Fridolin ff Tomaž ff Janoš od Boga c 6 39 6 37 6 35 6 33 6 31 6 29 6 27 5 45 5 47 49 50 51 54 55 Hiidi diih skiišava Jezuša. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 1. poslna. Franciška Rim. ff 40 mantrnikov fj Sofronij p. •fKvatri. Gregor v. p. f Rozina dov. +7 Kvatri Matilda kr. A f Kvatri Klemen 6 25 6 23 6 21 6 19 6 17 6 15 6 13 6 5 Jezuš se na gori spremeni. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 2. postna. Agapit ffjedert dev. ff Ciril iz Jer. ft Sv. jožef ff Volfram p. -f Benedikt opat ff Katarina 6 11 6 9 6 7 6 5 6 3 6 1 5 59 6 6 6 8 6 9 6 11 6 13 6 14 6 15 Jezuš stira hiidoga diiha. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Viktorija. ••f Gabrijel ffCeplena Marija ff Emanuel m. -¦fPupert p. m. •¦f Janoš Kap. ff Ciril 5 57 5 55 5 53 5 51 5 49 5 47 5 45 6 17 6 18 6 19 6 21 6 23 6 24 6 25 Jezuš nasito 5.000 možov. 30 j Nedelja 4. postna. Janoš k. 31 Pond. ff Modest piišp. 5 43 5 41 6 26 6 28 Vreme: Vu začetki mrzlo, 8 - 14. mokro, ne- stalno, 14-22. vet- rovje,22 30. mokro, nestalno. _ 7 __ Mali traven — Marc ma 31 dni. Z a p i s n i k Veliki traven - April Ma 30 dm. Prekmurec pravi: Žito ma velko kla- sovje, če čezmigovec lepo cvete. Den Tork Sreda Četrtek Petek Sobota f t Hugon m. ff Leon f+ Frančišek Pavl f-- Izidor ff Vincencij 6 Nedelja 7 Pond. 8 Tork 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota Jezuš ščejo kameniivati. 5. (črna) Sikst papa ^ ff Herman Jožef ff Albert ft Marija kl. ff Mehtilda ff Marija 7 žalosti f f Zenon p. 5 29 5 27 5 25 5 23 5 21 5 19 5 17 6 36 6 38 6 39 6 40 6 42 6 43 6 44 Jezušov prihod v Jeruzalem 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 6. (cvetna) (=g) •f Tiburcij, Justin •T Teodor f f Benedik ¦¦f Anicet •¦¦}¦ Apolonij ff Leon Veliki. Posl dopoldne 5 15 5 13 5 11 5 9 5 7 5 5 5 3 6 46 6 47 6 49 6 50 6 52 6 53 6 55 Jezuš vstane od mrtvih. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pond Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Vuzem. Marcelin C Vfiz. pondelek. Anzelm Soler in Kaj Adalbert p. Jurij f Marko Kletus 5 1 5 0 4 58 4 56 4 55 4 53 4 51 6 56 6 57 6 59 7 1 7 2 7 3 7 5 Jezuš se prikaže vučenikom. Po viiz. 1. (bela) Peter Kanizlj Pavel od Križa A Peter m. Katarina 4 50 4 48 4 46 4 45 7 6 7 7 7 9 7 10 Posvečen: Trpečemijezuši ,,Qlejte, zdaj je prijeten čas; glejte, zdaj je den zveličanja!" II. Kor.VI. 2. Vreme: Vu začetki mrzlo vetrovje, 6—13. siiho, lepo, 13—20. lepo, 20—28. dež. __ 9 — - , Veliki traven — April ma 30 dnl Z a p i s n i k to Risalšček - Maj Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Risalšček moker, ivanšček pa mlačen, kmet tisto letobošžeden i lačen. 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 25 36 27 28 29 30 31 Den Sunčni Cetrtek Petek Sobota Filip in Jakob •(• Atanazij p. Najdenje sv. Križa 4 43 4 41 4 40 Jezuš dober pastir. Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po vuz. 2. Florijan Pij V. papa Q) Janoš pri Lat. vratih Stanislav m., Varstvo sv. Jož. Prikazanje Mihaela f Gregor*Naz. Antonin p. Jezuš napove svoj prihod. Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po vuz. 3. Mamert p. Pankracij Servac "¦ Bonifacij Zofija f Janoš Nep. Pashal Bajl. Jezuš obeta sv. Diiha. Po vuz. 4. Feliks sp. Celestin papa Bernard sp. Valens sp. Julija L ' ¦. • Deziderij Marija pom. kršč. Jezuš vči na molitev. Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po vuz. 5. Orban Filip Ner. Beda Čast. Augustin Vnebohod. Maksim f Ivana Orl. Angela dev. 4 13 4 12 4 11 4 10 4 10 4 9 4 8 zhod zahod 7 11 7 12 7 14 4 38 4 37 4 35 4 34 4 33 4 31 4 29 4 27 4 26 4 25 4 24 4 23 4 22 4 21 7 25 7 26 7 27 7 28 7 29 7 31 7 32 4 20 4 19 4 18 4 17 4 16 4 15 4 14 7 42 7 43 7 44 7 45 7 45 7 46 7 47 Posvečen: Majniškoj kralici ,,Glej, od-sehmao me bodo bla-ženo ime-niivali vsi narodi." Luk. I. 48. Vreme: Vu začetki dež, 5—12. spremenljivo, 12—20. lepo, 20-28. lepo. — 11 — •l Risalšček — Maj ma 31 dni. Z a p i s n i k ...........—...........»>..„.,..-.ki.-.«*»«.*.-^?j^»..»«^^-^:«^ 12 ________Ivanšček - Junij Ma 30 dni ~ Sunčni Den -------.------- ^_______________________________zhod zahod Od pričakiivanja sv. Diiha. ¦¦¦¦ : -- 1 Nedelja Po vuz. 6. Fortunat 4 7 7 48 2 Pond. Eugenij papa 4 6 7 49 , 3 Tork Klotild Q) 4 5 7 50 4 Sreda Frančišek. 4 5 7 50 ' -y- K . . . ¦ 5 Četrtek Bonifacij m. : 4 5 7 51 . . ' 6 Petek f Norbert sp. 4 4 7 52 7 Sobota ffRobert___________________4 4 7 53 ..... Prihod sv. Diiha. 8 Nedelja Risali. Medard 4 3 7 54 9 Pond. Ris. pond. Primož in Fel. 4 3 7 54 10 Tork Marjeta 4 3 7 54 .' 11 Sreda ffKvatri. Barnabaš ap." (|=) 4 3 7 56 » 12 Četrtek Janoš * 4 3 7 57 13 Petek ff Kvatri. Anton Pad. 4 3 7 57 - .......... • .-*¦¦ 14 Sobota ff Kvatri. Bazilij p.__________4 3 7 57 • " Meni je dana vsa oblast. .... , ., 15 Nedelja Po ris. 1. Sv. Trojstvo, Vid 4 3 7 58 " y v . ' . 16 Pond. Jošt 4 2 7 59 , J 17 Tork Adolf p. ¦ ..: 4 2 7 59 18 Sreda Julijana Falk. 4 2 7 59 y ¦ -. ' 19 Četrtek Telovo. Julijana C 4 3 8 0 ... 20 Petek Florentina dev. 4 3 8 0 21 Sobota Alojzij sp._________________4 3 8 0 . ' . Prilika od velike večerje. - . 22 Nedelja Po ris. 2. Ahacij m. 4 3 8 0 , 23 Pond. Eberhard . 4 3 8 0 24 Tork Ivan Krstiteo 4 4 8 0 25 Sreda Viljem 4 4 8 C Vreme: 26 Četrtek Janoš in Pavel ® 4 5 8 0 27 Petek f Srce Jezušovo 4 5 8 0 28 Sobota Srce Marijino_______________4 6 8 0 Vu začetkl dež, Prilika od zgiibljene ovce. 11 —19.1epo, 19—26. ^ Nedelja Po ris. 3. Peter i Paveo 4~6 8 0 leP°> na konci dež- 30 Pond. Spomin Pavla 4 7 8 0 - 13-Ivanšček — Junij ma 30 dni. Z a p i s n i k - 14 — Jakopešček - Juiij Ma 31 dni Prekmurec pravi: Štirideset dni bo šče lepo, če je driigi den julija vedro. 10 11 12 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Den Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Sunčni zhod izahod Presv. Krv Srpna Marija Eliodor f Vori, Berta d. Ciril in Metod 3 4 8 4 8 4 8 4 9 4 10 59 58 7 58 7 57 7 57 Od velikoga lovlenja rib. Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris. 4. Izaija pr. Vilibald p. Elizabeta 19 mantrn. Gork. Amalija dev. t Pij papa 1 Mohor in Fort. 4 11 4 12 4 12 4 13 4 14 4 15 4 16 7 56 7 55 7 55 7 55 7 54 7 54 7 53 Od farizejske pravičnosti. 13 Nedeija Po ris. 5. Marjeta d. m. 14 Pond. Bonaventura 15 Tork Henrik - : 16 Sreda Karmelska B. M. 17 Četrtek Aleš sp. 18 Petek f Friderik 19 Sobota Vincencij Pavl. O 4 17 4 18 4 20 4 21 4 22 4 23 4 24 7 52 7 52 7 51 7 50 7 49 7 47 7 46 Jezuš nasiti 4000 možov. Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris. 6 Elijaš pr. Prakseda d. M. Magdalena Apolinar p. Kristina f Jakob ap. Ana, mati D. M. 4 25 4 26 4 27 4 28 4 29 4 30 4 31 7 45 7 44 7 43 7 42 7 41 7 40 7 39 Od lažljivih prorokov. Nedelja Pond. Tork Sreda Cetrtek Po ris. 7. Pantaleon Inocencij p. Marta Abdon in Senon Ignacij Lojol. 4 32 4 34 4 36 4 37 4 38 38 37 36 35 34 Posvečen: Presv. Krvi Kristušovoj. ,,Gospod, če ščeš, me moreš oči- stiti." Mat. VIII. 2. Vreme: Vu začetki spremen- ljivo, deževno, 10—19. viheri, grm-lenca, 19-25. siiho. - i5 -Jakopešček — Julij tna 31 dni. Z a p i s n i k - 16:^ Mešnjek - August Ma 31 dni Prekmurec pravi: Gda je na Lovrenčovo grozdje meh-ko,goričanec si obeta vino sladko. Posvečen: Presv. Srci Ma "jinomi. ,,Ne ljubimo z rečjov, ne z jezikom nego v de-janji i istini." Jan. I.III. 18. Den Sunčni zhod zahod Petek Sobota f Verige Petra ap. Porcijunku'a 4 39 4" 40 7 32 7 30 Od krivičnoga špana. Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Poris. 8. Najd sv. Štefana Dominik sp M, Snežna Preobrazenje Gosp. Kajetan sp. f Cirjak m. Roman m ® 4 41 4 43 4 44 4 45 4 47 4 48 4 49 Jezuš joče nad Jeruzalemom. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris. 9. Lovrenc Tiburcij, Suz. Klara Hipol. in Kas. f f Euzebij sp. Velika Meša Rok, Joahim 4 50 4 51 4 53 4 54 4 55 4 57 4 59 17 Nedelja 18 Pond. 19 Tork 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota Od farizeja in publikanuša. Po ris. 10. Liberat opat L Helena kr. Ludovik - . Bernard opat Ivan Franč. sp. f Timotej Filip Ben sp. 6 59 6 57 6 55 Jezuš ozdravi gliihonemoga. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris. 11. Bertalan ap. Ludovik kr. Zefirin Jožef Kalazancij Auguslin f Glavosek sv. Ivana Roza Lim. 5 9 5 11 5 12 5 13 5 15 5 16 5 18 6!54 6852 6 50 6 48 6 46 6 44 6 42 Od smilenoga samaritanuša. 31 Nedelja j Fo ris. 12. Rajmundsp. 5 19 6 40 Vreme: Vu začetki siiho, 9—17. dež, 17—24. spremenljivo, na konci vetrovje. Mešnjek — August ma 31 dnf. Z a p i s n i k — iS- e.. Mihalšaek - September Ma 30 dni Prekmurec pr avi: Či na Miha- lovo sever vleče, veliko zimo i sneg prinese Posvečen: Žalostnoj Materi božoj. ,,Ne ljiibimo z rečjov, ne z jezikom, nego v de-janji i istini" Jan. I. III. 18. 7 8 9 10 11 12 13 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Den Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Sunčni zhod zahod Marija tolaž. Števan krao Mansvet p. Rozalija d. t Viktorin p. Pelagij m. 20 21 22 24 25 26 6 38 6 36 6 34 6 32 6 30 6 29 Jezuš ozdravi 10 gobavih Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris. 13. Regina d. Mala Meša ( Peter Klav. Nikolaj Toled. Prot in Hiacint f Guidon. Ime Marijino Notburga 5 28 5 29 5 30 5 32 5 34 5 35 5 36 6 28 6 27 6 25 6 20 6 18 6 16 6 14 Od božje previdnosti 14 Nedelja 15 Pond. 16 Tork 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota Po ris. 14. Povišanje sv. Križa Nikodem | Ljudmila ff Kvatri. Lambert Jožef Kup. ff Kvatri. Samarij ff Kvatri. Evstahij 5 37 5 39 5 40 5 41 5 43 5 44 5 46 6 12 6 10 5 4 3 1 59 Od mladenca v Naimi Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris. 15. Matej ap. Tomaž Vil. Tekla dev» Marija reš voznikov Kleofa sp. ¦f Ciprijan m. Kuzma in Damjan 5 4? 5 48 5 50 5 52 5 53 5 54 5 55 5 57 5 55 5 53 5 51 5 49 5 47 5 45 Jezuš ozdravi vodičenoga Po ris. 16. Vaclav kral Mihael ark. ( Hieronim 5 56 ! 5 58 6 0 5 43 5 41 5 39 Vreme: Vu začetki lepo, š—15. spremenljivo, na konci dosta deža - 19 -Mihalšček — September ma 30 dnf. Z a p i s n i k - 20- Vsesvišček - Oktober Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Zima rada z repom bije, če dugo toplo sunce sije Posvečen: Angelom ču-varom. BAr angelom svojim je za-povedao za-volo tebe, ka naj te čuvajo na vseh tvojih potaj.« Ps. 90. 11. 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Den Sreda Četrtek Petek Sobota Remigij Angelov čuv. f Mansvet p. Terezija od D. I f Frančišek As. Sunčni zhod fzahod 6 1 6 2 6 4 6 5 5 37 5 35 5 33 5 31 Od najvekše zapovedi 5 Nedelja Po ris. 17. Placid in tov. 6 6 5 29 6 Pond. Brunon sp. 6 7 5 27 7 Tork Kraljica Sv. R. Venca @ 6 9 5 25 8 j Sreda Brigita 6 11 5 23 9 Četrtek Dionizij 6 12 5 21 10 Petek f Mtkloš Tol 6 13 5 19 11 Sobota Firmin p. ' 6 15 5 17 Jezuš ozdravi z žlakom vdarjenoga Po ris. 18. Maksimilijan p. Edvard kr. Kalist i Terezija dev. C Gal f Lambert Lukač evang. 6 17 6 18 6 19 6 21 6 22 6 24 6 25 5 15 5 13 5 11 5 9 5 8 5 6 5 4 Od gostiivanja kralja Nedelja Pond. Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota Po ris. 19. Peter Alk. Janoš Kancijan Orša Kordula . Severin p. f Rafael ark. ¦'- V Kris. in Dar, m. sp. 6 26 6 27 6 30 6 31 6 33 6 34 6 35 Jezuš ozdravi kraleskoga sina Nedelja \ Po ris, 20. Krist. kr. Evarist p. Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Frumencij piišp. Šimon in Juda ap. Narcis p. Alfons sp. ff Volbenk O) 6 37 6 39 6 40 6 42 6 44 6 45 Vreme: Vu začetki dež, potem 7—15. lepo, 15-21. lepo, siiho, na konci mrzlo vetrovje z dežom ' ^- Of _. ¦l *-' Vsesvišček — Oktober ma 31 dni. Zapisnik ^_ , ,. 22 - Andrejšček- November Ma30dni Prekmurec pravi: Mraz vseh-svecov to pomeni, daMarlinov den bo lepi. 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Den Sobota Vsi sveci Prilika od računa kralja Po ris. 21. Dušni den. Hubert p. Karol Bor. Zaharija Lenart sp. f Engelbert p Bogomir p. Od davčnih penez Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris 22. Božidar Andrej Avel. Martin Martin papa Koska Stanislav f Josafat m. Leopold Od Jairove hčeri Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris. 23. Otmar opat Čiidečineči Gregor Odon opat Elizabeta Val. Feliks sp. { + Dariivanje D. M. Čecilija d. m. Od grozote razdjanja Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po ris. 24. Klemen Janoš od Križa Katarina Janoš Berhmans Virgil. Ahacij f Gregor Saturnin Od slednje sodbe Sunčni zhod zahod 6 46 5 40 6 46 6 48 6 49 6 52 6 53 G 54 6 55 6 58 7 0 7 2 7 3 7 5 7 6 7 8 4 38 4 37 4 36 4 34 4 33 4 32 4 30 4 29 4 28 4 26 4 25 4 24 4 23 4 22 7 9 7 11 7 12 7 13 7 15 7 17 7 18 4 21 4 19 4 18 4 17 4 16 4 15 4 14 7 19 7 21 7 22 7 23 7 25 7 26 7 27 4 14 4 13 4 12 4 12 4 11 4 11 4 10 30 | Nedelja ! I. Adv. Andrej ap. 7 29 I 4 10 Posvečen: Vsem svecom. ,,Če so mogli ti i te, zakaj ti ne bi? (Sv. Avgt.) Vreme: Vu začetki dež, 6-13. jasno, 13 20. spremenljivo, 20-28. dež, na konci sneg - 23 -Andrejšček — November ma 30 dni. Z a p i s n i k ^ / ^ j — 24 — Božič - December Ma 31 dni Prekmurec, pravi: Lucija krati den, je znano vsem Ijiidem Posvečen: Božemi Deteti. Vera krščan- ska je pa, da častimo edno- ga Boga v Trojstvi i Troj- stvo v edino- sti. Sv. Atha- nazij. 7 8 9 10 11 12 13 21 22 23 24 25 26 27 Den Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Sunčni zhod zahod Eligij p. Bibiana d. Frančišek Ksav. Barbara f Saba Mikloš 7 30 7 32 ! 7 33 7 33 7 34 7 35 Ivan krstiteo vu vozi Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota II. Adv, Ambrozij Nevt. popr. D. M. Peter For. p. Lauret. M. B. Damaz f Sinezij Lucija 7 36 7 37 7 38 7 39 7 40 7 41 7 41 4 7 4 7 4 7 4 7 4 7 4 7 4 7 Ivan da svedočbo od Kristuša 14 Nedelja 15 Pond. 16 Tork 17 Sreda 18 Cetrtek 19 Petek 20 Sobota III. Adv. Spiridijon p. Kristina Evzebij ff Kvatri. Lazar p. Gracijan ff Kvatri. Nemez ff Kvatri. Liberat 7 43 7 43 7 44 7 45 7 46 7 46 7 47 Glas kričečega vu piistini Nedelja Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota IV. Adv. Tomaž ap. Zeno m. Viktorija dev. ff Adam in Eva Božič. Rojstvo Jez. f Števan m. Janoš evang. 7 47 7 48 7 48 7 49 7 49 7 49 7 49 4 10 4 10 4 11 4 11 4 13 4 13 4 14 Prerokiivanje Šimeona 28 Nedelja 29 Pond. 30 I Tork 31 Sreda Nedužna deca Tomaž p. David kral. Silvester 7 50 7 50 7 50 7 50 4 15 4 16 4 17 4 18 Vreme: Vu začetki sneg, potem 6—12. jiižno vetrovje, dež, 13—20. mraz, 20 -28. spre- menljivo, na konci sneg. — P15« — Božič — December ma 31 dni. Z a p i s n i k M U Z E J S K O .%..............................:...::."..'........C. C- v C 26 Kde je moja blaženost? ¦ •. * ,,Si blažena med ženami", — Se glasi Ožebe poklon. Diih sveti ga glasi I diišam tolmači: Blažen je tisti le zvani, V kom Srce ma bože svoj dom. Jaz vsaki den viista odprem, l Si Jezuša v diišo zaprem, Je Srce pri meni, Da v se me spremeni, , • Da v nebi, na zemlji le v Njem Sem grešnik veseli, srečen. • Srčen. Žela, zapoved Srca Jezušovoga do starišov i njihove dece. Oča naš, ki si vu nebesaj, —- kriiha našega vsakdenešnjega daj nam ga dnes! V nebi tem više, tem bliže k Bogi, k Jezuši, k materi Mariji tisti pride, ki je kem več trpo na zemlji, ki je kem vekši križ noso. Zato je vse naše življenje križ, trpljenje, i to kak telovno tak diiševno. S križom moremo vsi prepotiivati to skuzno dolino, ovak si lepe nebe zasliižiti ne moremo. Na toj dugoj i težavnoj poti pa ne samo ka potrebiijemo hrane, nego močno potrebiijemo. Kriih potrebiijemo na toj poti, kriih, šteroga nam veli Jezuš prositi. Te Jezušov kriih vsi potrebiijemo, posebno ga pa potrebiijejo, starišje, vaša deca, mladina, tista mladina, štera tiidi zemelj-skoga kriiha največ potrebiije, da more zrasti, se razviti i priti do moči. Starišje, Jezušov kriih, njegovo presveto Telo ste dužni dati mladini i te kriih je mladina dužna vzeti. Jezušovo Srce, živi kriih, ki v Oltarskom svestvi prebiva, zapovedava, da ga vživa mladina tiidi, ne samo starejši i žele, da ga gostokrat vživa. — 27 — Starišje Jezušovo zapoved, da se prečiščavajo i njegovo želo, da to gostokrat včinijo, poprek verno spunjavajo. Oni se nasitijo, ne voščijo pa, da bi se tiidi njihova deca nasitila. Piistijo je lačne i žejne, piistijo je razcotane i zamazane na diiši; piistijo je betežne; dopiistijo, da celo vmerjejo. Na obleč je dar, k vojakom, na delo, na proščenje na pot je pogača, je dobra reč, — za Jezuša, ka bi se dečko, ka bi se dekla z Jezušom nahranila, ka bi čista ostala, ka smrtnih grehov ne bi poznala, za to naši starišje nemajo srca i nemajo diiše, nemajo skrbi i nemajo brige; — ne-majo, ar nemajo ljiibezni, prave ljiibezni do Jezuša. Pri teli svojega deteta vse opazijo i popravijo, pri njegovoj diiši nikaj neščejo opaziti i tiidi ne popraviti. I če so pobožnejši starišje takši, kakši so te tisti, kim je itak ter i breme prava pobožnost, prava bogabojaznost. Ne damo kriiha mi sta-rejši, mi stariši, mi odgojiteli mladini, kriiha, kriiha Jezušovoga. Pa to je naša sveta, velika dužnost. Tak pravijo, ka smo iz paradižoma tri spominčice vzeli sebov, z toga zgiibljenoga paradižoma: zvezdo na nebi, ka bi nas zvala v nebo, rožo na zemlji, ka bi nas opominala, da mo tiidi mi vsikdar Bogi prijetna ro-žica i nedužno oko mladine, ka bi to vsikdar i pri vsakšem nedužno ostalo, oko, gledalo nedužne diiše, ka bi vsi bili nedužni, brez smrtnoga, brez nečistoga greha. I ka takši ostanemo, zato nam je dao Jezuš kriih nedužnih, kriih nedužnoga božega Agnjeca, ka bi ga vživali i takši ostali kak je on: nedužni. Pred devetimi leti so predpisali sv. Oča gosto sv. prečiščavanje za vse, predvsem za mladino. V svojem pismi povdarjajo, ka mladina zato zgiibi nedužnost, ar se ne hrani z Jezušovim telom. Velika je nevola v tistoj hiši, kde si deca nemajo v roke vzeti kriiha. Nede to dete raslo, ar nema hrane. Nede to dete močno, ar nema hrane. Nede rasla i nede močna diiša tvojega deteta, stariš, i ne more rasti i ne more močna biti, če je ne hraniš s kriihorn Jezušoi'im. Jezuš nam je vsem dao glad, da iščemo hrano, s šterov ga vtišamo. Dao nam je glad v teli i zato iščemo hrano pov-sod: v palači i kuči, na poli i pri mašinaj; dao je glad našoj pameti, da išče istino, glad našemi srci, da išče ljiibezen, glad našoj diiši, da išče Boga. I viipaš ti stariš gučati od ljiibezni do svojega deteta, kda z mirnim srcom gledaš, kak vmira od glada njegova diiša, zato ka nema Boga?! Oča nema časa, mati nema razuma, šola ne srca, diihovnik pa dostakrat ne ključa od tabernakla, se toži en diihovnik, ka bi nahrano gladno mlado diišo. Zato pa išče ta po krčmaj, po tepešiji, v razviizdanosti, v pijanosti i vsoj drugoj nerednosti svojo hrano, slabo hrano, štera diišo slabi, štera diiše vmori. Pa Bog vam je ne zato dao dece, starišje, da bi ta od glada vmrla, kda ma v obilnosti hrane v Oltari, nego ka bi ta živela i popolen žitek mela, kak je Jezuš tak lepo povedao i zapovedao: ,,Jaz sem prišo da bi živeli i da bi popolnej živeli" (Jan. X. 10). — ?8 ._ Kriih dajte starišje, kriih dajte vsi starišje svojoj deci i navčite je na gosto sveto prečiščavanje. To je vaša velika dužnost. Posliišajte, ka pravi sv. Diih Bog po sv. Pavli apoštoli: ,,Če što za svoje, posebno za svoje domače, nema skrbi, je vero zatajo i je hiijši od nevernika" (I. Tim. V. 8). Ne pazite pa na svoje domače, če je k Jezuši ne vodite, ka ti ne živejo brez smrtnih grehov. Vekše nesreče pa ne, kak je smrtni greh. Jezuš pravi, ne jaz, Bog pravi, ne jaz grešnik: ,,Če tela Sina človečega nete jeli i njegove krvi nete pili, ne bodete meli življenja v sebi" (Jan. 6.-54). Ti mladina si pa dužna Jezušov kriih vzeti, si dužna se večkrat pre-čiščavati. Dužna si to včiniti, ar si dužna svoje stariše bogati. Poštiij, to je bogaj očo i mater, ti Bog zapovedava. Dužna si mladina se gostokrat hraniti z Jezušovim telom, ar si dužna božo zapoved držati: šesta ne prazni; ar si dužna svojo čistočo do zakona popolno obdržati, ar je zakon ne za vlačuge i vlačiigare, nego za čisto mladino, ka njihov zakon čisto mladino odgoji kak sta njeva stariša čistiva bila v svojoj mladosti. Brez Jezušovoga kriiha, ki je kriih angelski zvan, ne moreš poželivosti tela obladati i čisti dečko ali čista dekla ostati. MoreŠ zato vživati i ne koštavati kriih Jezužov, sv. prečiščavanje; gostokrat se moreš prečiščavati. Ka je sv. Alojzij na oltari i ka je zgled mladini s svojov čistočov, je napravilo gosto sv. prečiščavanje. Bičao je svoje nedužno telo; a to bičanje ne bi ga rešilo greha i posvetilo, če ne bi k sebi jemao gostokrat večno svetost: Jezušovo sv. telo, kriih angelski, po kom je angeo postao v človečem teli. Predraga mladina, globoko, do dna, vu dno srca si zapiši ete lepe Jezušove reči: ,,Što je moje telo i pije mojo krv, v meni ostane i jaz v njem. Kak je mene poslao živi Oča i jaz živem zavolo Oče, tak bo ttidi tisti, ki mene je, živo zavoljo mene." (Jan. 6.-57-8). Večnoga Boga reči so to, ki se spremeniti nikdar ne dajo. Če te jeli i ne samo koštavali, dečki, Jezušov kriih, njegovo telo, vu vas ostane On i živeli te zavolo njega, nete meli smrtnoga greha, nego Jezuša i ž njim vse; če te jele, i ne samo koštavale, dekle, Jezušov kriih, njegovo telo, vu vas ostane On i živele te zavolo njega, nete mele smrtnoga greha, nego Jezuša i ž njim vse. Če se pa boš, mladina ogibala Jezuša, se ogne tiidi on tebe i zato oslabi, zbeteža, vmerje tvoja diiša; Jezuš, večni Bog svedoči to : wnete meli življenja v sebi". Pomoči tii nikše nega, sprememba tii neje mogoča. Kriih dati so starišje dužni deci. To je boža zapoved. A dete pa ne stoji samo z tela, nego tiidi z diiše. Zato so starišje dužni dati tiidi diiši vsakdenešnji kriih, diiši svoje dece, to je Jezušovo telo. Dajo njim ga pa po svojem zgledi i po svojih opominaj, prošnjaj, tanačaj i navukaj, dajo ga po celoj svojoj vzgoji. To je žela, to je zapoved Jezušovoga Srca do starišov i njihove dece. Kda je Jezuš včio Očanaš moliti i nam je zapo-vedao, da prosimo v njem vsakdenešnji kriih, je ne mislo i ne mogo mi- - 2§ - sliti samo na telo, nego je mislo i mogo misliti i na diišo, ar je oti stvoro oboje: diišo i telo i ar je stvoro tiidi hrano za oboje: za telo te velikanski svet, za dlišo pa svoje sveto bože telo. Ka vala mladini, če zna dobro delati, prilično telovaditi, sladko spevati, po biciklinaj se voziti, kolo plesati, diiše pa nema vredi, ta je pa lačna, medla, betežna, na smrt obsojena ali celo mrtva? Starišje, v imeni Jezušovoga Srca, ki v Oltarskom svestvi prebiva i ki šče meti diišo vaše dece, v imeni lepše bodočnosti na sveti i srečne večnosti vaše i vaše dece, v imeni svojega veselja na starost, posliihnite zapoved i želo Jezušovoga Srca: molite i z djanjom spunite, ka te molili: Oča naš, ki si vu nebesaj — kriiha našega vsakdenešnjega daj nam ga dnes: Jezuša z oltara dajte dostakrat vašoj deci, Jezuša z oltara dostakrat jemlji k sebi mladina. To je žela, to je zapoved Jezušovoga Srca do vseh vas. Od casara pa od ednoga grofa. Narodna. Casar je ednok k sebi pozvao ednoga grofa, pa njemi je pravo: — Ti maš preveč dosta zemle, moreš jo sirmakom pustiti, zato ka je vnogo sirmakov. Grof je nato pravo: — Vej pa jaz vnogo sirmakov hranim. Casar ga je pa te pitao: — Ge pa te ti maš tiste sirmake, ka praviš, ka je hraniš? Grof nato: — Vej pa mam dosta driižine: jiinčare, ovčare, pastere, pa šče druge delavce. Casara so obleteli čemerje, pa je pravo: — Tej liidje tebe hranijo, pa nej ti nje. Ti bi že od glada mogeo mreti, če ti tej ne bi kriiha pripravlali. Grof je nato velo casari: — Ja, če pa telko sirmakov je, te more vsakoga tretjega dol strliti. Casar nato: — Dobro; če vsakoga tretjega ščeš, ka bi ga bujli, te jaz piikše, gda de trbelo v boj iti, na tebe navesim, pa boš te ti sam šo v boj. Grof je zdaj že ves poparjeni bio, pa je pravo: — Lejko pa nede boja. Zato bi pa li dobro bilo, če bi vsakoga tre-tjega bujli. Casari je že to preveč bilo, pa je pravo: — Te pa ti li ščeš, ka bi vsakoga tretjega dol strelili ? l Dobro! Gospodni Bog je prvi, jaz sam drugi, ti si pa tretji. Zato te dol strlimo* Grofa so te reči tak prestraŠile, ka je več nikaj nej viipao praviti, samo je proso casara* naj ga v živlenji naha, Gasar je pa velo slugom, naj odprejo dveri, pa naj grofa zgrabijo, pa ga naj dol po stubaj potočijo« - 30 - ' Mihael Mihajlovič Fujs6V. Čuk je djao... (Slika z Bojnečkoga). ,,Nesam pravila?" je djala stara Bašička. ,,Čuk je že tri noči vsigdar naprej brečao v Joušji. Mrtvec bo', sam djala. I glejte! ?" ,,Istina, vište? Što bi mislo?! Tak mlado življenje, Bog mo|! pa že more .. . Naš Martin je pravo, ka je vido belo, kak ponjava dugo, se je vleklo prek po našem škednji, ta nikam prek plotov k Veselkovim," je pridjala driiga. ,,Pa vam je nej lehko jokalo zadnje noči tam po logi?" ]e gučala tretja. ,,Tak nemilo je jokalo. ka je človeka zona preletavala. Prej da je tisti trenutek voter potegno i se je bela meglica skadila nad hišov." Tak so sodile ženske od smrti i predznakih i pomali prejšle na spomine. Zvon pa je jokao iz cerkve, jokao tužno i do slednje kuče na-znanjao glas od smrti: ,,...Vmrla, vmrla je .. ." i po vseh hišah je šlo kak žalosten vzdih i vsem se je izvilo iz prsi kak silna bolečina. ,,Sirota . .!" i šče je odmevalo vsem kak v onemoglosti: ,,Bog njoj daj mir i pokoj . . . Amen . . ." * * Ona pa je spala mirno brez diha, brez gibanja; kak da se je štela nasmehnoti, britko pomirjenoj, svojoj lastnoj bolečini, pa so njoj zavezali vitstnice, da je nasmeh ostano neizrazen, da človek nej mogeo spoznati, ka šče. Nasmehnoti se je štela, kak človek, šteri je že na po pogledno ta, za tisto zagrinjalo i je vido preveč groze, pa njerni je šteo nikak nekaj tolažlivoga povedati, on pa se je šteo samo nasmehnoti; samo šteo, pa se denok nej. — Oči so se njoj samo na rahi zaprle, prav šče ne zevsem. Gledno je pazlivo iskalo po hiši, gledalo proti dveram, kak da bi nikoga čakala, da njoj je što povedao, ka naj čaka, da jo pozove; naj zadremle na po, ali edno oko naj pazi, da bo včasi k redi, da de trbelo, zakaj pot je šče neznansko duga i žmetna. Po čeli se njoj je poškalila na eden kraj znojna kaplja, kak spečemi človeki. Čuntene roke so se oklenile čisla, si ga zasiikale okoli prstov, kak v strahi; osivele viistnice so ostale na po odprte kak nasredi molitve, ali pa da so šče nej povedale: amen. „. ¦ » Jezuš .. . Sveta Marija, Mati boža prosi za nas grešnike zdaj i vii našoj smrtnoj vori.. ." Samo: amen! so šče nej povedale, ar jih je sen premagao, samo odprla so se na po i tak ostanole. Tak je spala ona, Ijiidje boži, dete v edenindvajsetom letl, dete pravim, zakaj dostakrat bote srečali starce v teh letih, mračnoga pogleda, vpadlih, starih lic, nagiibanoga čela. Ona ]e bila dete. Nežno čelo, drobno mehko lice, nikelko obledelo, začiidene tople oči, (če bi jih le odprla) - 31 - velke i lepe; kostanjevi valoviti vlasje, razpleteni, so bili spuščeni v dveh valovih na nežna prsa, ki so se komaj vzdignole i se zaokrožile v deviško lepoto i mičnost, pa samo na spoznanje kak včasi štirnajstletnoj deklici. Nikak njoj je položo k strani bele lilije, ki so širile prijeten diih. Tak je spala ona i senjala, lilija med lilijami, štela se je nasmehnoti, pa se nej, samo viistnice so ostanole na po odprte, kak da bi f pozabile povedati: amen, i oko se je zglednolo proti dveram kak v pričakiivanji. Lehko ka bi se odprlo, i šče driigo, i bi se viistnice nasmehnole i bi po-vedale reč, ki je čakala na jeziki, če bi prišeo tisti, koga je pričakiivalo srce ... Njega pa šče nej bilo ... Mati pa je jokala, brez zavesti slonela na stoli, jokala nevtolažlivo, v globokoj bridkosti. I jokalo je dvoje sester i jokao je brat i jokali so driigi ljiidje, jokala je skoro vsa ves: — »Tak mlada, pa že . .." Ona pa se je štela nasmehnoti. Sam Bog znaj, kakše vrste smeh bi bio to, kak ga šče nej čiio ete nevolni svet, i ka za reč bi bilo, ki so jo štele povedati viistnice, pa so je denok nej.. . Pravijo, da mora biti jako žmetno, gda mora mladi človek vmreti. Mladi, v prvih senjah v življenji, v prvih slutnjah. Kak dete, gda napravi prvi stopaj samostojno i bi rado drkalo več ... Pri vsej liibavi dragih, i tiidi driigih, gda so se ti odprle dveri v svet i si šteo z driigimi zaspe-vati veselo pesem, i te obnemoreš i spadneš v giibe. Pravijo, da je zatoga volo jako žmetno. I je žmetno i šče celo jako. Ali denok malo mladih ljiidi toži na smrtnoj posteli. Kak da je bilo že prle vsakšemi dano, ka je pogledno deleč naprej i je vido tam silno grozo. Tožba njemi leži na viistnicah, ali ne toži, tak vdano i mirno gledajo njegove oči, četiidi vsi jočejo okoli: on je miren i ne vzdihavle, skoro da je šče zadovolen. Nasprotno pa vnogo starih, gda zasliitijo dih smrti, se jako sprestrašijo, po cele noči se njim mora svetiti i eden mora vsigdar gori biti, kak da bi ga brano pred smrtjov. Tii je tista vganka. Ne vem, sam čiio eli šteo; da ,,Stari morajo vmreti, mladim se pa pripeti". Pa denok mlajši mirnej vmirajo. Istina; pripeti se njemi i mogoče samo zdehne: — Meni se je! Naj bo z Bogom! ali pa šče nikaj ne pravi. Stari pa pride do tistoga prelaza, gde morajo vsi prek i zna, ka nazaj več nej mogoče i denok bi se rad obrno. Ne daj Bog, ka bi njemi pripovedavao što od smrti ali kaj takšega. Tu je tista skrivnost od smrti... Mati je pripovedavala, kak se je vse zgodilo, Do pičice natenkofflaj tiiti najmenšega dogodka nej je pozabila, vse reči, štere je pokojna gu-čala, vsakši pogled i želo v njem. Čudovito natenčrio si je vse zapomlila i proti vsoj raztresenosti i bolečini je denok zbrano pripovedavala. Ranjeno ]e bilo njeno srce, v najbole skriti kotiček, preklano je bilo na dvoje i je krvavelo. Kaplja za kapljov je kapala počasi, kak da bi što stiskao srce. Kak da so se škramplji neznanoga stvora zasadili v nje i je parali. Za-čiideno so gledale njene oči v vsakšega^ što je prišeo, kak da bi se bo jale nikoga, ki je že ednok nepoznani vostopo. I nato so se oklenile nje, kak da jo biidijo, da je že kesno ; — 32 - , ,,Anika, vstani! Kesno je že!" ona pa se šče samo nasmehnoti i ŠČe nekaj povedati, pa je tiho, kak da ne bi čiila. ,,Anika, ti zlato moje dete!" ,,Gde, da si je nakopala beteg? — V Slavoniji, na deli. Človek ves den dela na vročem, pije vodo, se ednok sprehladi, driigoč.. ." ,,Ne gučte od Slavonije!" se |e zasekao vmes mladi dečko, ki je ves čas sam sedo i nekaj premišlavao. Viditi je bilo, ka je nej domači, nišče ga nej poznao, samo gJedali so ga. ,,Leta i leta hodi človek že zmlada okoli, da si sliiži obleč i za domače kriih, robi, ka malo ne prejde, te se pa samo ednok povrne i tiho vmrje. Ali je hodo po Slavoniji, ali gdešte; vsi se vrnejo izčrpani, obsojeni na smrt. Komaj da po leta preživi doma, nato se tiho i mirno poslovi. Da nam ne bi trbelo iti za vsakšo skorico kriiha v svet. Premalo skledo nam je dao Bog i nas je preveč, šče žaloža ne bi dobo vsakši, če bi se vsi opravili okoli." I mati je nadale gučala. Človek mora delati, dokeč ta ne spadne, delati kak junec, te pa je če duže hujše. Vlegla je; da so pa vidili, ka nikaj ne bo z nje, so jo zgonili i vrnola se je, se vničila pa driigo leto i nato zaspala. ,,Tak je z vsemi!" je nadaljavao ostro dečko, bole sebi kak onim; ,,Zgodilo se je že, ka ga dvajsti let nej bilo v naše kraje, gda se je po-vrno, je prvo noč vmro. Samo, da je doma vmro. Ta nevola je bila, ar so ga nej šteli pokopati, ka nej meo nikoga svojih." I mati je pali pripovedavala: Kak je bilo zadnje trenutke. Kak mirno se je poslavlala, nikaj nej tožila, nej si vzdihavala. ,,Pri vseh je tak!" je pali gučao mladi dečko, ki je sedo sam. ,,Šče veseo je skoro vsakši, ka je tak. I nieden se ne pita: Što je kriv! i če se pita, si ne ve odgovora. Sam je nej, druge pa ne viipa kriviti, rajši se obrne k steni i — muči. Mogoče, ka bi šteri tik pred smrtjov vo dao vso skrivnost, mogoče, ka bi pokazao s prstom: — Glejte! ovo! Tak se bodo pa šče vnogi vračali — vmirat." Nalejao si je puno kupico i jo spio, nato pa je triidno vstano. Mirno i počasi je stopo do postele, do nje. Čiiden izraz njemi je zaigrao na lici, nagno se je nikelko nad njo kak v poliib eli kak da bi njoj šteo nekaj povedati. Vsi pa so ga začiideno gle-dali. I te je nekak prestrašeno vzkrikno. ,,Čiijte, šče breči čuk!" I vsi so posluhnoli. Tiidi on se je za hip vzravnao i prisliihno. Nato pa se je divje i sirovo zasmejao, da so se vsi prestrašeni zglednoli na njega: Nova kljiičavničarska delavnica. Naznanjava vsem občinam, da sva odprla šlosarsko delavnico. Delava vse fele štedilnike (šparate) in stavbeno delo (epiilet) pa vse v to stroko spadajoča popravila. Tiidi poljedelske stroje popravljava po fal ceni. Cenjenomi občinstvi se priporočava Durič & Poredoš, ^^"arsŽ0 M. Sobota Lendavska cesta. - 33 - ,,Hehehe! Eli čiijete?!" i je stopo v prekiet ria prag i se zagledao V kmico. Nato pa se je na po obrno v hišo, naslonjen na dveri i djao bole za sebe, kak za ove: ,,Čujete mrtvečno pesem ? Meni jo spevle, te smrtni ftič, meni i vno-gim tistim, ki so se vrnoli tam odnet," je kazao z rokov v daljavo; i ki se bodo šče vrnoli. Tihina je tista kiiga i je tisti ftič sova eli ka si že, ki nam spevle mrtvečko pesem." I nato je odišeo v kmico, i vsi so mučali. ,,Eh, Ferko!" je vzdehnola raati za njim kak v pojasnilo vsem. wIstino si gučao. Pa sam si tiidi povedao, ka nam je dao Bog premalo skledo, ka ščemo, če nas je vnogo." ,,To je te tisti Ferko?" so se vsi čtidili. ,,Denok jo je prišeo gledat Pa so pravili, ka je nej marao. Te sirmak je tiidi lehko pretrpo, kak nišče več. Nej čiidno, ka je tak globoko^ogledno i da je tak skrivnosten i bridek." Gledali so njo: oko ne več gledalo proti dveram, zaprlo se je v popolno spanje i vidilo se je, ka na viistnicah nej več tiste reči, ka jo je nekak driigi povedao i njoj nej trbe; le nasmeh je ostao, nasmeh tihe za-dovolnošče i sreče: Voni pa je brečao čuk mrtvečo pesem; njemi? i vnogim tistim, ki se bodo vrnoli? — Ti, sveti Bog! Pa preveč je povedao. Ne si nani dao malo skledo i čeravno nas je tak vnogo .. . Ar si nam dao pamet, ka si to skledo lehko podvojimo, potrojimo. Tak dugo sam pri dveraj... . . Narodna. ,,Tak dugo sam pri dveraj stao, ' Ka bi skoro konca dao!" r .;.- .r-ftifa ,,Zdaj ti idem jaz odpirat, ,,Nemam bol^.vejseje dneyevv.o . 0 ti star', pijani gnjiis. Kak so dnevi fašenski;, „, Ka ne moreš ni najti vrat? Te so bali, te koline, Ka vino s tebe smrdi?" Te se ženijo ludje." ,,Toga meni ti ne pravi, ,,Gda je masna nedela b'la, Toga čiiti jaz ne smem ! , Te sva se oženila; Jaz sam vert pri svojoj kuči, Gda pa je prišla Barbara, Kak podnevi, tak ponoč'!" Dečko se nama rodio." ,,Vu bogastvi sam se ženo, Tiid' bogastvo prinesla: Eden korblat brezi kola, Pa edep čeber brezi dna»" - U - Peta: Ne mori! Bog je stvoro svet. Stvoro je zemljo. Jezero i jezero let je minulo, dokeč se na njoj skazalo živlenje. Sveto Pismo pravi, ka ešče samo ria tretji den je Bog stvoro travo f drevje na zemli. To je bilo prvo živlenje^ Trava, drevje tiidi raste. Po tem so prišle stvari, živali. Na slednje pa človek. Bog je posejo na zemljo seme živlenja. Je \i na drugih planetah i zvezdah je tudi živlenje, ne znamo. Na ništernih ga gotovo nega. Živlenje je velika dobrota božja. Bog je dao živlenje, on je njegov gospodar, samo on ga lehko vzeme. Mi ga ne smemo uničiti. Peta: Ne mori! Vsem nam je znano iz katekiz-muša, da se v toj zapovedi prepovidava kvar včiniti v telovnom i diišev-nom živlenji našega bližnjega ali vu svojem živlenji. Tii se prepove drii-goga raniti, zbiti, moriti, v greh zapeljati, spačiti. Tak i sebe raniti, moriti, grešiti ]e prepovedano. Na dalje proti toj zapovedi je. driige v čemere spraviti, zburkati. Naši čemeri, razburkanje so tudi proti toj zapovedi. Ali ne znate, da veliki čemeri škodijo teli ? Ali se ne čiitite slabi i triidni po velkom razburkanji? Bolje ste triidni, kak pa či bi celi den mlatili. Liidomorstvo je v nebo kričeči greh. Človeškega živlenja mi ne smemo vničiti. Ne smo ga mi dali, pa ga nazaj tiidi ne moremo postaviti. Ka pa živlenje pri stvari, pri rastlini slobodno vničimo? te me pitali. Odgovor je lehki: Slobodno. Bog je vse za človeka stvoro, njega je po-stavo za gospodara toga sveta, za de^vca, naj zemljo obdelava i na njoj red dela. Človek svoje živlenje obdrži t vničenjom živlenja štvari i rastlin. Meso, sad i kriih je bila hrana že prvih ludi. Nego sloboščina — i to si dobro zapomlite — ma sestrico i ta se pravi odgovornost. Ništerni človek pravi, da je vse slobodno, na to pa pozabi, da de mogo za vse odgovarjati. Lovci so že ništerno stvar prepravili. Zdaj njim je že žao. V dostih mestih so gore, gošče zosekali, ne nazaj posadili, dež je zepro zemljo, zdaj so pa samo gole skale, pečine. Slobodno je bilo, nego ne je bilo na hasek. Ne je na hasek bujti lastovico, upkaša, senico i driige male ftičice, Štere po grmovji i na zemli majo gnezda. Ne je na hasek, ešče sebi kvar včini človek, ar te ftičice so njegove pomočnice vu boji proti kukam, žiiževkam i gosancam. Dobro to čiiti diišna vest našega ljiidstva, da% ubi-janje malih ftic za greh drži. Vu sebi je ne greh stvar bujti, nego gFešna je misel, greŠna je želja, grešna je diiša na dneh, štera se vu takšem veseli. Če buješ svinjo, kravo, kokoš, nikaj ne hiidega, na to je stvorjena, njeno meso pojemo. Nego kakši hasek maš iz ubijanja male ftičice? Žmetno boš odgovoro. - 35 — Štvar, štera kvar dela, le jo buj. To so jazbeci, vrane, srake, jastrebi, miš, podgan i t. d. Nego ne mantraj je. Ne je greh, stvar nema duše, nego djanje je lagoje, pokvarjena je diiša tvoja do dna. Stvar, štera ti ne dela kvara na poli ali travniki, piisti pri miri. Naj žive, naj se veseli živlenji. Sam rad ne stopi po poti niti na mravljo; či ti pa pod noge pride, si ti ne kriv. V svojoj hiši pa je tiidi ne boš trpo, ne mravlje, ne miihe, ne pavuka. Moraš je poklačiti, ven liičiti, tam nik-šega iskanja nemajo. Hiša mora čista biti. Les sekamo, da mo meli drva, da mo deske žagali. Travo kosimo za krmo. Žito, pšenico ženjamo, kruh bode. Rože natrgamo, da oltar, cerkev okrasimo, da si jo na stol postavimo. To je vse dobro i lepo. Ka pa je ne dobro i lepo? Ide s sekirov prek po gošči. Mesto toga ka bi posliišo ftice, štere njemi lepo popevajo, mesto toga da bi čiito skrivnostno šiimenje gošče, mesto toga da bi si prsi razprestroi z gozdnim zrakom se napio, s sekirov mahiiče, najlepša stebla si poišče i v nje vseče. Bedak dalje ide pa či bi tam malo stano, bi v pamet vzeo, da drevje to boli. Če se vrežeš, ti začne krv tečti, obilno teče. Ne je bilo na tistom mesti telko krvi, na pomoč je prišlo iz driigih delov. Telo rano šče včasi zaceliti. Pri drejvi tiidi začne mezga tečti, šče zaceliti. Brž ne more. Pii-dejo žuževke. Na tom mesti začne drejvo črvivo postajati. Prek po travniki te pela pot. Voska pot. Več vas ide, vsi v štric idete, travo klačite. Ne bom gučo od toga, da s tem kvar delaš, — to je greh. Samo na to te opominam: Ti je ne žmetno gingavo travo klačiti, rožice potreti. Tak krava dela, tak svinja dela. Kda sam mali bio pa sam z batom mlato po zemlji, po travi, mi je mati praviia, da je ne slobodno mater biti. Boj čiitljiv! Če gde na trati stojiš pa se što s tebom v guč spravi dugši čas, stopi doli s tratnice, pa je ne moži. Naj raste tebi na hasek i lepoto. Ženska nese po cesti malo dete. Vse zeleno veje bi strgala i deteti dala. Nikaj ne mam proti maternoj liibezni. Mati vse včini za dete, Če bi mogla, vse kinče sveta bi njemi dala. Dobro je. Nego na to tiidi naj gleda, da drejvo ne oropa njenega okraska i lepote. Tam dosta ljudi hodi mimo. Pa kak žalostno je takšo čonklavo drejvo gledati. Čonklavo drejvo — žalosten pogled. Brezovo šibje režejo po jeseni, mora biti. Nego vrha njoj ne bi vkraj vrezao. Ali pa bi celo doli vrezao ali vsekeo. Drejvo brezi glave. Ideš po poti, z vejk listje žmandraš. Pelaš se, s bičom po drevji tnlatiš. Ne bi včino, če bi znao, da je listje pri drevji, kak pljiiča pri člo-veki. Ideš poleg žita meseca maja pa roko ta vlečeš po silji, ne bi to včino, če bi znao, da je silje, posebno v zelenom stanji, jako čiit* ljivo. -38- žakaj so pa rožice? Tiste pa li slobodno trgati. To pa znaš. Deca letijo to po travniki, prinesejo cele pušlje rožic. En čas se veselijo, potem je ta zlučajo i po druge bežijo. Je li to je dečinsko delo. Pa kelko sta-rejših ltidi tiidi tak dela. Misli si, da rože more s srpom žnjeti, telko si jih navlači vu hišo. Pa ništerna rožica bi tiidi zadosta bila. Zapomni si, roža je najlepša v ograci, na mesti. Tam jo lehko večkrat pogledneš. Pa driigi do se njoj tiidi veselili. Ka bom pa ešče k tomi pravo: Jas sam ču-vao moje rožice, ne sam je viipao trgati, — driigi mi pa pride v noči pa mi je vse potrga. Bog je stvoro zemljo. Človeka postavo, naj jo obdelava i naj — red dela. Pa kelko ljiidi je, ki mesto reda samo nerednost delajo, za šterimi vse gori, vse se siiši. Kak se što oponaša v božoj naravi, po tistom lehko sodiš nje-govo srce. Sram te mora biti, če do rožice na travniki svedočile tvoje grešno mišlenje i poželenje. Sram te niora biti, da pri deli na travniki i poli preklinjaš. Kriih si ščeš spravljati, blagoslovleni kriih. Ne vzemeš na pamet, da oskruniš čisto zemljo i čisti zrak okoli sebe s svojim preklinjanjom, s hiidim obna&anjom. Človek ma pamet, pameten, čeden gospodar sveta mora biti. Gorički pregovor pravi: Da je živini človek Bog. Je nikaj vu tom, da se človek mora skrbeti za živino, more jo miluvati. Nego ne pretirati. Vido sam jaz človeka, ki se je jokao nad kravov, nad domačimi pa ne je meo smilenja. V. Dolenci. _________ K. Snockar sam od pošte ... Narodna. ' Snočkar sam dobo od pošte, Gda se spravlao v postelo, Da je voglednike mela, Se gviišno ženila bo. Jas saffl si pa nikaj zmislo, Gor#po hiži se špancera, Pa sam šo pod okno stat, Jaz sam pa pod oknom stao; Da bi jo šče enkrat vido Nemilo na mene gleda, In' v slovo roko njej dab Jaz sam pa slovo jemao. Bila si zvoljenka moja, Zdaj pa nikdar nigdar več! Ti se bodeš oženila, Jaz ne morem ti odrečt'* - 37 - Naš dialekt (narečje). Zgodbice. Prigovori. K r a j n a. Medlo mi je. Medlovna hrana. Kumes gledaj. Či mo količkaj prilike meo, pridem. Len preza. Liicke majo. Liicko blago ma pri sebi. Dveri so lopnole, veter je lopno. Mazoluzaš. Mejaš. Monconcenek mi daj. Tak na mah je pijen. Od mala malii, od manc malii. Ka si prikaco? Mate kaj k odaji? Projnika. Po čen? Biikova praja (braha), btikvi so »ztrebili. Ne rača se njemi delo. Dveri je na steže nihao. Skorco kriiha (en falat) je v žepko djao. Škrtni mi falajček kriiha. Dveri škrtajo. Škrtlaš. Črešnje brnijo. Ritonje spehno. Spehnjene doge. Lagev na spehaj teče. Kaj ti je dospelo? Delinga, talinga. Da li (hvala Bogi), ka je ne spadno. Konj se fiili, človek se fiili, nikaj ne guči. Glavine se vgornijo. Deca se hujcka na vejki. Habaj se hiidoga človeka. Po konjiki (na sredi ceste) je spevo. Kalupa. Krpnjača. Po kankaj hodi. Na kranik trbe trobo djati, ovak se prevošči. Diišnica pod prsami. Dničke. Madimača. Nagodit. Nihati, njati (pustiti). Slugo naji-mati. Naliikati. Natoren (čemerasti). Na opak. Nalečeno. Naparačo se je. Naponi zveži. Nači, ovači. Ogenj naloži, zakori. Okonce. Omelo. Nesrečno dete, kak si se osnovilo ? Nova žganica je presna. Jas toti idem. Toti je tak. S tem si nikaj dobrega ne opravo. Toti ne. V trcih je. Viijec, viiček. Šorja. V nemar dela. Na veke, kde jesti davajo, so voprišle svinje, ne bilo za-sina. Vseli te pridete, kda ne mam časa. V diljek po njivi, po cerkvi ide. Vožice, gožice. Prasci se zbrcavajo. Zeva se mi. Od svetoga dneva do novoga leta dugši dnevi, kak kot zevne (zevna). Polagaž živini polaga. Ka prtikalivaš telko? Pritepena, zafrigana župa. Sijazen, prlazen pobira. Svinja je na podlanco (pet prstov) špeja mela. Po spoloma jemli. Vse ]e v redi, k redi sam. Razglaven. Na stran, k strani, z strani deni. V cerkvi je stesk. Sii (svinja) v hlav. Slasti to tiidi mej. Doj (doli) je spojsani. Ka sesomoriš? Na smrtje betežen? Sopi na gjeskaj, žmajni krumpiš se speče. Štiika se. Ščenec, ščene. Žene so mi dosta zadevale, prizadevale. Obiitel si ziiva. Vrba se da ziivati. Zagnjeni lagev; vtiha so mi zagnjena, ne čiijem. Zakaj ne? Zatok ne. Zaženiti je ne šteo tri pliige, pa se je razmetalo. Zlago se je. Zaleženo (prehko) platno. Zadav. Zaglozda. Zapiš. Konja zepne. Krsti se pelajo, kažejo, da konje majo, to je velki čr. Daj mi ocverek raesa. V kladji je tor, V kopišče repo sejajo. Oritka kukurca, — 38 - Tikvino semen se odvrne. Metiile plodi. Naplodilo se je dosta stvari. Meso vodijo vu dimi. Povojeno meso. Paklavec. Svet se potuni. Ponjava 4-6 pole, polo 5 laktov. Nikše rnjake (slabe konje) ma. Šengari se iz driigoga. V krčmi je bio do belega dneva. To je že daven den bilo. Vsaki bogi den je pijen. Boga sirota. Na kozari so vujali. Trapi se. Toč-kar. Gjaj, lovina. Humi stani, pravi konji. Kokoši, kiiri, kiirečnjek. Repa na pšeni. To na lehci ide. Paroven, parovnjak. Pa boš me ti strah jemao? Misli me kolejo. Hrast, deco klesti. V mrtvom imeni leži. Nikšo nevolno meštrijo ma. Redi, dela se njemi. Orehe steplje; dokeč sam gor stepala deco, sam se po Jiickom stepala. Dober človek, liki dtiša, z diiše dober. Dež po mali pika; čakaj že prevdari. Letos dež vgaja. Pijen, kak dež. Goste zvezde, dež de. Jug prepiše, ne de deža. Telko liidi je bilo, liki deža. Že daven den to jas znam. Vremen se goni. Tak se ta kočari. Svet, vremen zakočari. Kožo dere. Ne deri se telko. Voda dere namet. Nikomi nika. Nindri ga ne ga. Za nindri nikaj volo se je svado. Prečki je djao blanjo, prečki je nikaj povedo. Cvetje, obleč trgati. Norc trgasti. Trgaš. Trgašiča. V rodi sta si, kak zlodi pa vrag. Po voli (zadosta) ma. Poparjeni, ne čuti se dobro. Kolo, silo pognati. Žganico prežiga, nika me prežiga. Raja zemlja, na raji primli. Sodec sodi. Ne sodi se tam, da kaj na tebe spadne. Od čemerov je v njega skočo. Snop vkiip stisne; čemerje so ga stisnoli. Kusta (noseča) je. Premočei (bogat) paver. Srakico šiva. Pes domo šiva. Žibek skoz šiva. Zaškrne pipo na lagvi, zaškrne pa njemi plačajo. Pijen, zvejani. Zakunoti, zaljiibiti. Tak lepo je gučala, kak mastna cota. Z žinicami ftiče lovijo. Maš že koga na žinicaj? Tak po mali ide, ka bi lehko za njim vrto. Ka se ti staraš za ženo pa za raz-česani kaput?! Starjak starjasti. Zijak zijasti. — Lenojca, lenovina. Ešče več je kokao, odnična, čistina preja. Čistina je za gvant. Laž dale ne ide, kak do praga. Mlade dekle rastejo, liki konoplje. Bog poštiij sveti krst, te človek je, liki tele. Naj ne ponosim Bogi, kmeši rad hodim. Jakab žegnjava križe. Nanika. To je pastrija. Krava zmače. Tele zmetava zobe. Žito se zmetavlje. Z\ plaman svinja. Plamene svinje. Polašinje je nihala. Spravedno tele. Senska kositev. Zameri. Zamerja. Betežna. Majeni (nalezljiv) beteg. Ge (jes, jas) njim dam. Bižim, po bižečki sidim, cirkveno, piklinsko. Nesml zobe kazati ftici, — pobegne. Breg, brigovje. Ve pa kopanje sijo (so). Od sna, ocna je prišo. Na krsti, nakrsti je držo. Nakovalo. Ne je 6d-viš mrzlo. Pazi, da doli ne spadneš. Ve pa nakli se gori najdem. Regolivati bi vsaki znao, delati trbe. Los so na mene šli. Cono dava. FGrtok. Šorc. An se vzeme iti. Močen leben ma. Merkač more doma biti. Dobro merkaj. Mit ma obljubo včinita. Pedentar. Furt so odišli. V zimi e fraj. Kakšega fozlna, odvejtka si ? Či glih me povržeš ? Ne more na gmaji - 3L - biti. Kak to jas nazaj gveram ? Norc nori. Norc norčasti. Vorcan dene. Vekli, bekli. To je pa donok ne valon. Tele zacugne. Zafremali so knjige. Šenk. Tragle. Deca se lodi vu prahi. Mengjer. Haklavi. Kiimravi je, ne je njemi dobro. Ober rok njemi je sliv dao. Dobro je deco obrikto. Vse na po-fratno ide. Pofratna ženska. Bekmajer. Pušel. To se ne šika. Lestvica ma kline, šlinge. ka pa tak dugo štonderaš? Auscugar je. Nika je naštelo. Skale so na posvečnjeki stale. Dekla stala pri stoli. Otrgnjavala vo-gelje. V štalo so — v lonci - nesli skalo. Pod skalov je v štali škaf stao z vodov. Sklepenica kukurčna na zeijovom listi pečena. Že pred bojnov so za to ne šli delavci delat. Pšenične sklepance so želeli. Stari liidje so se pripravljali k smrti. Oča so mi pripovidavali: Na smrtnoj posteli so ležali oča. Zvali so. Mati? Ne. Toni? Ne. Andraš? Ja. Tisto šurko blanjo deneš za spodnjico, cveki so vu omari. Števana vči, kak si ti. Radi se mejte. Zdaj me pa obrni k steni. Pa so več ne gučali. Mrli so. Sirota drva nesla, žmetne so bila. Doli djaia pa se zdehnola: Kde hodiš ti smrt, da me ne buješ? Prišla je smrt. Tu sam, želela si me. Dobro, dobro, ka si prišla, gori mi pomoreš drva. — Bio je siromak. Ne mogo živeti. Prišla smrt i pravila: Lidi boš vračo. Či mo jas pri petah, zvračiš ga, či mo pa pri glavi, poveš, da ne ga pomoči. Dosta si je pri-sliižo. Zvali so ga k bogaci. Smrt pri glavi. Penezi so njemi pamet vzeli. Obrnite postelj. Zdaj si pa ti doli leži, je pravla smrt. Bogatec ozdravo, siromak pa mro. Bib je eden kodiš, pri našem oči na podi spao vu koriti. V noči je dolt prišo i se je mujvo. Skiišnjava ga je, prej, poscala. Šo je iz oštarije, fu so djale ftice (deca, štera brezi krsta merjejo) pa se je njim norca delo. Dobro so ga po glavi zonehale s perotami, ka je vse krvavi bio. Driigi den je šo krščak iskat. Proso so dali opati. Tiste mekine so nam deci mati skiihali, pa bi skoro vsi betežni bili. Siromaškejši po travniki divji česnek jeli. Domajinci. Tak so mi mati pripovidavali. Za gospočine so kmetje grofi s štirami orali. Eden gori sedo. Či so konji prvim vu štrango stopili, so se smeli. Z Krajne so v Rakičan hodili. Ci je kesno prišo, mogo nazaj iti. Nego mita je valala, naprej je prišla ledenja turba, velka bučka vu njoj. Znapili so se hajducke. Te so dobri bili. Siišec kopinje siihši pa stare konje na drog meče. Mali traven pa liidi za plemen nihava. Siišec. Boljše je siisca viditi na njivi vuka gladnoga, kak težaka vu beloj robači. Svečnica. Na Svečnico vsaka šiba led i sneg je. - 40 - Inda sveta, kda so pasli v noči, so pastirje zvezde gledali, kak sto-jijo. Zdaj vahtajo zvezde, ne smemo na kvar gnati. — Beroš slamo potoro, rimska pot. — Križ sv. Jelene. Dvor sv. Andiaša. Jakobova palica. Pol-nočnica. Zorjanska zvezda. Terhska (tarske) kola. Kosci. Kiigo, smrt vidi pes, šteri štiri oči ma. Smrt je bela ženska. Kiiga pa kak beli pes hodi. — Či te štoj v noči zove, ne odgovarjaj. Či ne od-govoriš, nika ti ne de. Či pa odgovoriš, nesreča te dosegne. Vsikdar on zove, ki te navadno zvao. So b o t a. Bujta repa. Bausnula je med .. . Dete boža mater. Ka tak siromaka doli božajo. Slednje domladka. Kda zmlatijo idino, proso te pride aldomaš (Krog). Koroški so inda sveta v gčra hodili. Dva brata geta (jesteta) Ba-kovci. Kontoša vzeme, pa je kontoš; kontati. Krljava, košava. Krmiti, pod-krmiti. Krmašljive oči. Kak se kaj čiitite na Klošovom kraji, v Soboli. Beltinsko je pa Markov kraj. Mačija je prignala svojega sina, mrzel brat. Pasterkinje mož, mrzel zet. Gučo je na mlajino (Bakovci). Oujtar, houjtar je v Bakovcih. Otnlajkinja, v kimpeti. Obladati, tele ga oblajiije. Olijovo idejo delat. Vsefele je proti meni potakala (Bakovci). Preživaš se je stavo kravi (Ra-kičan). Preplejena; dugo že ne de živela. (Rak.) Nikda se porebarijo (Krog). Razpehani so doma. Stala je na njega. V nikše spletice (svaja) so prišli. Skoz so se štrckali, ka driigi več majo, jas pa samo deco rnam (Krog). K leti segajt, či de nii Bog pomagao. Prelaz. Pasika. Na časoma dekla. Na hitroma ne mo mogeo opraviti. Ne se me zastopo. Konji pravi: Gjo, No, Diib, Diibo, Oh ha, oha, Zriik. Mama, ajta. Bogao je, napelavao, če-merio, mogao je iti. Moža mi je polegla, zapelala. Bakovci. Prisegiivala se je. Na ojtare že majo. Rezi (brezi) bina je ne gučao. Boga blazni (Noršinci). Več sarn pio božjega dara pa mi je iido (hiido) bilo. Neo (Ne bode) šla. Ne te (Ne bodete). Driigo ne ma seov (sebov). Gjahati, gezditi, jezditi. Otrebina. Trot. Kola: Konice, slanje, copanje, rožice, rapica, rud, laloke (pn konjskih falijo), perotnice, blazinke, oplin, vrteo, sforo, trabi, pod, tragarje, zavor (lanc). Kebel, deseti tao ficka. Dve merici en škaf, dva škafa en kebel. Fora. Farba. Mi smo mi, vi ste pasmeti. Sobočka pamet. Tam se ešče krave smejejo. Sobočanec čresnja ide brat na Vanača. Zmes sejajo za krave. Božnjak, vse božnije je delo (Satahovci). Na Štajerskom brodi ]e mladje (mladgje), gegnjede skubo (Krog). Voda je pao vrgla, brod (komp) je kamen briiso. Zmorgiivala je na živat (Satahovci). Žmetno zdig-nola, vržaj dobila. Amična je. Vsi svecove pogače, repnjače, idinjače. Peklenski (Črnci). Peklanski vrag. Repica (Rakičan). Tasttt ma (Krog). Pastarek. Pastarak. Celo noč je ne magnola. Kaj vam je pa? Naj mi dajo kalendarije (Črnci). Ne je bogala moža. Posoda poštuvana. Ne je poštiivala mater. Nor-šinci. Slatko mleko dava prascom. - 41 - . Anton Sapary je v Aziji hoclo, pripeljo ednoga Torka. Njegovi pred-očevje so, prej, pregali Saparyja pred pliig. Kda se je Sapary sprevajo, za njim je šo tork — Targula. Mogoče je, da odnet je Hergolin. Okoli sv. Jiirja sam čiio: Meca ide k meši, kak roža rozmarin, Janček pa odza-jaj, kak stari hergolin. Uirci so prišli 48-ga na sveti post v Markušovce. Vse povsedi so hajdinjače pekli. Prišo eden hrvat, z lopara je vzeo. Več proso. Ne ga več! Skalo vužgo pa vu peč pogledno. V Martjanci so prišli k plebanoši. Postje, kakšo hrano ščete meti? so plebanoš pitali. Ka date! Plebanoš so dali skiihati mesno i postno. Vojacke so ne viipali jesti, ka je rnogo župnik koštati meso. Kda so v Soboti papinsko cerkev zidali, k staromi sacrariumi so jo zozidali. Počita je, so pravli židovje i luteranje. Rakičanski goslar je vu jamo spadno, tatn že bio vuk. Goslar se je hitro strezno, začno igrati. Liidje so prišli, so ga vo potegnoli. Pamot, pamok. — Za hajdino se štirje vertje držijo: Jug, mraz, toča i vert. Ženo z Rakičana, kravo z Petanjec, leder z Bakovec, cepe Štajerske. Ste ešče ne pozabili pot v Radgono? Bi znali sami ta? Kaj pa ne? Sam znam ta. Ne istina, ne vete sami, ne vete samo vi, jas tiidi znam. Te pa ne vete, da je tri bab šest pet? Motiko za štio držati. Ka je to? Okapati. Či koga dež zgrabi i je moker, - ribe nosi. V Sobočkoj šoli leta 1910. so deca med odmorom kričali: Felre tot, jon a magyar! (S strani tot (sloven), prihaja magjar.) So Bakovčarje buri? Be 11 i n ci Prosim Iep6. — Gosto pride. — Krivo je to. — Žmetno sam živila. Siromaška bila, ešče korblec ne prinesla. Kraje (vkradjenoga) nikše ne ma. Nagrede je hodla rože trgat. Na osredkih je travo brala. Šmik. Inda sveta že iz toga lehko živo apotekar. Čre n so vci Nevoščen. G6spon (Poljana). Gospon plebanoš (Krajna). Gospod (Dolenci). Njefkali smo se (Poljana). Njefkali (Krajna) Gizdava. Špotala je (Hotiza). Bo g o j i n a. Kaoj, gjao. Gjaki človek. Tornišče. Manka, Marijanka. Dete v povijci ma. — Testa (tista) ženska. — Trave, slaka ne ga, siiho je preveč. — Včasi de grmilo (grmelo na Krajni). Lato (eto) maš. — Tamkar školnik, tiikar šola, bauta. — Lšpo prosim. Vkrao je jaboka. Na diišo prisegati. Sveta istina (Renkovci). Sprevodna - 42 - nedela. — Obadva sva krva. Vleče se (vlece se na Krajni.) Župana graji, v Tornišči, graj na župi v Dolencih. Stare ženske so vikale svoje može: Kda so mi mož mrh\ Božna pot je, včeraj je spadno te blaženi dež. Cecvo sam kiipo, naj mi blagoslovijo. Ceckraja. Do cicla je kamen. Samo si postopi, zastopi, pristopi, da mi se prideš. Bacaj ga gor po lajtri. Lipljančarom je dobro, daleč hodijo seno grnot. — Grlina, berečina, dnika, tam šarje raste (Poljana). Jam (postat vu goricah). Kda kegnagi ide sunce, te zvonijo vkiiper na staro leto v Tornišči. Od vsega je prišo, ni ednoga kosminja ne ma vu štali, ni edno kosmino mare ne ma. Okoli korov je domo prišla. Kapore mi kaj daš? Kaoni mošt, kaona voda. Vsaki bi rad kotbaš bio. Kapelca na kapelci. Cela ves zgori, či se kjer vužge. Na ko-meni (pri peči). Peneze je prinesla od mlašeta (šolarkinja). Pojdoč ite, dveri zaperajte. Povesmo za konce predejo. Nikša roma je. Siromaaje, si-romacje smo. Kukurca je po skopom dala (Nedelica). Dužno pismo je dao setkati (Gumilica). Štrklece je metao deklam. Vandraš tak prosi pe-neze. Šminkala, šmintala se je. Kde si bila? Trla sam. Konja boš jela. Ne vem. Trelje konja jejo (Nedelica). Dobro mesto se je znaišlo. Ka se vam tak zaštelo (zaštalo)? Cmer. Stef, Števan (Mala Poljana). Vddo zabori, graba, bor na Ledavi, gat. Nikšo bratovčino ma med sebom. Na Dolenskom se pozna hrvatski slovenski vpliv. Po ničem so ne šteli dati. Odprosti mi. Nenaviden. Hočem. Inda, kda so žene k tkalci prejo nesle, so pol kolač kriiha nesle. Kda je tkalec domo prineso platno, dobo je cvrtino. Torniška cerkev. Plebanoš Kocet so dali namalati sliko vnebostoplenja Marije. Marijino podobo so leta 1868. z oltara vzeli i pod stube djali pod korušom. Ženske so ne piistile. V Dobrovniki so gučali, da je Marija v čaren log pobegnola, popevje, oblečeni s cerkvenim gvantom so po fijo šli, prosili i nazaj prinesli. Driigi pa znajo pripovidavati: Cehmeštri so se po-stavili za Marijino podobo rekoč: Mi smo na oltari naišli, tam naj ostane. Tretja verzija: Kda so Koceth vpelani bili vu cerkev, so vsi tfije cehi sve-tili. Potem so naprej stopili Lufarov dedek, pravili dekani po materinskom jeziki, da Koceta ne bodo tak dugo vpelali, kak dugo podoba ne pride na oltar. Kocet je tolmačo. Dekan pito: ka te človek šče. Nači so znam-kar naprej dali. Leta 1890. je novi gvant, klad dobila. Prvle je mela, liki bistrička. Leta 1909. novi gvant dobila. Driižbe dajo. Inda sveta na Velko Mešo so od vseh krajov procesije prišle. Popevje pred nje. Skoz se je zvonilo. Velko senje. Od krčme šatorje, potem lončari, dale so škrinje (lade) odavali. — Sanctiores fuerant aures plebis, quam corda sa-cerdotum. Ka je prvle velko, potem malo? Velka meša, potem Mala Meša. Bela, kak mela, rep ma, liki miš, zelena, kak trava. Ka je to? Repa. Pika, kak jež, koža, kak leder. Ka je to? Kostanj. ; - 41 - Vogrin je pito slovenca: Hol a stači (kde so mustači)? Sloven od-govoro: Ti se dvakrat napiješ, ednok iz kupice, driigoč pa z bajus. V šoli. Ka je Sin božji na sebe vzeo, obleko ? Robačo, pravl mali šolar. Vsaki vrč vu pekeo pride. Kda se stere, v čemeraj njemi pravi žen-ska: Idi v pekeo. Zelje — naše veselje. Voda — boda. Mam — pa ne dam. Jula — špula. Jožek — položek. Bara — štrki hlače prala. Je li je tele v Kobilji? V Gumilici meša, pod Lipov predga. Bog plati — na malom falati. Ka je prav plantavomi (piiklavomi) lesi? Skorja. Tri leta je ne v peči koro, pa donok se je na njoj zežgo. Ka je to? Koprive so njemi na peči zrasle. Mali traven mali pes, velki traven velki pes. Senja la, koma noč. Sila kola tere. Či gnoj gori, ka de te slama delala ? Pride pes na prelaz. Pes v zimi pravi: Cimprao mo si hižo, v leti se pa tak ta vtegne, da pravi: Kde vzemem tak dugo brvno za cimpranje? Svinja se vu dobrom spreve. Kak je blago, tak je drago. V krčmi je samo prvi liter dragi. Mladost je norost, starost pa slobost. G o r i č k o. Z šorjom v krčmo! Da bi v te vdaro. (Zank6vci). V luteranskoj cerkvi našega Boga molo. S sinom sva se rečiivale (Prosečka ves). Betežna (Bodonci). Goričanec je goričanec, či ma meklo ali ne. Vuča Gomila: Kapela. Evangelikus es katholikus kapolna. Mimo idejo stare babe, kolina vugnejo i pravijo: Sv. Šprickanca ... Iz vekšega šprickanco i stolec za mrtve majo vu kapeli. D o lenc i. V gaj (na kiipčijo) ide. Gingav. Gorno so davali od goric. Kmica je, da bi se lehkp na njo naslanjo. Kmica je, da bi lehko sito na njo obeso. Pet hlodov (borov). Tak v njo ide, liki bi vu lakti, za rokav šlo. Nindri ne ga teri, ne je ešče sklačeno. Vreje so to bile. Na vrhej, na vrjej. Ftica vrkar ta leti. So jo vrnji, spodnji i srednji liidje. Vkraj idi, ne odspodi (Nedela). Radi gučijo, liki bi oreje presipavo (Ritkarovci). Branovlak (Šalovci). — 44 — Čredijo (čradijo) se, vsikdar driigi ide v cerkev. Po črejtaj, po črejta hodijo. Čretič. Rotila me je, ka sam vkradnola. Ne šče piti, moder se drži. Biikljav. Kroto rad bi jih vido. V grumblaj smo tam. Geringa se njemi vnoža. Daklič (detel štrafasti). Kde so šmiikli, tam beri. Sandareči (vse bi rad košto). Markovci. Travnjak. Seno ravnajo. Pet lenov sena. Zrnastih (velkih) penez ne mam. Postelkinja leži vu kimpeti. Bodikaj člo-vek. Spiščinje (spiiščinje) grablja po borovoj gošči. Zbogom vsi zaman (vkiip). Ka boš ešče meo? Drugo venrik ne. Razjeidam se nad mlajšima, preveč rajživajo. V jaslih, v geslaj nikaj ne nihajo. V zaspd (gorice) mo šli. Ve že več ne hodijo, ne ga trsja. Zdaj začnejo nazaj povati šmarnico. Celi rojeni den gori. Roža ne dehne več, ne vunja več. Od kraoma zač-nem. Nikše kiipilo mam. Slivov les zbožen les. Deca se narajajo, kak mo je pa hrano? Zazinola je. Dosta gjoja mam včiniti. Pojbič. Dosta ne spije, preci je nori. Zamerkao (zmešao) se je vu Bogei (molitvi). Semen se čečka (klica). Tepača (sekira). Hoč, hoček. Večefarti (veča) ne mo išo. Iditi. Ide. Išo bom. Griiškovec vu otavi idei vu cvetje. Sprotolet. Beklin (čislo). Oko-livrat je gledo. Okapanca. Sačiva. Čujsovje (siiši). Čemerio se je nad hii-ddbov (živinov). Na bojs je kaj takšega pravo. Vrazeoka (vrazaoka, škvor-janec). Stovje (gjerpe). Krumpič je vsikdar v sili. Kda ga v jesen vokopajo se deža bojijo, dnevi so kratki, v kmici ga z kol nosijo. Kda ga sku-hajo, paščijo se, da ga toploga pojejo, mrzel je ne dober. Ritkarovci. Žmereč, žmireč ide na njiivo, de ne bodo vrane kukurce vokliikale. Grm je bio, lakno sam se (zbojao). Nutri je šla. Nutra dao. Lažo je. Vrtnica. Ja to (tiidi) idem. Oves na prgiščah. Stog skladati. Noste snopje, jas mo klo kope. V edno oro (orajo) so sejali. Kosica (srp). Kola je sprazno. Žoj je plačo, za edno leto plača istino. Kadak pravite? Jas vam v krčmo velko ne idem. Dosta opravice ma. Srdnik. Bojala, boala, bala se je. Ka ne de tak od nakepa!? Kde pa siš (si)? Sandok na mene ma. Sandočni. Sren potegne setov. Nalavka. Prejou je kradno, ž mis de si pleo na bič. Poležito žito. Vite (vište). Stenci so ešče stali. Staiomi človeki brž ka| pride. Korice berejo po Maloj Meši. Kak de ger nadale ? Posenca za vino, kupica za žganico. Korčič v Šalovcih. Bog je rad, či so liidje dobri na smaj. Ne zajde se, ne splača se. Pred oblakom je drko s konjami. Mlade megle. Sneg je zgino. Trafuno je edno jalšo, smeo se je v eden plast pa ga je odneso, to je spiš. — Z menjačom je bujla tovaja. Sprnjali so se. To more z žlakom (po mali) delali. Opiistak (Slovo pri sprevodi, pri po-kopanji). Goska bi skoz slogah jela, v brazdi pa pila. Vodo vlejejo, na verdevanje. Prež. Po driigih rečah je klajfe gučala. Požganjar. Svijek. Major. Te mesec že vendra ne de deža. Jestemo na pisanje. To so krepak človek. S telebo ga je. Z dreva je telebno. Na predganci so g. plebanoš nihali. Zdaj že ne šče znak piistiti. Niked, nikčdi je lepa trava. Z botom basi kiire. Vsikši (vsaki) se naj odmekne. Liidje, maknite se. Nikakov njim -45- te krtth ne deide. Tounje (fal). Perun (Parttn, PSrttn, božja strela) ga naj buje. Poriin. Lagvo dete. Lagveše. Z deklami je onLjo. Sevarica (zeverica). Prisežti. Ne sam ešče zravnani (k meši), je pravla dekla. Ne sam za hodbo. Fotiva je mela. Fotivojce. Eš pa mi je doli spadnola. Korio se je. Na zltik ga pito. Fainski (fajni). Rezi (brezi). Krbiila (mala, na Krajni krbiilca), drevenka (vekša). Valas sam njim prineso, mrla je Kokotova. To je tor-sko, francuško okapanje. Krucuško (žmetno). Itno boš. Zonike. Či je do-sta giib, gibanice. Pogače zelene idinske. Pa so zelene? Koščice (tikvino seme) je nutri. Kde si tak dugo bijo? Ciijo si? Kukurca takša, kak bo-rovje (na Krajni, kak log). Ranjavo kaputo ma. Devet hodov (odov) griinta ma. Po šali je vdaro, on je pa za resnico vzeo. Kep je na podi, ne so ga ešče na gmaj djali. Vrehovščina Dolenska na križevi četrtek pride s kri-žami (s procesijov). Jimo j.e. Ne šonajte (vikati) me. Poštevas. Šalovci. Či količkaj morem, Boga molim. Klep se ta zniico. Na gospočkih cejlinah dosta jagod. V zimo do že meli hlapca i hlapico. Vsaki grivi den so šli katanje iz Beča. Erko, to je ne za vas vendar. Pojpodne je bilo. Mrli so. Li se žuri (Ritkarovci). Repo grobajo, okapajo. Repo sejajo na kusto Marto. Na slednje kopa, dobi njivo. Lepi mir. Koso je stro, znebo se je dela. To de mo (nioje). Grom v te. Me (mene). Me vrag, me zlodi, ma grom. Ž6 (žao) mi je. Vraga spomino. Vragaro je, groniivo je, materaznivo je, prekuno popa, školnika, birova, šinjora, krala, casara, piišpeka. Aj sam vrag, ka ne vem. Daj te vzeo, daj te ta neso! Po zarankah i večarah Boga molimo. Za zarankoma. Zaranja noč idem. K zorjam zvonijo. Zaran zarankoma bodejo zorjenice. Dva se sre-čata: Hvalen bojdi... Amen na veke. Amen bojdi. Potem drugi pravi: Hvalen i te prvi pravi: Amen bojdi. Šalovčar zele: dober zaranek, dobro rano, dober podnek, dober den, dober večer. V Dolencih na sveti post smo zoulike jeli. Repne. Ništerni gibance pravijo. Zonik na raja (genjeni) — ovakši žeti, na žeta. Ritara so zvali župan. Imena majo Žiipanek, Korošec, Štajer, Štajerni. Mari, Mariček, Marec, Marjec Margac. Nanec. Rezek, Trejzek. Kari, Karec Gjuši, Gjusak, Gjurec, Pištek, Mišek, Klošek, Francek, Balaško, Adi (Adam). Veloli so mu Dokla. Dokličina. Doca. Somen. Mosto tebe. Moli so me. Dolatij moriti, josti, gjosti, zosti. Zasti v Dolencih. Že je vse zo. V loti so prišli. Smoli so priti? Botežen. Samo mačke pa pso so nihali. Tak gučijo Šalovčarje. Tam so kukurco na njivi prekričali. Dobar Bog. Manila sam, da prideš* Strmac (sredjen koren). Jamo sam. (Meo sam). Imo boš. Za maklinje hodi po gošči. Piearkla se z mo-žom. Povadati. Strajckati. Dejaš (deneš) ta tablo ! V bačko so kapiisto djali. Upkaš je v Dolencih upak. Potila se je sali (vseli). Zosad ]e, ne je x deeov. Sosad. Ne ma telko^ ka bi si oko natapo. Bregova' so. Čeraz - 46 - leta. Pri mahaj sam. Mati ga (jeli) so doma? Pri Svatki sliiži. ja bi raj žeo, pravi žana. Mate pseve (psava)? Žalo je dve. Hleva (na Krajni hleve) delajo. Česka (skale). Ril (prekol vo zosekana). Oijice. Kradno je mlasačko špandijo. Ka je to ? Nožic i druge male stvari. Jas se ne srdim, on se vsikdar niakiije mene. Vreja. V torak. Dola (doli) ležem. Bora smola marja, dola ga vseččmo. Gora ide. V štala (štali) je. Po mala, po mala te krmili. Kak oni k toma pridejo? Včasa pridem. Mena' (meni) daj. Teba (tebi). Vu kota' pri kala je v zimi najboljše. Ne so v želi (v žela), ne manjka. Pseva ne dao jesti. V leta (leti) je krave pasla. Po kvara (kvarai, kvarei) ta hodo. Na kusta je otava. Jas tuda (tiidi) idem. Či je njim po vola. V tom dolai. Pri vine (e med a ino e) je bio. Na skopa mi je žito. Po malaik dela Šalovci. V reda mej deco. Smo v borje bili. Voda proto (proti) v kraj teče. Proto bregi ide. Mietati vsie. Či Božič črni, Viizem beli. Ogrebati druge falinge. Lepo zdravje. Lepi Bog. Ne mam. Zet je zaleteni človek. Neste baba! S ednim čloekom se je svado. Sedem nebeskih zaprčtkov. Vem, ka ščeš. Ne znam nika več. Ka bi vedo povedati. To vejo. Bolje ga ta prek dej (deni). Mieša. Penjove vo strebijo, borojco (veje) zažgejo, to je celina. Vite, vita (vište). Koso klepati. V bremen je spadnola. Kresanca. Čloeki žmetno spadne. Pri snehei. Vu srcei. Pri sinei. Vu zemlei. Ruža je zdaj na vodai. Kak ste kaj? A gja, dobro, a gja. — Ka se staraš, ka da (de). To je mlado, ne zamož. Norca se je brao. Ka je to orešče puuo! Ka je že velka trava. Šalovci. Poglednem, ka je kaj dobra v tom lagvi. Facalek (robec), facalečac. Kalap (klobuk). Pavozina (pozna?) Erko to ni ka ne. Gradec (ograček), grajka. Vrti (travnik za hramom), vrtično seno. Skrihoma, skruoma. Jeci. Kam idete? Tam ta nut idi Janček, pravijo v Mar-kovcih. Po koj? Po kramp, pravi Markovčar, Ritkarovčar. Megla se je skadila. Pri nas. V Ameriki. Pod oknami. Čdpelo (odpelo na Krajni). Trpeti. Trpati^ Držala se je. Naskori pridem. Trli so jaboka. Ne trbe daleč k meši hodit. Smo vdzili (na Krajni vozili). Silja p6redno pride* Stari se |e smej6. Prčdeno, predeno pere. Gospod idejo. Ne ide (Nede na Krajni). Gotou smo. Že leto dni smo se zmerili. Ve pa to vemo. Dež ide* Vreje so to bile. Jesen, gesan. Dosta trŽceV je bilo, Gje ste pa. Lepi raven je pri Soboti. Od konjev. Vertinja (na Krajni vertinja). Delala de (Ritkarovci). En par jiincev. Jas pridem. Šalovci* Gje (je) krma* Si se že ta spravila? Ja. Na repo tiidi. Ne4 Sanlo na žetvo. Inda sveta se je telko žnjecov poniijalo na Vogrsko, da so ešče mito davali. Za mito so nesli predivo, ščeske (ščaske, skale), droge, de- — 47 — lavce so dali. Doma je meo pol deset pliigov griinta, pa njemi je nikaj ne zraslo, da ga ne delo, samo po žetvi i mlatitvi hodo, — vse zapio. Ne je bio pijen v oštariji, nego na skrbi, ka so Žalarje meli. (Gostii-vanje). Na gostiivanji mladi par ide z cerkvi na farof, od tistec v krčmo, začnejo juvkati — posvadbice. Kda je bila razmejitvena komisija na meji i gornje Prekmurje je demonstriralo, so dekle juvkale, liki bi gostiivanje bilo. Ženske tak gučijo, kak moški. Krepak sam pravi od sebe, rad bi ženjo. Sijak.-Dva kamla. Obod. Zgornji kamen je meo dremel. Od zgoraj s remenora privezani. Spodnji žleb. Bio je v vsakoj vesi. Proso vlatiivlejo. Zrele vlati berejo. Po dvakrat, trikrat Ešče večkrat. Miidno delo. Či bi štoj proso žeo, bi pravli, da je manjak. Vujali. Na njih so klini. Na vujale se dene predeno, preja se mota prek štriitiva (Krajna) alištruklina (Dolenci) vu klopko. Štrutiv delajo iz bezovca (bezonovec v Dolenci). Na dva kraja je notri vrezani, da skoz ide preja. Či je tenka preja, male klopke delajo, či je kusto, grebeno, vekše klopke delajo. Či je predivo lagoje bilo, kda tkalec na krosno potegne prejo, z župov melnatov jo-žlifta, ka se njemi ne trga. Pod Končari je travnik, miizga, čarno blato. V to blato so djaii jajce dva dni. Čarno gratalo, te pa so gliihovoga brezja skorjo strgali i vu tistom so kiihali jajce. Vosk je žuti grato, ovo pa svetlo. To že več ne delajo, nonč ne ga več gluhovoga brezja. Ništerni grm je bio, so ga vse-kali, v gošči pa ne raste. Gliihovo brezje kosmato bilo. Tak so delali pisance inda sveta v Dolencih. Hrbtenske, Hrbtainske (e med e i a) rptenske škrinje. Iz biikovoga lesa. ČesaJi so les, noge zdubali, da so vu kiiklaj vkiipdržale les, nika so ne hoblili, od zgoraj hrbet napravili. Od zgoraj so vo stale nogače, lehko je prijo. Cveki so vse leseni bili. Od spodi so mele škrinje malo okno, tam s.o vopiiščali silje. Z vekšega so je meli na trnaci. Tovaje či so prišli, zvrtali sb. Pri Nedeli so je odavali. Hči, kda se oženila, dobila edno ali dve škrinjici za gvant, za mleko, dobila je kvoko pa čoko. Bile so takše škfihje, da je 40' keblov notri šlo. Ženske herb je bio: Krava, kožuj, prček (stolnik). Či so je ešče ne šteli ženiti, so pravili: Ne ma ešče kožiiha. Kožo na čarno farbali. ¦¦'¦ Božji bič, plavo cvete, semen radi jejo štigličeki. Na njem je lovijo. Škvorjanec je v Budiricih fiik. Slepa rniš v Dolencih piirožaba* Strina viina pravi: Kriiha ne ga, deca. Piikla bolijo, piikia bolijo. . Pastirje ogen večer vkiip zagrinejo, bogine pasteričice (pastaričice) do se pri njem segrevale. . Bože pasteričice krave pasejo. Kda pasemo, okoli kiav so* Bogina Margečica, pokaži mi, kde ta moža vzemem. . Kda kukujca kope vidi, več ne kukiva. Golob: PJužit, pliižit! Kak mo pa pliižili, či je siiho* - 46 - Vrane ne pijejo vu žetvi, ovak bi vse silje pojele. Sova v noči gjuvče. Pidpidik, pidpidik! Plavcom gibice, koscom pa nika (Plavec ber pleve, več sliiži, kak kosec) Ritkarovci. V Šalovcih šoštarje cerkev z bočkorami zaliičali. Inda sveta so šalovske dekle na piejou hodile, dobro mogla delati, či je edno špulo sprela. Prelje. Na porgo sam dobila. Ka? Dete ali moža? Etam gori na bregi so jo pojgje, 19-20 let stari, ne so ešče bili pri spovedi. Kakša se najde, tak se spove. Pri ovčarskih jamah se pelde skazujejo, tele. Kda je mlad, ne dobro klati, skvari se meso. V .... vi so mehko zelje meli, te so si zmislili, da so je na mlad sekali. Mlinar, mesar sta vu pekeo prišla. Eden ovoga pitala: Kak si se prišo? Mlinar: Dosta vago. Jas sam pa nialo vago. Pri gospon školniki so zabadali: Što je pa držo? Gja, ja. Te pa ne kanžor?! Li jejte repo, ve vam prinesem zelje. Pa te mati ne bodo skiibli? Ve, pa je nej moj den. Na navuk je prišo, nikaj ne znao. Zdaj mo pa jas pito: Lesena kvoka, železni piščanci. Ka je to ? Orje, pa ne orač, ma ore (rogle) pa ne jiinec, piito nosi, pa ne piitar. Ka je to ? Pužak. Jas sam tak, kak mlinsko kolo, vrti se voni, pa ne ve, kaj ovi od znolraj delajo. Vsikdar okoli je, liki lagovi penezi. Koma do mati šli? K Nedele. Naj ne idčjo! Zakaj ne? Nazaj do mogli priti. Več ve, kak pomli. Muki iz toplic prišo, pravi njemi sosed: Muki dugo sam vas že ne vido. Pa me več tiidi ne boš vido ? Kak ? Ne bom več gori jemao. . - Šalovski krčmar je vu vino vodo mešo. Nikak je vu stiideneč sečko sipo, krčmar je prineso vino, sečka je bila v njem. D .. .. arje so samo do zajtrikov lidje, pravijo B-arje. Na pliižnih kolicah so rtared iz jalšovoga lesa meli. Strla se je, pravi sin; njaj, njaj, je pravo oča, to sam jaz že dugo čako. V Šalovcih je mrtvec bio, s kolami so ga pelalh Megla bila. Med tem so bukev peljali na žago, pa so tistomi zvonili. Bio je v Dolencih eden stari magjarski školnik: Nišče so ne vidli ? (Nikoga ste ne vidli) Sledi prve trbe zvoniti! — 49 — fereg pa dug, Vše žmetno. Dobro vremen pa zdravje se nikdar ne prevnoža1. Pomoč je vsikdar dobra, samo vu kečki i pri skledi ne. Človek nikdar ne ve, ka hipa pride nevola. Vsega mešter (majster), vsega petlar. Trošt tudi kaj vala. Sam je, kak pen na celini. Kesna grmlenca, rani glad. Vrabel v leti: Baba, nesi vreče, mi mamo proso. V zimi: Baba nesi proso, mi mamo vreče. Kakši je zasliižek, takši je hasek. Babe ne more znoriti. Baba je štekeo (palico) mela, vrag pa vile. Skoz seče (sača, seča) ga je s štekeom dregala, on pa s vilami ne mogo dregati, zadrgnole so se njemi v trnji. Trikrat vu leti ne zaspi, na sprotoletje (sečiva), v leti (žetva) i v je-sen (sejatev). Prosim, tu vu knjigaj je tak, ka je Adam samo dva sina meo. Oča so mi pa pravli, da je 300 dece meo. Bog ga je ednok pito: Kelko maš dece. Prej, dvesto. Sto je zatajo. Dvesto so kralovje i gospoda. Sto smo pa mi siromacke. — Božja vola, naša nevola. Naj vsaki svoj pisker ogreva Dolenci. Hodte se malo, samo malo! Ne s cela?! Krpa na krpi, pa igla ne — šivala. (Zelje). Zna dobro mlatiti, — po stoli. Dolenci. Glad je ne dober pajdaš. Dolenci. Ka trezen misli, pijen pove. Ročica se strla: Pri kvari ne ga haska. Dekla, kak krava; koma pelajo, ta ide. Dolenci. Paver je, kak mara pa pije tudi, kak mara. Dolenci. Buja je krepka, metercent zdigne. Po fiinti gor, po centi dol. Inda sveta mati pravla hčeri, kda se je kaj potožila: Drago, služeč-komi ešče mekla zapovedava. Istina je ne pesnica. Vsisvecovo leto siromaško leto. Za očo, mater se ne joči, nego či je Vidova megla ali Petrov dež. Leta 1879. je vdarilo vu dolenski farof, vu dne. Ne je krepka grm-lenca bila. Nika malo so rešili. Gospod so ešče spadnoli po stubaj, so krvavi bili. Šalovec mi je drva kalo. Štero je hitro počilo, te je pravo: Toga je severica (veverca) kušnola. Kak? sam pito. Kda je škiifko liipala, semen na zemlo spadnolo. Li rasi, je pravla, naj te ne preklinja, ki de te trebo i kalo. Grof Erdodi je lovio vu gošči. Eden divji brav je na njega išo, grgf je na gaber vujšo. Dao je kapelo zozidati, grofica večkrat povekšati dala. Tak se je prej zozidala Dolenska cerkev. Ječmen i pšenica sta se korila. V kraj idi ječmen! Zakaj? Si kosmati, Tebe betežen lehko mlati, mene zdrav lehko je* . -SO- , . - Pavuk jajce nese. Dekla njemi vzeme. Trikrat nazaj roke na križe, misli si na liiboga, jajce dene k pavuki. Či pavuk vzeme jajce i dale nese, vzeme i njo Ijubi. Na žetvi se dostakrat korijo dekle za jajce. Djalino mi je djala, zato sam tak dugo betežna. Vogelje mečem na moške, na žene, na dekle, šteroga perem, na njegovo ime. Vu imeni Jezušovom začnem metati. Ja ne morem, či ne bntja vola. Devet voglov vržem, 3 na moške, 3 na žene i 3 na dekle. Devetfarti vodo na rešeto prelijem, vogelje ta sipljem. Dete perem, muj-vam. Velkim ne delam vode, samo deci. Bio je velki, prišo je. Naj njemi napravim. Spovedani bio i je valalo njemi. Dete zvorčeno nikdar gor ne gleda. Vroče je njemi, voda ga poleva, pa njemi je donok mrzlo. Mati moja reči ne pravila, tisto je, prej, velki greh, nego trno grdo gledala. Čopinci. Pa so jo ltidje, ki ešče to verjejo. V Dolencih sam vido, da so domo nesli prgiščo pšenice, tak vu rokaj, smečeno, kak so po strnišči vkiip spolovili. Kokošan dajo. Na pseničnom zrni, či se dobro dozori, se vidi Marijin kep, vite, to je obraz, to so oči, so mi kazali Ritkarovci. Ednok se je eden pelo. Ftice so se gor na kola spravile. Doli je tirao. Eden li ostao. ,,Ka pa ti diiplin, ne boš šo doli ?" Bog ti plati, zdaj donok znam moje ime. Čresnjo žagali, liiknjo mela. ,,To je Petar log na-leko. Kda se notri odpre." Te pa misliš, ka on kjer je, pravi driigi. Totak, samo ka je daleč. Kda človek ta pride, mine. Koma ideš Spičko? pita pšenica. Na senje, pravi Oves. Psenica se je šegarila. Ti sladka r. . , je pravo oves, jas morem za tebom duge plačiivati. Bila edna baba, edna hči pa edna kiisa. Pa so pravle, da ne do delale. Zakaj bi delale? Baba merje, hči se oženi, kiisa pa zgine. Zakaj bi delale? Nego baba je ne mrla, hči se ne oženila, kiisa pa ne zginola. Peter pa Bog. Peter krajcara ne gori vzeo. Bog kiipo za/ijega 7 orehov. Peter se je potem za vsakoga prigno. Bog pa kovač. Bog je vkraj vzeo nogo, podkovo, nazaj djao. Kovač tii tak šteo včiniti. Vkraj vseko nogo, nego ne je znao nazaj djati. Za Bogom bežo: Gospodne, meni se je ne posrečilo. Ti tak ne smeš včiniti, je njemi Bog odgovoro. Peter pa Bog po zemli hodila. Prišla sta v mesto, kde so igrali, pri sosedi pa trobino sliižili. Koma va šla? Peter je na igro silo. Bog je včino, da je na hrbti gosli noso. Bit je bio. Pravo je: Šla va na trobino. ,,Ve sam pa ti pravo." Židov pa cigan sta ribe lovila. Židov je ribe noso. Rad bi se cigana rešo, da bi njemi ne trbelo polojno dati. Prišla stah križi. Židov: Na, cigan, či zavadiš, ka znameniije I N R I, te do ribe tvoje, či pa ne zavadiš, te do pa moje. Začni. Cigan pravo: Začni ti! Židov: Inni Ne Restel I. Cigan: Judaš Neoš Ribe Jo, pa je popadno za žakeo. - • .<¦¦V — 51 — ':¦¦¦:¦¦¦ ".&' - : *" ¦ ¦ *¦ - Stevanovci. Sekolovci (Sekolovci) radi pijejo, vsako nedelo je muzika. Babe sarhe se spravlajo vu krčmo. Ja, druge me zovejo. Mož se kriega. Bietežen (bietežan) je. Pa dete (dajte) je tiidi betežno (betiežno). Dobra (topra) mati bi mogla doma biti. S takšov žienov človek more dosta trpati. Pa siestre tiidi ne beoga. Dostakrat sam njoj hiido zelo. Spejo (Zbio) sam jo že tiidi. Jas sam pijen nikdar ne piiio. Nego njeni oča pokojni so se večkrat tak zapojili gje, ka so v šanec (jarek, graba) spadnoli gje. Po žunti stum-baj gori išli so gje. Pa so spadnoli. Več so ne gunčali. Nego to je ne dugo trpalo. Pijanec je liki tele. Deca so se ž njih norca brali. Zdaj pa z Beogom ostante. Gorenji (Goržijnji) Sinik. Nevoškeno sesedico mam. Škem njoj odpiistiti. Prvle sam ne sto (steo, šteo); (eska) to mam. Zela sam kaj, da bi zeila. Znam ka je ne slobodno ge. — Vsikdar sam trno žalosten ge. Pa naglih čemerov sam ge# _ je brat doma? Ne je doma ge. Kak ste kaj doma? Dobro smo ge. Zdrava sam ge. Nego sin je v tabori, ka je ne doma ge. Z možom sama sva ge. Moj mož i on bratovje so ge. Ka pa Vi? Jas sam sam ge, pa sam sirota ge. — Na Dolnjem Siniki so v begnjah (biagnja) nesli vodou svečat. Sv. Jurij. K meši ide. Včasi kiihamo več. Ve ga sam Bog. Vse znam. Zemla. Cemerna. Peteg (beteg), ob prvim sam za petek zarazmo. Preerkli so se. Telko sam ta dala. Župa. Nika. Zgrabiti. K teibi se je peilao. Ka je pa tao deila. — Ve pa taou (to). Dobro bi bilau. — Delati. Jurjančar je sin sv. Jiirja. Pitaj ga: Odkec si? Jas sin (sem) s sv. Jiirja. — Kain je Abela buh (bujo). / Grad. Mieša, meiša. K (Krajna,) S (Sobota), T (Tornišče), D (Veliki Dolenci), P (Polana). Cecatko dete. Cekatko (Sebeštjan). Cilinder na lampaši, kantica (T.) Conati (T.), špotati (K.), cona je ime (Poljana). V Tornišči mati špota deco, na Krajni je skrega. Poplati cvakati (T.), pribijati (S.), Punojca (K.), sekrva (T.), svekra pravi Morčar. Sveker (Rak). Sakvera (Sv. Benedik). Poljančar hodi v gore, Gumiličanec v gorice,'drugi pa v brge. Na Krajni se svadijo, v Tornišči se pošlenkajo. Mož je šlenkasti. Dosta posla ma(K.), ide po posli (P.). Pasika (KJ, seča (D. — Števanovci). Plot, prosnice (K.), grajka (D.). Kašo pše. Skiišnjava pše, črešnje se že vo pšejo. Kaseo ga pše. Koma se naprej pšeš ? Pokojni (K.), pokonjak (Sv. Benedik). Sodnji den, pitani den. Petkica (K.), petak (Pet ranški. Brezovica). Platnena turba v Rakičani kanjer. Platno plejajo, kda drevje cvete, tak bode* liki led (K), - 52 - ... y plajajo (ploajajo) v Tornišči. Povoz (pokrivalo na mrtvečkoj skrinji) v Soboti, povis v Krogi Sprotoletje (K), protoletje (Črensovci). Stiidenec na meh (K), na vlečence (T). Stiidenec ma kljiič. Spice (K), špice (P). Kodiš na Kr, šterec v T. Šator (K) na Telovo, v Tornišči v senci pravijo evan-gelijom. Kršnjača, travnjača, travnjek, travnjak. K Tineki nese belice, on da trogo. V terh, po teri, po tari hodijo v Rakičani, v tabor hodijo v Krogi, v daro na Krajni, pr. Sv. Jiirji, v tarh hodi Sobočanec. V ter hodi težak. Triiga, šj^finja. Gornji veter (K) puca, Planinšček (D) čisti. Vedrnjak (K). Blatnjak (K) meša vremen. ,,Sever" ne šče iti od peči, ,Jug" pa raj hodi po njivaj. Robača (P), srakica (K). Repičen oli (T), ripsov oli (K). Redko, po rejci se to zgodi. Rodbina, rodovna (K), žlajta (l5). Spravlja se (K), renda se (T) na božjo pot. Ržen (vrezani del kriiha, jabok) (T), ržaj (D). Rotišče (D), kosišče (T). Slana je vse osolila (K), mraz (D). Silje se v kopaj od deža ščečka. Čeček. Tiično (K), debelo (T). Tučna sreda. Tučna nedela (Seksagesima). Čutna nedela (Mala Polana). Vužgati (K), viižgati (Nedelica). Vrtanek (vrtanak) na Kr, varjenjik (Ritkarovci) pletenik (platenik) v Renkovcih, v Dolencih perec. Vrhnje (T), smetana (K). Voro Torniščar nategne, Kranjcar pa potegne: Vadlja se (T), beta se (Kr). Vu gnjeno (Kr), viignjeno (T). Vreča (D), žakeo (K). Po vesi hodo (K), vujs (T). Zrelo (K). zreto (T), Zabio, zabel (K), Zasika (Goričkoj. Zabrnikom krvajice, kolbase vežejo, na brisači ga pletejo. Hlače na zabrnik. Nazaj (K), nezaj [Tj, znak [D] ide. Praoka [K], prtjača [Rakičan]. Z možom se je nika pošpilala [svadila], špilala je pijanoga moža [Bogojina], deca se špila na travniki [K]. Šolske [K], školne, školske [Pj, knjige. Bodikaj [K], bodi kakše [T] guče je gučo. Velki beteg ga je vrgo [P], zemlja ga meče [K]. Že [K], več [T] voide pšenica, Z ednov ženskov [K], z ednov ženov [D] se je svado. Zaman, zobstom [K], zabadav [Tj, Glaviči [Kj, glavka [Dl, Krumpič [D, Martjanci], krumpiš [KJ, kromper, konoper [Šalovci], krumplin [Markovci]. Žmis [DJ, žlak [K, Števanovci]. Komenca [D]f detelca, Kašel me ma [D], jas mam kašel [K]. Na"župi graj [D], župa na graji [T]. Klojce, klouce [D], šklojce pri Mori. Tikvinje, kukurčno bilje [Nedelica], perje [K]. Marika [S], Mariča [T], Maričika [S], Meca [Sv. Jurij], Marec [D]. Povitice [K], zasukane pogače [T], reteši [D]. Peovnica [K], zemenica [D].* Riftar, rihtar [K], žiipan [D]. Seno grmadijo [T], Lipljančarje daleč hodijo grnot seno. Nagrnola sva si edno hišico, seno na travniki* spravlajo na Krajni, v Dolencih pa na travniki gjiijtajo i potem na hram spravlajo. Oro, ore [D], rogeo, roglovje [K]. Tam palinka nikdar ne dojde [D — sfali] Žganki [K], žganik [D]. Trofiti (Gumilica), trufiti (Kr.) Po viizmi, poviizmi- Na konec, nakonec, Na sto deni, nasto deni, Na senje, nasenje, Nadva kraja stojita, Nakvar ide vse, Ne pusti krave na kvar. Decinske igre: Vučkivanje, Slepo miš loviti. Skrivavkanje, Pečen go- lob. Piita lobi, Kašo mlet Bake streJat, Pikličiivanje, pekličiivanje. Rihtara ¦' " : "~ 00 """¦ - , . : ¦ l_ . : '¦ postavljat. Mak pati. Konjati, pinkati, svinkati, v puco bežati. Deca se primlejo v krog skačejo: Marko skače . . . Naš kalendar je že večkrat piso od teh rečih. Leta 1910. TornišČe, leta 1911. Šoštarskih ceh v Tornišči. Vogledi idejo. Zvačinstvo, Po sneho pridejo. Snejo pripelajo k hiši. L. 1912: Na šterom hatari leži Torniška cerkev? Pravda od desetine. Nedelski vrh. Leta 1919: Prekmurski slo-venci, leta 1921. Jezik v Dolnjem i Gornjem Prekmurji. Leta 1925: Svadba. Zvač, Gostiivanje na Goričkom, Gostiivanje na Dolenskom. Driige navade. Bosman. Prvičiivanje. Leta 1929: Potoki, vesnice. Živali, rastline v liidskoj govorici. Zglednola se je . .. Stare navade, Bosman, perec i dari. Veliki Dolenci. K. J. Dober večer, mamica... — Narodna — ,,Dober večer, mamica! Ge je vaša Ančika ?" ,,V maloj hiži sama spi, Pa se nikoga ne boji." Šajraj ringica, juhahaj šarica. ,,Ar je ona srca takšega, Ka ne liibi vsakšega, Samo edno rožico, Samo edno rožico: Grahovoga Jožeka." Smešnice. Mariborski trgovec je meo tožbo vSoboti. Na den razprave je bio zaposleni pa si zato najao v Soboti fiškališa, šteri ga je zastopao. Fiška-liš je pravdo dobo pa njemi včasi pošle sledeči brzojav v Maribor: ,,Pravična stvar je zmagala!" Na velko čiidiivanje pa dobi šče isti den odgovor: ,,Včasi vložite priziv!" * Špolarov Mihec sreča na cesti vožarovoga dijaka, ki ga zapita, kak je kaj. Slabo, pravo Mihec, takši kašeo me pše, ka že nemrem zdržati. No, to ti pa jaz pomorem dragi Mihec, mam jako dobro vrastvo za to, Idi samo v edno dobro krčmo, — pravimo k ,,Sloni" naroči cvrtino z ugor-kami, na to se napij dobro pive, po pivi pojej tri jaboka, na to spij po litra kisiloga mleka, prle pa kak večer ležeš pa na to spij ešče eden liter pe-tanske slatine ali Hunyadi bridke vode! — Driigi den se srečata ino pita vo-žarov: Na ti Mihec, ka je kaj bogše s teov ? Ne kašlaš več? — Mihec žalostno odgovori: A gja neven, ar sam se nej viipao celo noč niti ednok skašlati, ¦¦'"¦" • -;•' :'--i'-'--'¦¦ •.. - 54 - ¦"¦ -¦> "' ¦ •' •¦¦". ' " Kak živi naš štrk. ^ Edno rano sprotoletešnjo nedelo je toplo sunce privabilo na veško trato šereg dece; ešče starejši so si sposedali ki na golo zemlo, ki pa na klop pod košnatov lipov. — Nini, štrki, štrki! Se začflje na ednok i vsi gledajo na plavo nebo, gde so deca opazila štrke, glasnike sprotoletja. I^elkokrat je že te lepi dogodek bio ospevani v pesmaj; slikarje so ovekovečili ga na platno. — No pa ne samo v sprotoletje pri prihodi je naš dugonogi prijateo štrk srediŠČe občOdovanja i veselja, ar te trenotek njegovoga prihoda se le malo gda lejko vara, nego veselimo se njemi vsi-gdar skoz celo dobo njegovoga prebivanja med nami i njemi skazttjemo našo pazlivost. Ali mogoče ne? Na žalost ne. Naši očacje, se mi vidi, so bili vekši liibiteli ptic pa sploj cele narave kak mi. Prle se ešče vidlo na vnogih dimnikaj staro kolo za štrke nalečeno, pa tfldi sami dimniki so bili tak zidani, ka je štrk lejko gnjezdo na njima. A zdaj? Zdaj sami radi tkzv. ,,bike" zidamo, pa drflge okrogle forme na dimnik, naj ne bi štrk gnjezdo na njem. Ne je zadosta, ka v borbi za živlenje, v boji za krflhom, že itak nesmileno vničflje Človek vse, ka njemi je ne — po njegovom — od ravnoga haska, prepravla goščare, pašnjeke, bereke, močvare, dela poti vodinam samo naj ketn več zemle dobi za pripravlanje krflha. S tem odvzeme vnogim divjfm zverinam mogočnost pre-bivanja i je prežene, ar ne najdejo pripravlenoga mesta pa mira, či bi glij potrebna hrana se najšla. Ne je zadosta to — pravim, — nego je tak daleč zgObo čfltenje v tom boji človek, ka nesmileno preganja vsako stvar, štera se njemi količkaj škod-liva vidi. To je pa krivo. Ali je ne vse to Bog stvoro sebi na čast pa na vekšo diko, nam pa na hasek i veselje? — Što nam je kriv, či se nevemo veseliti lepoj pesmi ptic pa čttdnomi živlenji drttgih kotrig stvarnoga casarstva. Nišče drOgi, sami! Včimo se zato spoznavati, opazflvati vse okoli nas, vej je za nas stvorjeno pa nam namenjeno po previdnosti Božoj. — Za zdaj si poglednimo živlenje te naše — zdaj ze preci redke ptice, štera že za volo svoje redkosti nemre ielko škode napraviti, ka bi bili opravičeni njeni neprijateli njo prepraviti z naših krajov. Ne bojmo tak sebični, vej je ire vse škoda, ka mi z našimi lačnimi očmi za škodo držimo. Dnes dčn ne dobiš nindri nikaj zaman, kaj koli sčeš viditi ali čflti i kGpiti, za vse to moreš protivrednost dati. No pa li ščeš ti človek tii biti nepravičen, samo tfl proti slabejšim, šteri so za tebe ¦ Literatura: M. Braess, Meervvarth. ..¦--.- .¦; • '¦'¦ '¦¦ — 55 — tfl; njim'nevoščiš, Štero drobtinico s svojega stola. Sama narava te šče poplačati, ti si se odtfljo od nje, ne razmiš je več. Štrki so prišli. Zdaj si popravlajo staro razcebano gnjezdo, nosijo veje, trnje, vajže; te ležejo, naskori vidimo mlade itd. Prav-zaprav je štrk naj bole narodna ptica. Lastvica bole k hiži spada, kak on. Štrk je veški, cela ves ga opazGje, cela ves zna za njega ino guči o njem. On pa, kak da bi znao za to, ar rad sčde vi-soko na najvišiše sleme, odkec ma lepi razgled po celoj vesi. Kjak je lepa večerna slika, gda vtrfljeni kmet pride z dela domo, si sede na trato ino opazflje štrkovo drOžino na šolskom dimniki ali na slemeni kakših gospodskih hramov. Zdaj eden vtčgne šinjek i vseče z kliinom nazaj, zdaj drflgi. Začne klepetanje naglo kak niti najhOjša čevka ne bi zadolela. To je njGv guč, njflva pesem, s tem izrazijo svoja čustva, veselje, žalost, brige i nevole. Člidno, vsigdar isia pesem za naše vflho, isto klepetanje pa kaša razločna čflstva tumači. Gledajmo samo, kak se mladi veselijo, kak skaČo v gnjezdi z roba na rob, zdaj na slemeni, na konci tGdi že po sosedovom. K^k je lepi naš dugonogi prijateo na travniki ali ob robi potoka, kak se sprehaja v svojem dugom čarnom kaputi, v lepoj rdečoj obGteli z dugimi sarami. Kak samo stople mirno, odmereno, resno pun samozavesti. Sama visokost ga je i gospod-stva. Nigdar se ne prenagli, premišleno zdigavle svoje duge tace na zelenoj senožeti. \{ak veličasten je njegov let v slobodnom zračnom morji, gda se zdigne z ništernim skokom zapflstivši našo zemln. Tam v nepregledni višavaj plava on v začetki naglo ve-slajoč z mogočnimi perotmi, pozneje po menje, z vtegnenim ši-njekom i nogami kroči na oblakami le gda-gda sdnkoma vdarjajoč z nazerenskimi peroimi, dokeč se v velki krogaj ne spfisti nazaj z neizmerni visočin na malo, siromaško, slamnato hižico, gde njemi je gnjezdo. Naš prijateo dugonog ne drzi stalen termin za svoj prihod. V jiižne kraje prle, na sever se kesnej povrne iz svoje zim^ke domovine. Od konca sflšca ta do sredine velkoga travna je čas njegovoga prihoda. Navadno samo opazimo, ka sta znanca prišla nevemo pa ne gda pa ne odket. — Posebna sreča nam slflži, če zgrabimo trenotek, gda štrki po dugoj poti zaglednejo cio svojega potiivanja. V neprcgledni višavaj se opazijo najprle bele pike, od šteri se ločita i se vse bole povečavleta, dokeč ne spoznamo v njej naše prijatele i stare znance. Ešče eden velki pokrog nad vesjov pa se spflstita na domače tlo, na staro gnjezdo, Štero njiva od leta do leta čaka. ZaČne se klepetanje, veselo kak da bi želela naznaniti vsem veščanom: doma smo — doma! Ali je to - 56 - zednji pozdrav sopotnikom, ki plavajo dale v nezmernom valovji zračnoga morja? Nevidimo jih več. Zgflbile so se bele pike nad ednadov v modrini nebeški obokov. Dostakrat se zgodi, ka pride on sam, pa čaka nikelko dni na svoj lubi par, na svojo tovarišico. — Štrki namreč verni, oročni zakonski žitek živejo. V tom bi lejko bili za vzgled denešnjemi svejti. Pride tfldi ona, kakše veselje, kelko si mata povedati. Ali kak izgleda to gnjezdo! Jesensko vetrovje, dežč, sneg je nehao slede na njem, Vse razlfičano, stene menkave; čflda Boža, ka je včakalo gospodara. Kpmaj mine prva radost, že se podata na delo. Skrbno po-pravlata veje, zdaj tfi zmesti vejko, zdaj tam pritrdi steno. Ja, nego želodec ttldi želej svoje; pot je duga, na njega se malo mi-slilo, no pa tfldi narava je skopa v tom sprotoletešnom časi. Žab-njek je bltizi, tQdi močvara je tu. Poznane so njima vrbe ino stare topole na potoki, vsaka hiža, drevo i pot. Tii je prestreto za naše prijatele. Pa kak! Žabe v potoki, pužje, larve, gliste ribe i vnožina drrigi stvari. ž«ba je pa ostane naj lilbša hrana dugonoga. Ma-loga travna že vse ožive v mlakaj, jezaraj i močvaraj. Ttidi lfibav te večni sopoinik človeka je ne neznana med prebivalci toga kraja. Po cele dneve sedijo vkflp ino sanjarijo o bedočnosti, pozabivši vse nevarnosti svoje okolice. To je nekaj za lačne ptite naših prijatelov. Tiho, kotnaj čDjno stople ino zdigavle tace, nastregfije na vse strani. Zdaj se stavi, kak prikovani i čaap! . . . pa ga že ma; ne, ma jiva, vej sta dva. Ešče malo vtegne šinjek pa je prišeo nesreČen žabji rod v pravo femn;co, v sigurno smrt. Tak ide to naprej. Le malo gda vujde smrti šteri na smrt obsojeni par. Edino krotajce nernara naš pri-jateo; majo namreč čfldno oster sok, šteri njim požge klQn i pOto, zato se tCdi v najvekšoj lakoti haba nje. Bog zna kak njemi tfldi male zelene žabe ne teknejo, niti punkačje. TOdi na travnikaj, pašnikaj se drami vse iz zimskoga sna; tfl se preoblačijo kuščarje iz staroga ponošenoga obleča. Te je že malo žmeče spraviti v pfito. Prehitro vujdejo v lflknjo, kre štere se sunčajo. Da pa naš prijateo ma čas, čaka potrpežlivo pri Idknji, jaj njemi ktiščari, či pozabi na nevarnost i ga zmami sunce iz liiknje. Eden vdarec sklunom, požirek pa je konec lepomi žitki. Tfldi miši, krtovje ne obhodijo bole, či se preveč slobodni čutijo i pridejo preblflzi površine zemle. Slepovuške, čemerne vipere i drflge kače se nezosaga. Z priličnim vdarcom po glavi jo spravi s svejta, v želodci njemi pa čemer ne škodi. Ptice, razne stvarce, striček se glasi v iravi. Živlenje po vsčdi, zdaj že ma obilno prestreti sto naš dugo-nogi prijateo. Nezavrže mlade močvarnih ptic, kak so rece divje, : > ,,-¦;- . ' : ; - 57 - : ¦;; , ¦ vodeno pišče i drflge. Pojdočki proti domi zna preminoli v nje-govoj pflti gde štera kobilica (šaške). Tudi bi se ništeren zavec ali jereb i prepelica lejko včasi poiožila na lakomnost našega prijatela, ka njoj gingavi odvejtek spravla v prerani grob. Pa ka je to proti zgubam, štere pretrpijo njflve drflžine od lovcov ,,me-sarov". Ali je ne hfljši neprijateo zverine človek, šteri s plevami vabi od zime premraženo, od lakote zmantrano stvar blflzi oslic i škednjov, i jo kole s kruglov i na vse mogoče drfige načine? Med lovinov — se zna — nepozabi niti gnjezda, štero je že davno popravleno i pripravleno, ka prime na stan gospo štrkovo i kesnej celi mladi rod. \{e\ko raznovrstnoga materijala je po-trošenoga. Veje, blato, krpe, trava, gnoj, itd. se nahaja ne srteli gnjezda. Vsakokrat se čfllo veselo klepetanje, gda se posrečilo gde štero vekšo lflknjo zakrpati. Na k^nci velkoga travna znese ona prvo jajce, v ništerni dnevaj ešče tri do štiri. Lepa bela, malo vekša od recjih belic. Zdaj se nasede, vekši tao sedi ona. Po dnevi se menjavleta, komaj čaka tovariša domo z lovine, že se zdigne i med veselim klepetanjom zleti z gnjezda prepflstivši skrb na domo prihajajočega tovariša. To trpi dobre štire tjedne, dokeč se jajca ne preklflvlejo i zvalijo mali, podobni žibkom z malo dugšim šinjekom i kliinom. Perje se po trej tjednaj kaže, v začetki čaren klfln ino noge ostano ešče dugo čaren. Zdaj se komaj začne poseo za stare. Ne je to vse edno štiri, pet lačnih, parovnih kliinov nasititi. Dokeč so mali gingavi, niti nemreta oba oditi, ar more eden doma pasko meti na male. V tom časi naši štrki prvi sfanejo pri hiži i zadnji pridejo domo v svetli me-sečini letne noči. Ešče je mračno, gda oča dugonog odidejo po hrano, rana zarja ji pripela domo naklajenoga z dobrotami, mlajši se komaj zdaj bddijo i dramijo iz sna. Z neopačnim glasom, ešče z slabim klepetanjom želejo wdobro jfltro" med tem, ka mati prepflstijo čuvanje staromi i zletijo v žabnjek. Mladi en čas gledajo, kak oča štrk devlo zdaj prinešeno vajžo na sredini gnje-zda, gde je srteo najbole strošeni, nego ne dugo. Glad se bfldi pomali sčgajo z kluneki proti i kGnckajo, naj njim vendar pre-strč pred njč zajutrek. Oča štrk nemro ostati dugo slepi pa glflpi na prošnje i ves genjeni naskori siplejo pred svoje čildno, že spokojeno gomilo razločitih kiiščarov, žab, kobilic, rib. To je nekaj. Zgodi se, ka gde štera žaba ešče Živa zagledne sunce, pa šče naglo pobrisati peiš, vujti smrti, nego ka, tfl je prepad, z'an čas se najde na dne ^prepada" na sredi ceste ali dvorišča, gde jo vso razbito, zmečkano lačen žibek spravi znova v grob. Tečas je tfldi v gnjezdi zajfltrek opravleni, prebava je nagla v mladih želod- • • ' -~ 58 - " ¦ ¦¦¦'. -¦¦ . * ¦ ¦¦ caj, ar pa tfldi štrki znajo, ka je ne lepo v lastivno sklejco gnjG-siti, se kaj pogostoma zdigavlo na gingavih nogaj z repom proti robi gnjezda, gde v velkom loki zapusti gnjezdo vse neprebarlivo i nepotrebno. To svedoči ifldi bela streha. Zaio se ttidi stari bri-gajo, ar je sosid predaleč, deca premala, ka bi je z kuhancov po ,,šo" poslali. Stari si tiidi malo počine, da pa ne dugo, pri vsa-koj hiži se vsigdar najde poseo, delo. Pa tudi mali jako nemirno spijo, s skrbnim okotn more paziti, ka se ne bi kakša nesreča pripetila, kak lani, gda je edno z gnjezda spadnolo i se bujlo. Tak mine edna vora. Mlajši že nepotrpezlivo čakajo i se ogle-davlejo, gde varajo mater z novim založom. Mali šum pa je tO. Hja, ali ona se ne da sprositi, iak z lejka, minč frtao vore, do-keč vrže na sto prvoga kflščara, za šterim na ednok pet klunov segne. Svaja, bitje ma svoj poseo, prle nego ga šteri na varno spravi pred lačnov bratjov. Tak to ide ves den od ranoga jfltra do kesnoga večera. Ednok eden, drflgoč drftgi prinese hrano; na zadnje, gda že malo ti mlajši zrastejo pa oba roditela zaptistita dom i skupno iščeta hrano po travnikaj, pašnjekaj ali v sose-dovom žabnjeki. Zdaj že v gnjezdi tQdi ne vse mirno; mladi so že hajdi zrasli, lepi so, že pernati. Noge so njim že otrdnole, skačo venomar semtam. Zdigavlo se, gnjezdijo ves čas, tudi pe-roti kušajo. Ništeren že preci dugo votri ž njimi po zraki, z'an dlan se že odzdigne od gnjezda pa se nazaj spGšča pazlivo. Vtnes se vadijo v klepetanji pa ne z jezikom, kak čevke, nego z klflnom. Zdaj se že na vulico čiije; vsi naednok, to vam je muzika. Približavle se stari, vsi ga stoječki dočakajo i gda sede vsi pazlivo nastregiijejo srteo gnjezda, gde ponavadi odloži prinešeni založ. Prva spadne z klflna mala miš. Zdaj pride iz velke pute na svetlo eden kuščar, te pa same miši, kača pa ništeren krt. Vse naglo premine med petimi klOnmi. Edino eden krt dela brigo, potflje od kJflna do kluna, dokeč v ednom na zadnje ne vesne. Pride tOdi skrbna mati zdaj je v ribnjeki hodila. Malo si odejne, te pa ribo za ribom devle pred svoje lačne. Na konci z velkov težkočov spravi iz pflte velko podvflst. Vsi segajo za njov, vred djati jo ni eden nemre. O tom se naskori tOdi stari osvedoči pa jo vrže na cesto. Takšemi goščenji, de po mali kraj, že so pre-velki zrasli za manjikflvanje. No pa tudi neščejo, znajo ka njim je dužnost, zato se tOdi že nikelko z posebnov gorečnostjov va-dijo z perotami, zdaj že če duže bole pravilno. Stari je tOdi včijo v toj comprniji, dokeč se njim ne posreči zleteti na sleme pa na sosedovo. Prišeo je čas, gda veseli stari pod svojim vcdstvom pelajo svoje mlade prvikrat na lovino v žabnjek. Celi den se še- ¦¦'"'..• — 59 — čejo po travnikaj, proti večeri se pa vrne cela driižina nazaj domo v staro, sigurno gnjezdo. Tfldi to ne trpi na veke. Mladi če vse duže gračfljejo samostojneši; vse bole se trgajo že itak oslablena vezatja med roditelami i decov pa tfldi med bratjov, štero je skupno odhranila velka materina lflbezen. Tu je čas ločitve. Lepo, naša narodna pesem ospevle te čas, težki tOdi v živlenji človečem: ^Vsaka ptica je vesela, dokeč mlade v gnjezdi ma, Či njoj mladi odletijo, te je močno žalostna." Novi kraji, nova spoznanstva. Spoznajo se s sosedovimi na marofi, na starom jegnjedi z drflge vesnice. Pride med nje eden lanjski par, šteri dozdaj ne osnovao lastivnoga doma. Znankar sta preveč zbirčniva bila pa sta na cedili ostala, mogoče je šteri košarico dobo? Što jiva zna. No, nego zdaj se tem bole vkflp držita. Ne je to lejko med telkov mladinov. Zdaj se že zezovejo vsi i skOpno odletijo v sosedne močvare. Tii majo svoje velke vaje, tii se vadijo za dugo pot v prevzetnom letanji. Siari je zdaj že samo ozdaleč gledajo i se veselijo. TQdi tOhinci prihajajo od sevra v vekših šeregaj, tii si počinejo, da za nikelko dni z novimi tovariši odido na dalešnjo pot. Gda pride ien odhoda, se zdignejo i krožijo vu velkih krogih nad rojstnim krajom ne-prestanoma klepetajoč slovo. Liidje pravijo, ka sod držijo nad tistimi, šteri so zgrešili, posebno nad nevernimi zakonci. Po zvr-šenoj sodbi med klepetanjom v dugoj zasflknjenoj liniji se zdig-nejo ešče više i naskori v daljavi kak drobne bele pike premi-nejo iz pred oči svojih prijatelov. Kama letijo? Gde ta? Gde do počivali? Ogromna notranja sila je vleče, vleče na jug v tople kraje. Zime se bojijo, zima njim je neprijateo. V Europi neosta-nejo prek zime; preletijo Sredozemno morje. Ništerni ostanejo v severnoj Afriki, večina pa ide dale v jug. Naši letijo prek celoga Balkana, prek Grčke v Egipt nad vretine Niluša pa šče dale. Gda njim tfl oster zob zime razjeda gnjezdo, te so oni že na varnom toplom sunci i Bog zna jeli težko čakajo čas obiska v starom rojstnom kraji. Či gli mogoče nemajo domotožja, vse edno, gda pride čas se pali podajo na dugo, nevarno pot. Kak je to občfl-dflvanja vredno i premišlavanja. Od koga so to naravo dobili, što je tak modro zravnao njflva pota? Slflčajnost, tak po priliki se. lejko to zgodi? ZagvQšno ne. Zakaj ne bi te lfldje tak na pamet najšli v dalešnjem svejti brez potokaza mesta, gde so že e9nok hodili. Pravimo, po zraki ešče dnes den zgObijo poleg vsej mogoči pomočni sredstev cio pred očmi i zablod1'jo. A štrk? Štrk najde svoje staro gnjezdo, stare kraje. To je modrost neiz-merna našega Stvoritela. i .- . ¦ .'. , LGdje si to ne so znali inda svejta pretolmačiti pa so zato radi vervali mnogokaj nemogočega. Ešče dnes den je tak, nesmimo misliti, ka samo prosti Ifldje. Ne, tfidi gospodski lejko gratajo ali ostanejo prosti i verjejo v šatringe, comprnije i drGge čudne reči. Tak ešče dnes den drži narod štrka za nekšo sveto ptico. Nekak se jo boji zbantiivaii, obšaliti ali njoj kaj hfidoga včiniti. Pravijo, ka hižo vužge tistomi, ki njoj škodo napravi itd. Ešče dosta toga se guči od te lepe, prijazne ptice. Vse to izhaja iz starih poganski časov. Qda so med drOgimi tfldi naši očacje štrka častili kak sveto ptico, ar so jo držali za glasnika bogov; po-sebno boga Perftna. Zato so mislili, ka .Perun včesne" či raz-žalijo njegovoga glasnika. Štrk je bio za nje srečonoša. On je med prvimi, šteri nam prinesejo glas o sprotoletji, o novom živlenji. Ž njegovim prihodom se obnovi vsa narava pri nas. Zato so mi-slili, ka on prinaša ogenj živlenja na zemlo. Tfl odnet bojszen, ka vogeo žereči vrže na hižo svojega neprijatela. Siromaček! Bogovje so te zapiistili, nesmileni človek ti pre-pravla bogata lovišča tvoja. Preganja te pozablajoč, ka tQdi ti maš pravico do živlenja, pa li dela strašno krivico. Deca do te po mali samo iz šole poznala. Prijateli tvoji pa tožijo: Svet je siromašnejši! Sprotoletje je tti; rože je primamilo toplo sunce iz zimskoga spanja, ptičja pesem doni po zelenom goji; a gde si ti naš prijateo? — Pridi štrk, pridi ti srečonoša naših očakov; po-trebni smo sreče, diiševne sreče pa — srčne izobrazbe! Amaterjej"[ Fotografi? Naznanjatn, da se dobijo v mojoj trgovini vse potrebščine, spadajoče v fotografsko stroko, kak tiidi aparati BALKANYI ERNEST trgovina s papirom i tiskarna DOLNJA LENDAVA. | K 1. Hodva kopat. < Narodna. r~JHf~rr K- b~~ft'» "i"TT"% "i t h h 0 a t ^ p n. # t~ 0 t~ j n r\\T7.*~^*-----*-------—/ I ^~jr~r;~77""—r;-----------*—'~\— —*—*—t——~'—1—r —H Hodva kopat grčdi dvej, hodva kopat sestra draga gredi dvej. Narodna. 2# 2. Grlica vu detelci spejvle. Gr - li-ca vu de-tel-ci spejvle, škvor - ja-nec vu liif-ti kr - či. Fti-ce pod nebov žve - gla-jo, pa to me-;ie raz-ve-se - li. 3. 3. V Torjanskoj fari. Narodna. VTorjanskoj fa-ri en' cerkev sto-ji, vnjoj seMr-rl-jin ol - —i/3—^—j^-F--------g—P---------F—jj——g— /—tf—F-b—/—^—i Či si ma - ti ti do - ma, al' ti do - ma, aP ti do - ma, flliiii^fii^MlfifilflSSlitti Kaj * ti e - den te poazna, alJ te po^ziia e * te deč * kee tvoj* 6. 5. Bistra voda. Narodna. ^-^^EgE^^^lE^feg^^gll^Ž^^i^ Bi-stra vo-da te - če, Mic-ka pe - re gvant. Mi-mo i - de deč-ko, ku - ra-žen kak sol - dak. Le poj-di Mic-ka sem, ka .. sm7____?___________g l___!__*__1_____9 0 m T________p__T p * ~~T i"l ne - kaj ti po - vem, či ho-češ mo-ja bi - ti, te vzemem to je - sen. 7. v----f^-------\—A------—+-----1-----•-----a—+—-O------!—+—m—a-l----ri—4-—I-----•-----•—t—©------------- }—E-----•—0—•—T—j--------I-------&~ t — 9? — r—j2--------^I-------*—3 Svet'Jo-a - him, sve-ta An-na, pel-da za - kon-sko-ga sta-na. ¦ F^p-— FF—j--------*—*--)—^—*—~—-\--------— •— j~^~ * —n—-—[—H—g— *~ *h—g-—-H Ar po-bo-žna sta bi-la, le-po sta se lii-bi-la, le-po sta se Iti-bi - la. 8. 6. Posliišaj. Narodna. E^ŠJ^f^54—"" -------------1--------1~ '" 'C------—"......T T" ' T" 1 n_____l__T_________________T___________________w__T______________" Po - slu - šai, o moj člo-vek, kak ža-lo-sten je glas, da Rož - ma - rič Ma - ri - ča od - ro - tna - la od nas. Mic-ka vti Deč-keč pa piin-gfa-di mim' i - de, Tr-gaj mi xr \» +> w 0' .+ -+ 0' 0 .#.• • ¦«. ^. ro - ži ¦ eej de - laj mi pii - šle - ca, ee si še či - sta lii - ba* 63- 10. 7. Marija je po poli šla. Narodna. u. Ma-ri-ja je po po-li šla, na ro-kaj ne-se Je-zu-ša, na ro-kaj ne-se Je-zu-ša. V ka - sar-ne sam pri-šeo ku - ražen, ve ¦ seo, to sab-lo za - gledam, se jo-kat za- iiiPil^if^iiiJi^i^liiiilSi 12. 3=L čeo. Pa kak bom sol - dak, pa da sam premlad, da pu-ške ne moremstraj-vat. ' • n ¦ - -. ;;" '. ' * T ~~ "T~.......\........~"ls"~""j"'" "'jk " T__________3 • -^- • -•¦ — -#¦ * *•-•¦• ne drag-še - ga, kak so po - let - ni ča - si. Ne &p - še - ga, :&L|z=z== 13. Fti - či po - jo, ro - že cve - to, vse go - re ze - le - ni - jo. 8. Bila je edna deklica. • Narodna. Bi - la je e - dna de - kli - ca, de - kli - ca ju - fra - na, —•—j—•-{—g^jj—^—f_g— *_4--g- ^—f—|—j—t—j—j-|--g—^-t—^—ii k me-ši je ra - da ho - di - la, Bo - ga je nej mo ¦ li la. 9. Ledični stan. Narodna. —4—-i-J—•—4-i—*—J—iL^—^jrL^—#_3—•—j^_3—&JA—#—3 Zdaj spe - vaj - mo pe * smi - ti ve - se - li le * die' 9tan, kaj sam te za - pii - sti - la. 15. -64- 10. Zima me tere« Narodna". Zi-ma me te-re, o-čamoj, o ¦ ča moj. 2i-ma me te-re, o-ča moj. 16. _. : ...,¦¦,, ,. ,,-;:, Fti-či pre-pe-va-jo dečkom ve-oe-li glas, vendarbopri-šeo samjezuš po nas. 19. V ' ' "" ¦ " "¦ *'*:' ; :": ' ' " r\\j7_____T^ tt. *'_ _r___p__1__9___*______z__T__—___:.___________j Žen-ska gla-va je pre - sla-ba, njo mi zno - ri vsa-ka stvar; kak je zno-ro na - šo An-či-ko e-den mla - di faiii poj-bar. *•"•¦ ••.¦¦.' " 20. 11. Od sirot. Narodna. de - ca mi - lo , jo - če ¦ jo. Ne Ma - ti be - te žav - le - jo, ___•____ 0 •*¦ __*__-______________________• _ #___________' __T:_____ -----C—^ JZKirzp=i_j----• i_ •—— ]._ 0 — p—j - _ 3—f—*— •J\—tt—i—: r l^ t i *" ~ _p_T_y ^ .....__ 1_!i__l_I_p______ joč - te se ne de - či ca, ve vam ma - te - ri le - ži bo. 21. ¦ | - | ¦--------------------------— - .--------------i.—- ——-------------------------- [— Micka po-vej, povej, Či še me lii-biš kaj, či še me lii-biškaj, ro-ko po-daj. 22. Pre * le • po po • lje ši * ro * ko, po po * lji tni en deč*kec gre; Pa oil si spevle tak le * po^ kak da bi iagrao na žve * gle. - 65 - 23. Sta - ri o - ča, sta - ra ma - ti, sta se ===^===^=i=±fn=^==f=z -----•-----»— da - la zdat. =K==^=^=F=K========F »-#¦ * -0- -t+ ¦+¦ *-*¦-+ Jaz pa sir - mak, mla - di ju - nak, se ne mo - rem zdat. 24. Po lo - gi le - če, po lo - gi le - če e - dna le - pa fti - či- m ca. Le draj-li lo-ja - ja, le drai*li lo-ja-ja, e-dna le - pa iti-či - ca. 25. 12. Lansko leto sam se ženo. Narodna. ^^Q^=.^^J=^=tt|=gr-p=; Si Lan-sko le - to sam se že - no, e-dno mla-do satn si vzeo. :lz=ZT=^=q— -----0----------j---9-—*¦----\----------0----0----1------1----g-----------T~~^ ~^----'----1------1------1----- E • dno le - to vkiip ži - ve - la, sam Bog ve - čni mi jo vzeo. 2& 13. Sestrica gor stani. Narodna. Se*stri*ca gor sta-ni, na pa-šoboš šla. Bošgnaladva vo»la i ko-nji^če tri. 27. što de te * be že * na tro ¦> što, ei te mož tvoj bo * de za * pii * sto. Me-ne bo ¦ do fti - ce tro-šta - le$ kaj pod ne-bov žve-gla ; je. 28 14. Od grešnika. v Narodna. Te-če, te - če bi-stra vo-da po Dii - na - ji si - vo - mi, po t^^wE0Mmw^^m\ EEL njem mi pJa - va, po njem mi pla - va ten - ka la - dja pi - sa - na. 29. heE=5:e -0.. m -^- '• " -^. * Či po - gle-dnem jes po sve - ti, za me - ne več ve - se - lje nej. Cii - jem fti - či - co spe - va - ti, ža - lo-stna je pe-sem nje. 30. Kaj pa sir - ma-ki fa - li, sir - ma-ki ni - kaj ne fa li. K pe-či si se-de, po pi-po si se-gne pa to-bak si fajn ka - di. 3|# ¦¦'¦'-.¦' 15. Dvanajst dekeo. , Narodna. Dva - najst de-keo se je ko-pat šlo, so vse ve - se - le r Q ,i"b~*"—w-**~*—»—,—*^—»—»>—š—-j——0—0—_—j—0—0—0—0* .m. T ^ \__ vse. E«de - naj-set jij je nej šlo na-zaj« Bog zna, ge so o * ne? 32. - ¦-%—P—|----*— q-—i—i^=q—c—\z—p_^_p. F-—-4: —-------<--—h—H~ —I—p— -L:: j—l—0* "f—E~z:Ei—-Lj_^-]___i___t___ '—qnzt:z=:f Moj mo-žek je lejp* kak rosža ha cvejt', ge lep^še Vo vid% — 6? — ' ^^^I^i^ii^iliiiiii^^iiiil kak sve-ča go-ri, še jak-še gu-či, kak strii-na br-ni, še jak-še &----T----f----•—•— *==F J2zzpinf—izrp—?izz j?zr q=z frr^in imfizrrrrr: --------1—;?— —/—-------------— i - de, kak šo-lar - ci dve, pre-liib-le - na že - ni - ka ti. 33. Oh, sve - ti tri Kra - li, kak bla - žen vaš den, da sm ka De VI ca ro di la nam vsem. Narodna. 3^ 16. Visilo je. de • če; Vi - si - lo je, vi - si - lo, aj! ja - bo - ko er zzqi vi - si • lo je ja * bo ¦ ko, aj! ja - bo • ko er • de • če. 35. 17. Sinko Marko. Narodna. ^EE^=Q=±H3E~!~tdE=LfiF=5E!3?E~h?E=^fee Sinko Marko, o-že*ni se, pa si vzcmi tak-šo dcklo, ka de zna*la svi*lo —-—š—t —f;—^T.n —|-—I-—I—\~&—\—š~\—& —&— -_* — *~ P— —I—I—I— —t-—(*-pre-sti, svi*lo pre^sti, rob-ce tka*ti, rob*ce tka - ti, gvantza * ši * ti, gvant za^ši- ^g=g^§g_=j^ rgg| p^f^i^pjp ti, gvant o - pra-tij gvant o-pra - ti« gvant spe-gla-ti, gvant oapra - ti} gvant spe-gla-ti; — 68 — ' 1. Hodva kopat. Narodna Hodva kopat gredi dvej, Hodva trgat bajžulka, Hodva kopat,sestra draga, gredi dvej Hodva trgat, sestra draga, bajžulka, Kaj va sejala bajžulka, Kaj va plela vence tri, Kaj va sejala, sestra draga, bajžulka. Kaj va plela, sestra draga, vence tri. Hodva gledat bajžulka, Prvi venec Mariji, Hodvagledat, sestra draga,bajžulka, Prvi venec, sestra draga, Mariji, Je-li je zišeo, je-li ne? Driigi venec Jožefi, Je-li je zišeo, sestra draga, je-li ne ? Driigi venec, sestra draga Jožefi, Zišeo, zišeo i precveo, Tretji venec nama dva, Zišeo, zišeo, sestra draga i precveo, Tretji venec, sestra draga, nama dva, 2. Grlica vu detelc^spejvle. Narodna Grlica vu detelci spejvle, Mecka po gangi špancera, Škvorjanec vu lufti krči, V rokah ma glažek vode, Ftice pod nebov žveglajo, Vu glaži ma pušlek zeleni Pa to mene razveseli. _¦; , paj toga moj bratec dobi, Vesela je takša držina, Miira je doli tekoča, Ge hiša kre ceste stoji, Kre Miire mi vrbje raste, Okoli nje trava zelena, Moj oča pa mati živoča, Paj to meme razveseli, _____ Bog njima zdraviče daj. 3. V Torjanskoj tišinskoj itd. fari. Narodna V Torjanskoj fari ena cerkev sioji Bojdi pozdravleni malarček ti, V njoj se Marijin oltarek blišči. Ka si to cerkvico zmalati znao, Lepo je zmalani, Bog ti je vse to dao, Z rožmi venčani, S pametjov tak zravnao, To je zares Ka si to cerkvico Podoba z nebes. Zmalati znao. Bojte pozdravleni farniki vi, Ki ste toj cerkvi pomagali vsi, Radi pomagali, Lepo dariivali, Naj vam sam smileni Jezuš plati,___ 4. Mladi ovčafi Narodna Mladi ovčar čvce žene, * — Dobfo jiitrO, mladi ovča^ Na zelene travnike. Vi ste pravi viijec moj! K njemi je prišlo malo dete — Kak bi pa to moglo bitij Malo dete zavrženo. . Ka bi jas tvoj viijee bio? 69 - Kda več ne mam, edno sestro, Tisia ravno sneha je, Ovčar ovce domo žene, Dete je pa za njim šlo. Ovčar ovce v štalo dene, Dete je pa v hišo šlo. — Dober večer vam gostičom, Samo mojoj materi ne. — Povej, povej, malo dete, Štera tvoja mati je? — Moja mati je za stolom Lepi beli venec ma. 5. Či Či si deklica ti doma, al' ti doma, al' ti doma? Kaj ti eden ne pozna, al' ne pozna, al' ne pozna. Odpri dekla kamro gor, al' kamro gor, aF kaniro gor. Kaj va si zgovarjala, al' zgovarjala, aV zgovarjala. Kak bom ti odperala, odperala, odperala, Da satn ne večerjala, večerjala, večerjala ? si ti doma? Narodna S pravov rokov večerjala, večerjala, večerjala, Z levov rokov odperala, odperala odperala. Jas sam s kraja takšega, al' takšega, al' takšega, Kde voda teče sem tam, ali ¦f sem tam, ali sem tam. Jas sam srca takšega, al' takšega, al' takšega, Da ne lubim vsakšega, al' vsakšega, al' vsakšega. 6. Bistra voda. Narodna Bistra voda teče, Mecka pere gvant, Mimo ide dečko, kuražen kak soldak. Le pojdi Mecka sem; Ka nekaj ti povem, Če hočeš moja biti, Te vzemem to jesen. — Mecka je zazvedila Za njegov siromaški stan. — Pa kako ti živeš, Ženiti se želeš? Vu našoj fari ti Ni edne ne dobiš. 0 liibleni krščeniki, Ki ste prišli k svetoj Ani, Dnes jo hvalimo na glas, Mi njoj dajmo dužno čast. Svet' Joahim, sveta Ana, Pelda zakonskoga stana, Ar pobožna sta bila, Lepo sta se liibila. 7. Sveta Ana. Narodna Na oltar gori poglejte, Na lepi kep svete Ane, Tam bodete vidili, Kak dete lepo vči. Tak bi mogli vsi stariši Svojo deco lepo včiti, Ne njemi vse dopiistiti, Da se majo skvariti. Edno hčer sta samo mela, Štero sta oba liibila, Ona nam je postala Mati Sina Božjega. Vi ti mladi pa poglejte To pobožno malo dete, Poleg matere kleči, Lepo gor roke dr|i, - 70 - Tak se mate zdržavati Drage sestre ino brati, Radi ite k navuki Božjo reč poslušati. Če mi zato tak včinimo, Kak se od Ane vučimo, Te de se Ana za nas Molila na večni čas. 8. Posliišaj. Narodna Posliišaj,o moj človek, Kak zalosten je glas, Da Rožmarič Mariča Odromala od nas. Ne više stara bila, Kak sedemnajset let, Bogi se je dopala, Jo hoče v nebo vzet. Čisto je živela, Kak Jezuš njoj veli, ' V nebesa se želela, Korono vživati. Ona se j' odpravila, K Mariji na goro, Na poti pa občiiti, Ka jako njoj hido. ' Te pajdašicam reče: Jaj meni je hido, Jas nemrem z vami iti, Jas morem zdaj domo. Kak ona domo pride Starišom reče to: Preljiibi oča, mati, Jaj v prsaj me boli. Oča ino mati Sta jako žalostna. Poslala sta po doktora, Naj zvračo on bi jo. Poslušaj, posliišaj Preliibi kristjan, Da nekaj ti nov'ga Povedati nam Od edne mlade deklice, Ki snočkar umrla je. Alf ziitra |e štela V svet zakon stopit, In drtigim liidem Druga. Doktor njo vrači To nikaj ne vala, Ona si zdihava, Ka d' med mrtve šla. Oča ino mati Sta jako žalostna. Poslala sta po mešnika Naj zvrači nje diišo. Mešnik prido v hišo Prinesejo Boga, Pravično jo spovejo, Iz zmolijo Boga. Mati k njoj stopijo, Zatisnejo oči. Šče trikrat si odejne, Te diišico spiisti. Oča ino mati Ne jočita za me, Da idem gorkjezuši, Naj bo mi na pomoč. Deklice opletene, Na belo oblečene Zdaj me pa odnesite Na cintor žegnjeni. Na cintor ste me odne-Lepa hvalavsem [sle Ki ste me sprevodili Na moj mrtvečki dom. Veselje spravit. Pa prišla je pošta od Boga, Da mogla je iti s sveta. Ta mlada nevesta Vu grobi leži, Te mladi mladenec Ne grobi kleči. Če bi štoj meo kamenitno srce, Bi mogo točiti skuze. 71 9. Micka vu piingradi. Narodna ¦-¦¦¦ >. Micika v piingradi rože sadi, Jaz pa že rože natrgane mam, Dečko ide mimo pa njoj veli: ' Piišlec bi delala, paj ga ne znam. Trgaj mi rožice, Svilo bom kiipila, Delaj mi piišleca, 4.'" ¦ Piišlec povijala, Če si šče zaročnica. Pridi si po nj'ga driigoč. 10. Marija je po poli šla. Narodna ; „, Marija je po poli šla, Na rokaj nesla Jezuša, Na rokaj nesla Jezuša. Prvo deklo prosila: Pomor' rni nesti Jezuša, Pornor mi nesti Jezuša. Nemrem ti pomagati, Da mam prelepi svilni gvant, Da mara prelepi svilni gvant. Marija je po poli šla, Na rokaj nesla Jezuša, Na rokaj nesla Jezuša. Driigo deklo prosila! Pomor' mi nesti Jezuša, Pomor' mi nesti Jezuša. Nemrem ti pomagati. Da mam prelepe dečke tri, Da mam prelepe dečke tri. Na poli je pa srečala, Prelepo mlado deklico Šče lepo mlado romarco. Marija je po poli šla Na rokaj nesla...... Ona jo je posila: Pomor' mi nesti Jezuša, Pomor' mi nesti Jezuša. Jas bom ti pomagala, Či boš mi dobro plačala, Či boš mi dobro plačala. Jas bom tebi plačala, Či boš mi ti pomagala, Či boš mi ti pomagala. Vora bije polnoči, Da prva dekla zakriči: Pomagaj o Marija ti! Nemrem ti pomagati, Naj ti pomaga tvoj svilni gvant, Naj ti pomaga tvoj svilni gvant. Vora bije edno, dve, Ta driiga dekla zakriči: Pomagaj o Marija ti! Ne mrem ti pomagati, Naj ti pomagajo dečki tri, Naj ti pomagajo dečki tri. Vora bije dve 'no tri, Ta treija dekla sladko spi, Jezuša na rdkaj drži. 11. V kasarne sam prišeo. Narodna V kasarne sam prišeo Kuražen, vesel, To sablo zagledam, Se jokati ščem. Pa kak bom soldak, Da sam premlad, Da puške ne morem Strahiivat. Moj oča pa mati, Sta žalostniva, Da vidita sina Preoblečenoga. Preoblečenoga Zafajtanoga Zdaj k vojski Pripravlenoga, V ¦ — 72 - ".-. -- " ¦¦. ¦¦¦.•¦• ¦ *¦ 12. Ne lepšega. Narodna Ne lepšega, ne dragšega, Ne lepšega, ne dragšega, Kak so poletni časi. Kak je ta vinska gora, Ftiči pojo, Po zimi spi, Rože cveto, ''¦•¦''¦'¦ '¦'/-.¦> Po leti cvete, Vse gore zelenijo. '- --v V jesen pa vince dava. Ne lepšega, ne dragšega, . • • Kak dečki i dekline. . j ^ . .v / . Po dnevi liišno delajo. . . -; Po noči sladko spijo. ; v , r •'••< '-Iv&i*- \ ' f- ' ' ' *'-¦ • . ., |b>i 13. Bila je edna deklica. ;, .¦#.¦¦*; Narodna Bila je edna deklica, ,.<-..j ;i Ona pošila po mešnika Deklica jufrana, i, .: Naj zvmčo bi njen0 dušo> ;.; K meši je rada hodila j • v : J J "* . ¦ Boga je nej molila. ^ ; • Mešnik v hišo stopijo, Bog je pa poslao v/t " Prinesejo v rokah Boga, .. Betege na njo. ' . Dekla se k steni obrnola, -\ Ona pošila po doktora, Zatisnola svoje oči. _ :. Na| zvračo bi njeno telo. ' ' ' nu • .._ ... Mati k njej stopijo Doktor pa v hišo pndeio, ¦ ., v , .. . Etak njoj pravijo: - Mocno zaknknejo: Nikšega vrastva ne trbe, 0 Bog vzemi diišo v nebo, Da že je vse zaman. * Telo pa v čarno zemlo. :* '¦¦--', Driiga. Jiirjanska. Bog se* te deklice navolo, Mešnik v hišo stopijo, En teško bolezen na njo djao. Njoj rečejo: Vse je zobston Deklica pošlje po mešnika Deklica se v kot obrnola Naj spoznajo ka njoj fali. ¦• ' Zatisnila svoje oči. 14. Ledični stan. Narodna Zdaj spevajmo pesmico . . Do zdaj sam vesela bila, Od ledične dekline. ' . Kak nebeske ftice, 0, ti veseli ledični stan, / '..«¦¦ Zdaj sam pa močno žalostna, Kaj sam te zapiistila. Da sinka nosim v sebi. Zdaj sam se oženila, K meši bom rada hodila, Paj cmerek sam zgiibila, Boga bom lepo molila, To sedmo svestvo gor prijela Naj angeo me odpela, Ne sam več vesela, Gor v veseli raj nebeski. Smrt bom si lepo prosila, Naj bo me pokosila. * Bog sa ta deklica navolo, An taško boleza'n.. dSklica pošlja... račajo: Vse ja zobston. __ T> __ .- ¦ , •) - ; 15. Zima me tere. i Narodna Ziina me tere, oča rnoj, oča moj. .,. Ne je bilo po vodo, po vodo. Zima me tere oča moj, oča moj. Ne je bilo ... — — ... ... Zakaj te tere sinek moj, sinek moj ? Zidajte oča cerkvico, cerkvico. Zakaj te tere ... ... ... ... — ... Zidajte ... ... — ......... Za edno lepo zaroč-zaročnico. Lehko de prišla k mešici, k mešici. Za edno lepo... ... ... ... Lehko... ... ... ... ... ... ... .. Kopajte oča stiidenec, stiidenec. . Ne je prišla k mešici, k mešici. Kopajte .................. Ne je......... ... — ... Lehko de prišla po vodo, po vodo. Redite oča mrtev glas, mrtev glas. Lehko de............ ......... Redite ... _.............. .-. Lehko de prišla gledat nas, gledat nas. Lehko.......__ ... .„ ......... 16. Ftiči prepevajo. Narodna Ftiči prepevajo dečkotn veseli glas, Mela sam sestre tri, kaj so me vpletale, Vendar bo prišeo sam Jezuš po nas Zdaj me naj vplečejo v hladno zemlo. Mela sam ženina, luboga Jezuša, Mela sam venček lep' štiri 'no dvajsti let, Liiboga Jezuša v nebi tam gor. Zdaj ga pa hočem jas Jezuši dat'. Mela sam šest dekeo, rade so v cerkev šle, Rožice cvetajo, venček mi vpletajo, Rade so v cerkev šle, molit Boga. Venček mi vpletajo sestrice tri. * . Goslarje igrajo, angelje spevajo, Mene pa zovejo v sveto nebo. 19. Ženska glava je preslaba. Narodna Ženska glava je preslaba, Ančiko so zakopali Njo znori vsakša stvar; Kre juga kraja cerkvi, Kak je znoro našo Ančko Njega so pa zakopali Eden mladi fain pojbar. Kre sevra kraja cerkvi. Prvo cedilo njoj napiso, Z groba njenoga je zrasla Kaj de jo za ženo meo; Prelepa bela Jelija, Driigo cedilo njoj napiso, Z groba njegovog je pa zrasla Kaj de novo mešo meo. Prelepa rdeča katrža. Kda je prvikrat podigno, Te sta roži gorirasli, ¦ Je Ančka omedlevala, Gor k tormi visokomi, Kda je drugikrat podigno, Tam sta se pa vkiip sklenoli Sta obadva vumirala. Ino rasli gor v nebo. __ 74 __ Mati betežavlejo, Deca milo jočejo. Ne jočte se ne dečica, Ve vam materi leži bo. 20. Od sirot. *' Narodna Mati zdaj vmirajo, Deca nemilo jočejo. Ne jočte se ne dečica, Ve vam driiga mati bo. "\ Je-li bode, je-li ne, Da naša velka žalost je. Mater spovedavlejo, . Deca milo jočejo Ne jočte se ne dečica, Ve vam materi leži bo, Je-li bode, je-li ne, Da naša velka žalost je. Je-li bode, je-li ne, Da naše prave nikdar ne. Mater zdaj zakoplejo, Deca nemilo jočejo. Ne jočte se ne dečica, Ve vam mati driiga bo. Je-li bode, je-li ne, Da naše prave nikdar ne. Deca si zgučavlejo, Ka v logi loške griiške so Ka v logi loške griiške so: Kruh. To je naš nedužen krtih. 21. Mecka povej, povej, Ce me še liibiš kaj, Če me še liibiš kaj, Roko podaj. Roko podala bom, Milo jokala bom, Milo jokala bom, Točla skuze. Mčcka povej. Narodna Mecika le v okrog, Nikaj ne šparaj nog. -. ' Če boš si šparala, ,],.-> Moja ne boš. Ti si mi pravila, ----- Kaj boš me čakala, Zdaj že pa driiga maš, Mi ne valaš. 22. Prelepo polje. Narodna Prelepo polje široko, Kaj ne bi bio jas tak veseo, Po polji mi en dečkec gre Da sam pri svetoj meši bio, Paj on si spevle tak lepo, Kak da bi igrao na žveglo. Tam sam vido Jezuša, Marijo i svetoga Jožefa. Marija ga je srečala, Prelepo ga je pitala: Kaj si dečkec tak veseo, Kaj si tak lepo pesem peo.* Pred njim so cvele rožice, za njim so šle sirotice, Sirotice zavržene, Od Jezuša so lonane. * JUrjanska ves : Ka si tak lepo pesam pčo. Kam do šle sirotice, Ka doma nindri ne raajo? Ta gor, ta gor v nebeski kraj, Tam najdejo svoj večni raj. — 75 -23. Stari oča, stara mati. Narodna Stari oča, stara mati, Bog te primi, Bog te pozna, Sta se dala zdati. Jas te ne poznam. Jas pa sirmak, mladi junak Ka me ne bi ti poznala, Se ne morem zdat. Da sva pasla vkiip. Sosed majo edno deklo, ' Ti si pasla dva voliča Ratajte mi jo. Pod orehoma, Šteri hoče ženo meti, Jas sam paseo dva konjiča Naj si rata sam. Pod kostanoma. Ne ga jakše, niti dragše, Jas sam igrao drovno žveglo Ki si rata sam. . ¦ :. Vsem na veselje, Dobro jutro, mlada Ana, Z tebov zrasla sviona nadra Je-li me poznaš. Vse narajoma. 24. Po logi leče. Narodna Po logi leče, po logi leče Jemli da si, jemli da si Edna lepa ftičica. Eto mlado devojko. Za njov mi hodi, za njov mi hodi Mlada devojka, mlada devojka, Eden mali jagriček. Ona je puna veselja. Ne strelaj da me, nestrelaj dame, Ne jemli da si, ne jemli da si Kaj ti nekaj jas povem. Eto staro dovico. Jas ti morem naročiti, Stara dovica, stara dovica, Kak se moreš oženiti. Ona puna je žalosti. 25. Lansko leto sam se ženo. Narodna Lansko leto sam se ženo, Jas se obrnem na te cintor, Edno mlado sam si vzeo, Na te cintor žegnjeni, Edno leto vkiip živela Tam pod nebov tak zakriknem, Sam Bog večni mi jo vzeo. Da me žena čiila bo. Driigo mi je ne nihala, Stani, stani, moja žena, Edno malo detece, ' Pa mi nadoj to dete. Štero mi nemre kruha jesti, ' Jas ti nemrem gor stanoti, Nadojiti mi ga ne ma što. Da me zemla dol teži. Jas se obrnem proti domi, Malo dete sladko spi, Marija mi je nadojila, Jezuš mi je zibao sam, — 76 —" i h 26. Sestrica gor stani. *' ', ? Narodna ¦ • \ i Sestrica ne štela, na pašo bi sla, Bi gnala dva vola i konjiče tri, . -K Bi gnala dva vola i konjiče tri. Sestrica ne stanola, , Brat ptisti oranje, . Na pašo ne šla '[ Pa hodi domo, Da bi spala Bog daj, Ar tvoja sestrica Do bele zorje. Na pisanje ide. Brat prijo dva vola t Brat tretjo brazdico Pa konjiče tri, Je vo spreorao, Pa šo je na njive, 4- : ¦ - K njemi prišiita ' K prosi orat. & En zelen gospod. Brat prvo brazdico ¦~~v Brat piisti oranje Je vo spreorao, Pa hodi domo, K njemi prileto Ar tvoja sestrica * En čaren kovran. , Že k zdavanji ide. : Brat piisti oranje, n Brat piisto oranje, Pa hodi domo, .'. 'r" Pa šo je domo, Ar tvoja sestrica V dvorišči je naišo Voglednike ma. Rdeče kočiije. Brat driigo brazdico Na rdečij kočiijaj Je Vo spreorao Sestrica sedi, K njemi prileto . Vu skuznatni rokaj En beli golob. ' En glažek drži. Braček zdaj vidiš, Da si ne vervao, To vidiš, kak žalosten Venec jas mam. 27. Što de tebe troštao. Narodna Što de tebe žena trošto, -Kiipo bom si edno koso, Če te mož tvoj bo zapusto? I te rože pokoso, Men' bodo ftice trošlale, ,. , Naj te več ne do troštale, Ki pod nebov lečejo. ^ Naj te trošta moje srce. Kiipo bom si edno puško, Što de tebe žena trošto, I te ftice dol postrelao, . Čete mož tvoj zapiisti? Naj te ne do več troštale, Men' bodo ribce troštale Naj te trošta moje srce. Ki po morji plavajo. Što de tebe žena trošto, Kiipo bom si edno mrežo, Če te mož tvoj bo zapusti? I te ribce polovo, Men' bodo rože troštale, Naj te nedo več troštale, Ki po ogradi rastejo. • Naj te trošta moje srce. — 77.— 28. Od grešnika. Narodna i " '. Teče, teče bistra voda po Diinaji sivomi, Po njem plava, po njem plava tenka ladja pisana. Vu njoj, vu njoj mi stoji Devica Marija s Sinekom, Za njov, za njov mi kriči eden grešnik zagrešeni. Kaj si včino, kaj si včino, da tak velke grehe maš? Očo, mater sam moro, sestra komaj vujšla je. Idi, idi grešen človek na eno goro visoko. Tamkar najdeš siiho drevo, siiho drevo posiišeno, Pri tistom drevi si doli poklekni ino moli sedem let. Sedmo leto je doli priteklo, Devica Marija mimo šla. Stani, stani grešen človek, grehi so ti odpiiščeni. Kak bom stano, kak bom stano, do pojasa v zemli sam. Pihni, pihni hladen veter pa razpihni to telo. Veter pihne, telo razpihne, vboga diiša kam boš šla ? Gori k Oči, gori k Sini, gori k Diihi svetomi. 29. Či poglednem jes po sveti. Narodna Ci poglednertl jes po sveti, Kako drevje listje žene, Za mene več veselja ne. Vsakša stvar veselje ma, Čiijem ftičico spevati, Ino roža razcvetlena Žalostna je pesem nje. Meni veselja ne da. 30. Kaj pa sirmaki fali? Narodna Kaj pa simiaki fali? Kaj pa bogaci fali? Sirmaki nikaj ne fali. Bogaci pa nikaj ne falis K peči si sede, Porcijo plačiije, Po pipo si segne Žito kupiije Pa tobak si fajn kadh Te pa se vozo zdobi. - n ~ v 31. Dvanajstgdekčo. Narodna v _ . Dvanajst dekeo se je kopat šlo. So vse vesele ble. Edenajset jij je nej šlo nazaj. Bog zna ge so one. Vu ladjo so si sedale. So se vesele vse. Ah ladja se je spreobrnola. Bile so notri vse. Med temi edna srečna je, Ka je prišla vo z vode. Aj, Boga lepo prosila, Držala gor roke. Jezuš, Kristuš smileni, Le ti pomagaj nam, Vu bistroj vodi, vu teškoči, Jas morem smrt prijet. Ana Ana Ančika, Le ti pomagaj nam. Jas rada bi vam pomagala, Pa nemrem jas do vas. 32. Moj možek je lep\ Narodna Moj možek je lep' Sče jakše guči, Kak roža 'no cvet, K?k .st™na br^ xx , x , .. ^ce jakše mi lde, Šče lepše gledi Kak šolarci dve, Kak sveča gori. Prelublena ženika. Driiga varijacija. Kak včeraj, tak dnes, ' v ' Tak lažeš, kak pes. .*.•¦' 9e ^i lažec ne bio, f - Že davno moj bio. 33. 0, sveti tri Krali. Narodna 0 sveti tri krali I vsaki po sebi Kak blažen vaš den?! Prinese za dar, Da Sina Devica Ka Bogi dariije, Rodila nam vsem. Ne štima za kvar. 0 srečpa je zvezda, Zvezda njim kaže Ki svetila vam, Na sunčeni shod, Da Jezuš krao mladi Vse čiido donaša, Je z nebe poslan. Ka pravi je Bog. Tak idete k njemi 0 sveti tri krali, Ta v tiihi orsag, Mi prosimo vas, K stvoriteli sveta, Ki dare ste dali, Ki vam je tak drag. Darujte vi nas, Naj mladomi krali, Ki prišo na svet, Vsi spevamo hvalo Do vekvečnih let* 34. Visilo je. Narodna Visilo je, visilo, Jaj, jaboko erdeče. Visilo je, visilo, Jaj, jaboko erdeče. Dekla ide po vodo, Na bregi je stiidenec. Dečka je zaglednola Aj, ribo je zajela. Ti si pravi zvoljen moj, Nišče driigi ne liibleni. Ne ]e riba, ne je rak, Ka po vodi plava. Ne je vsakši zvoljen moj, Ki me zapelava Rasi, rasi rozmarin, Moj rožmarin zeleni. Moj rožmarin se dol siši, Kaj driigo farbo dobo. Dečko se pa veseli, Ka driigo za ženo dobo. 35. Sinko Marko. Narodna Sinko Marko oženi se, Pa si vzemi takšo deklo, Ka de znala svilo presti, Svilo presti, robce tkati. Robce tkati, gvant zašiti. Gvant zašiti, gvant oprati. Gvant oprati, gvant speglati. Kda je Marko šo po ženo, Te je morje siiho bilo, Kda je Marko ženo pelo, Te je morje prekštrihalo. Tam so si te vklip stopili Pa so si zgučavali: Što de njim to morje mero? Stari starešina so veleli, Naj je meri posnehalja. Posnehalja so veleli, Naj je meri mladi driižban, Mladi driižban je velo, Naj je meri posvarbica. Posvarbica je velela, Naj je meri mlada sneha. Mlada sneha je velela, Naj je meri mladi Marko. Mladi Marko notri stopi Te je njemi do kolena bilo. Kda ob driigim notri stopo, Te je njemi do pojasa bilo. Kda je ob tretjim notri stopo, Te ga nindri ne bilo. Te je mlada sneha pravla: Či te me k materi pelali, Mati do te tak pravili: Hčerko imam, zeta ne mam. Či te me k oči pelali, Oča do pravili: Sneho imam, sina ne mam. Mlada sneha je velela: Zdaj vkiip stopte vsi svadbeni, Naj vam stavlam svilne robce, Svetle dare, Šteroga bi mela Maiki dati, S tistim si pa zvežem oči, Pa se piistim za njim, Naj najna tela ribe jejo, Dokeč nama ne sprnejo. Nabrane so te pesmice v Torniškoj okfoglini. Veliki DolencL Jftf (f. C *L.L — &);• SMESNICE. V šoli. Pita nekaj vučiteo ednoga dečaka, šteri pa nevej odgovoriti. Sosed njemi po dugom mučanji šepeče na viiho : ,,Vučiteo so velki somar." Vučiteo opazivši šepe-tanje se zdere nad njim: Mir, vej sam na to pride. * Salapenčar je stao ob prvim na straži. Kaplar pride pa njemi pravi: Ti dečko, jaz zdaj idem, če pride general, me pozovi! Razmim gospod kaplar! Za'n čas pride pa kaplar: Je že general prišeo? Ne! — Ne dugo, prišeo je general. Sala-penčar je nanč nej pozdravo, nego je ne-marno stao na straži. Dečko, — zdere se na njega general — zakaj ne pozdra-viš? Neveš, što sam jaz? Jaz sam gene-ral! Zdaj se oglasi tudi salapenčar: Aha! vi ste general ? Oj oj, nede dobro z vami, gospod kaplarso že dvakrat pitali za vas! Z grčkoga modrijaša ino politika Solona se norčaro neki tepeš, ka ma prevelka viiha. Solon njemi mirno odgo-vori: Zaistino mam jaz za človeka pre-velka viiha, no ti mi pa tiidi moreš dati prav, ka so tvoja daleč premala za somara. Na sodniji. 1. Sodnik je jako škilo na obe okej. Meo je pred seov tri obtožence pa pita prvoga: Kak se zovete ? Driigi odgovori: Svornjek Janči! Vas sam nikaj ne pitao. Zdaj se oglasi te tretji: Vej sam pa tiidi nej spregovoro! * 2. Sodnik: Čiijte, vi te mogli prisego djati! Gja jurament? Gospod sodnik gja se trnok bojim. Sodnik: Zakaj bi se bo-jali? — Kelkokrat sam prisego devo, sam šče vsigdar zaprejti bio ! * Mro je eden bogataš brezi odvetka ino celo svoje imanje, vrednoščo nehao v testamenti na tri svoje najbogše prijatele pod pogojom, ka vsaki od njih dene 100 ranjški v triigo. Prvi je bio papinec, driigi evangeličanec te tretji pa židov. Po pokopi pita kr. notariuš katoličana: Ka ste vi djali v triigo ? Jes sam sto ranjški zlata vrgeo! Ka ste pa vi? pita evange-ličanca, Jaz sto ranjški banko. No, pa vi, se obrne proti židovi kr. notariuš.Jaz sam nej meo niti groša v žepki pa sam napisao eden ,,veksel" na tristo ranjški, sam djao ,,veksel" vtriigo pa sam si dve-sto ranjških vo vzeo žnje. Dve varaški gospej se srečata ino čevkečeta pozablajoč na svojo deco. Sinek edne se en čas gora. dokeč se ne navoli ino začne zvati mater, naj že vendar ed-nok ide domo. Z kiinckanjom ne henja, dokeč ne svadi mater, štera ga začne kregati: MKak moreš biti tak bodikaj, gda vidiš, ka s kem gučitn, te ne sram ti pa-ver!" Sinek posliiša, posliiša, na ednok pa samo spregovori: nMama, vej satn tvoj sin!" Pred šolov. Priseo je oča svojemi sini proti pred šolo. Gdaje liiblenec prišeo iz šole, ga je pitao, kak je v šoli bilo. Mali od-govori: »driigi red [cvek] sam dobo iz zemlepisa." nTak, ka si pa ne znao ?" Ga ostro pita oča. ,Vej sam vse znao, samo Alpe sam nikak nej mogeo najti." ,,No čakaj,ti že pokažen doma, ti predeno smeteno, ka boš driigoč noso vse svoje stvari v šolo." *7& QO Ipf v s^ž^{ betežnih i zdravih stoji betege obla- _________ žujoči Pellerov Elsafluid, šteri je pohvaljeni z neštetimi priznanicami tiidi iz najvišjih krogov. NQcani odznotra i odzvflna pokazao se je za uspešnoga pri protinskom, nervoznom betegi i ttidi slabosti pa je ovak tttdi hitra pomoČ. Dobi se vse* širom, glažek za probo 6 Din, dvojni 9 D. Če ga nega, nafočite ga s poštov naravnost bar za 62 Din pri Iekarniki Feller, Stubica Donja št» 823, Hrv. A za pravo prebavo : Blsapilule, 6 škatlic 12 D. -ši -ČUVAJTE I BRANITE SVOjE ZDRAVjE. Naši dedeki so meli istino, kda so našim roditelom tanačuvali govoreči: ,,Držite i osposobite Vaše telo z dnevnim negovan-jom za odstranitev betegov i za prevladanje obolenja, štera so že mogoče nastopila." Ovo, mi tii pri-našamo nikelko takših pravil za betežne i zdrave i valalo bi, da se ta pravila korenito obdržijo, ar se ona vsikdar na novo pokažejo za uspcšna. Z A J T R A, kda zapiistite posteo, ribaj vse ko-trige tela, mišice i slepočice s pra-vim Fellerovim Elsafluidom, šteri oblažuje betege. To deliije blago-čiiteče, čisti i oživljiije, davle od-pornost proti prehlajenji. našeci itd., i pomešani z vodov za grg-ranje i ispranje varje od obolenja kotrig za dihanje, od obolenja šinjeka, zamuklenosti, sliizavosti i zdržavle zobe zdrave, ar pokole klice. NA POTUVANJI Fellerov Elsafluid, šteri oblažiije bolečine, je ednako dobro sredstvo za odzviina i odznotra Nikelko kaplic na cukri jako dobro dene i deliijejo pomiriijoče na siab želodec, pomaga proti sla-bosti gvišno, kak i proti morskomi betegi. Ednako izvrstno deliije proti glavoboli, migreni, zoboboli itd. Zato bi trbelo, da se vseširom nosi s sebov i da se niica za pobijanje klic v vodi za mujvanje. Brezbrojne so usluge, štere Vam včini Fellerov Elsafluid. VEČER prle kak spat idemo, pravo blažen-stvo za triidno telo je mazanje s Fellerovim Elsafluidom, posebno za Ijiidi, štere mantrajo reumatični betegi, šteri majo oslabljene živce, slabo spijo, trpijo od trganja v kotrigah i betegov v lici i celom teli. Takše ribanje ugodno vpli-' va na krvotok i pozdigne občo dobro telovno čiitenje. Zednim je Fellerov lepo dišeči Elsafluidgvišno sredstvo za obrambo proti gripi i rečkavosti. V HIŠI se niica Fellerov Elsafluid že 33 let kak izprobano domače sredstvo v stotinah slučajov. Pri vsem je, gde je potrebna hitra pomoč, jako dobra i sigurna obramba. Fellerov z zakonom zaščiteni Elsafluid, te iz-vrsten kozmetikum, se dobiva v patekah i drtigih podobnih trgovi-nah v glažekah na probo po 6 Din, v dvojnih glažekah po 9 Din, ali v specijalnih glažekah po26Din.Do-bijo se i za želodec, za popravlanje prebave Fellerove Elsa-pilule čistijo, edna škatlica 12 Din. S POŠTOV pride najfalejše, či se naroči kak največ, ar košta že s pakiivanjom i poštov 9 glažekov na probo ali 6 dvojnih ali 2 specijalnih kanti 62 Din, nadale 18 glaž. na probo ali 12 dvojnih ali 4 specijalne kante 102 Din, i 54 glažekov na probo ali 36 dvoj* nih ali 12 specijalnih kant samo 250 Din. — Naročbe atresirajte točno na EUGEN V. FELLER, apotekar STUBICA DONJA št 823. Hrvatska« Ta vora je krasno delo, je pravo vsakšr dosegamao, što si jo kiipo OMIKO aii IKO S a m o 49 Din 60 p. košta prava švaj-carska ANKER-REMONTOIR vora št. 100 s točno napravlje-nim strojom. Samo 69Din20p. prava švajcarska Anker Rem. Roskopf vora št. 111 z najbol-šim I-a strojom i svetlosnim radiumom numer i kazačov. voro od že več 32 let po celom sveti hirešne strokovne vorarske firme H. SUTTNER v Ljubljani št. 895, štera posediije lastivno fabriko vor, ar so samo te vore zaistino krasna dela vorarske umetnosti. Takša vora je voraza celo živlenje Pišite šče dnes firmi Suttner edno karto i zahtevajte velki letni cenik, šteri se Vam bode poslao popunotna brezplačno, a Vam more niiditi radosti. Z malim trudom morete celo dobiti brezplačno dosta vredne pohvale, štere najdete bliže v letnom katalogi, šteri vsebuje vnogo-brojne zanimive slike i to v5re za gospe i gospode, lanceke, prstane, nakite i predmete za dare iz srebra, zlata itd., cene štere so označene v kata-logi, dokaziijejo, da vse te pred- mete nemrete nindri tak fal dobiti i tak dobro kak samo v Svetovnoj odpremnoj hiši včr H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 895. Št. 3720 vgfa na rOkO z kožnatim remenom, jako dob-rim strojom, dobre kakovosti samo 98 Din. PravaAnkervekerica št, 105 solidni stroj, poniklana odzviina, 16 cm. visika samo 64 Din 20 p. Vore na minuto, kiihinjske i stenske vore v velikanskoj izbiri v katalogi. Razpcšilanje s povzetjom ali z naprej plačanjom 3—10 letna garancija! 03 n N X M N «—« > p 3 n> o & o < «2. fo P P P -83- Pred vstajenjom i — zdaj. Te vrstice bodo zapisane mladomi rodi, da bo znao, kak je bilo v dnevaj strahote, kda so mašinske puške ropotale v našoj krajini, i v dne-vaj, kda nam je zasijalo sunce'slobode i da bo razmo, zakaj je prikipelo iz naših src navdiišenje, ki je prižgalo po naših vesnicaj krese, privabilo iz naših viist radostne glase i mogočne pesmi . .. I. V dnevaj strahote. — Vojska je končana! — se je začiio naednok glas radosti. Štiiki so vtihnoli. Od vseh straniso se vračali domov očevje i sinovje. V vesnicaj je znova zavladalo veselje. Skuze so se posiišile materam i nevestam, deca so s smehom zazavala očo, šteroga so pola tak dugo ne videla. Vsaki si je odehno, ar je mislo, da se več ne trbe bojati ničesa, Veselje pa je bilo kratko, Prek Vogrske je naednok švigno rdeč plamen. Znova so začnole po-kati puške. Nedužna krv je tekla, V vozaj so ječali liidje. Rdeča garda je strahovala vso državo. — Čiij! — Topole so zaječale. Listje je zašiimelo, kak da ga je strah. Što je čiio to šiimlanje, njemi je šo škrab po hrbti. Čiito je, ka se bliža nekaj groznoga. Naednok je počilo čisto bliizi, tak da so se strosile male kuče i zidane palače i so visike topole strepetale i še bole zaje-čale. V srca se je zagrizla groza. Viista so onemela, iz oči pa je vsakonri gledao strah. — Komunisti! — se je začiilo v hipi. Tihi kak dih je bio glas, itak pa je odmevao po vsoj Slovenskoj Krajini. Od lendavskih goric do jiir-janskoga brega se je razlegao. Čult ga je Sobota i Lendava, čiili Beltinci i Črensovci, čiilo Turnišče, čiila vsaka naša vesnica.Strah je gledao skoz okna. Nad dugimi cestami se je zdigavao prah, kak da bi se zakadila gosta megla od Lendave do Sobote. Avtomobili so švigali skoz Črensovce, Odrance i Beltince. Za njimi so ropotala kola. Na njih so se bliskali ba-joneti. Smrt se je sprehajala skoz vesnice. Drevje ob cesti se je spremenilo Zdrav ali betežen nCf vsisdar dobro žaifaSlabe ___________________________zajfe so napravile že vnogo škode. I^ak jako dobrim žajfam zdravja i lepote se tfldi v najvišjih krogih davle prednost Fellerovim Elsa-žajfam i to: liljanova, žu-manjak, glicerinska, boraksova, katranova i žajfa za briti. Te žajfe vsebttjejo dobro delfljoče sestavine. Za probo 5 kom. Elsa žajfe po izbiri pošle za naprej poslanih 52 Din franko lekarnik Feller, Stubica Donja št* 823, Hrv. za pranje glave: Blsa šampon 3 D 30 v vislice. Liidje so visili na njih. Komunisti so divjali. Što ne bogao, ga je zadela smrt ali pa je bio odpelani v vozo. Driigi so bežali, da so si rešili živlenje. Slovenska Krajina je jokala. Objokiivala je one, štere je zadela smrt, tiste, ki so ječali v vozaj, kak tiidi tiste, ki so morali zapiistiti svoj dom i bežati v tiijino, da bi tam najšli streho; žalostno je šiimela Miira, kda se je zibala nad njov ladja, v šteroj je sedo mož, oblečen v debelo robačo, šorke hlače, s šorcom i strganim krščakorn na glavi, objokiivala je izgnanca, šteromi so oropali i vničili vse sirmaštvo i so ga iskali, da bi ga usmrtili — objokiivala je našega Klekla. . . Jokala je Slovenska Krajina za svojimi sinovi, jokala v bolesti i trplenji, ar jo je težio jarem bole, kak jezero let, jokala zavolo svoje prišesnosti, ar se joj je videlo, da že čiije svojo mrt-veško pesem i vidi pred seov grob, v šteroga jo šče pokopati nesmileno sovražnikova roka . . . Nebo je odločilo inači. Slovenska Krajina ne vmrla. Sovražna roka joj ne mogla skopati groba. Vstala je naša domovina, zasijao joj je vsta-jenja den... 11. Začetek novih dni. — Ali neso to senje? — smo se pitali začiideno. Komunisti so odišli. Strah se je razpršo. Zapihao je vetrič i nam prineso novo pesem. Kak veselo so zašiimele topole. Tiho šepetanje je bilo to šiimlanje. I kak bistro je tekla naša Miira!... Ali je istina? — smo pitali. Odgovorile so topole: istina je! Odgovorila je Miira: istina je! Odgovorila so polja, od-govorili logi, odgovorile doline i bregi: istina je! — Istina je! — je kli-calo vse. I v tom hipi je napunila srca znova radost ino oči so se nam veselo smejale. — Istina je! — je grmelo od juga do sevra, od Čentibe do Hodoša prek Lendave, Beltinec i Sobote. Skoz vse vesnice je šo odmev i od oken naših kuč je odbežao strah .. . Den slobode je napočo. Zasijalo je sunce, svetlo i veselo, kak v je-zero letaj nikdar — zlato sunce slobode. Nesmo mogli vervati. Kda smo videli, da več nesmo podložniki, nego svoji gospodari na domačoj zemli, smo mislili, da so to samo lepe senje, iz šterih se naskori zbiidimo i bomo potom še bole žalostni. Ne smo razmili, kak bi se naednok strgale verige, v štere smo bili sto i sto let vkovani. A itak je bilo tak. — Čuj Slovenska Krajina! Čiij vogrski Slovenec!... Bratje prihajajo i ti prinašajo slobodo. Ostrmeli smo i znova mislili, da samo senjamo. A fteso bile senje, liego istina* Slovenske zastave so zavihrale* Od preka se je čuo klic, Prek Miire so se pripelali bratje* Z radostjov so bili sprejeti. Prinesli so slobodo, prinesli liibezen i pomoč. Za nekaj dni so znova počile puške. Bratje so - 85 - se bojiivali za nas in naši junaki so jim pomagali. Bojiivali so se v Len-davi i ob Muri, v Soboti i po Goričkom. Tekla je krv i grobi na soboč-kom pokopališči kažejo, da so nešterni tiidi dali živlenje za slobodo. Na-zadnje je bio sovražnik premagani i je zapiisto našo zemlo. Iz src je prikipelo navdiišenje. Sami smo postanoli gospodari v svo-joj domovini. Jezeroletni gospodar je odišeo. Bratom, šteri so prišli, smo stisnoli roko i se njim zahvalili, da so prišli. Veselje pa še ne bilo sialno. Sovražnik je bio toti pregnani, itak se je pa še bojiivao, da bi nas dobo nazaj. Nato so šli naši prijateli v Pariz i so tam povedali, da smo Slovenci i ščemo biti Jugoslovani. Po dugih razgovoraj so jim odgovorili, da smo lehko Jugoslovani. Prišle so komi-sije i so postavile na meji kamne. S tem je bilo oslobodilno delo kon-čano i naše veselje spopunjeno . .. Begunci so se povrnili domov. Prišeo je naš g. Klekl, prišeo g. Godina, prišli vsi driigi, šteri so prle morali bežati pred gotovov smrtjov. Prišli so z veseljom i srce jim je prekipevalo od hvaležnosti i navdiišenja, kda so oprvirn stopili v oslobojeno Slovensko Krajino, štero so tiidi oni pomagali oslobojati. III. Slika desetih let. Dnevi so minevali i navdiišenje se je poleglo. Začelo se je redno živlenje v novoj domovini. Sprememba je bila velka. Vseširom so nasto-pili novi liidje, s šterimi več ne trbelo govoriti potom tumačov, nego smo lehko govorili z njimi naravnoč, ar so bili naši bratje po jeziki i narod-nosti. Kde je bilo mogoče, so nam šli na roko. Dobili smo gimnazijo, dobili most prek Miire, nekolko sledkar pa železnico. Zbolšao se je naš promet, ar vozijo avtobusi po vsej cestaj. Dobili smo nove pošte, telefon-ske postaje, dobili hranilnice i še vnogo driigoga. Vse naše žele se neso spunile. Ar smo se tiipatam pritožili i prosili, naj nam dajo še edno i driigo, ka bi nam bilo jako potrebno, so nasto-pili proti nam liidje, ki so nam vrgli v obraz, da smo nezadovolneži. Še celo dale so šli tej liidje. V svet so začnoli trobiti, da smo madžaroni, da smo protidržavni elementi. Vse to so včinoli zato, da bi nas pred svetom Kak se kupuje brez rizika \n^J°$n™ da se brezplačno pride do lepih darov, te spoznate iz velkoga ilu-striranoga cenika svetovne odpremne hiše H. Suttner v Ljubljani št. 895, šteroj samo javite Vaš točni atres, da Vam brezplačno pošle te cenik. Cenik vsebuje velko izbiro praktičnih odevnih i hišnih predmetov kak tfldi potrebščin za vsako priliko i je s svo* jimi vnogimi sjikami radost za vsako hišo. - 86 očrnili. To se jim je tiidi posrečilo. Vnogi so vervali, da smo istinsko takši, kak so od nas gučali i pisali. Branili smo se i dopovidavali sveti, da to ne tak, neštetokrat smo tiidi pokazali, da smo verni sinovjenove do-' movine i jo liibimo mogoče še bole, kak oni, a vse to ne pomagalo. Slo-venska Krajina je bila razkričana za Sibirijo, tak da se je nazadnje vsakši bojao priti k nam. Samo edno je čiidno. Tisti, ki so najbole kričali, kak žmetno je med nami živeti, so ostali tii i ravno s tem so nehoteč poka-zali, da ne vse tak, kak so razkričali v svet. Tak smo živeli celih deset let. Prosili smo, zahtevali i se potegiivali za svoje pravice, posliihnjeni pa smo bili malokda ravno zavolo toga, ar smo bili razkričani za madžarone i protidržavne elemente. Vse to nas je bolelo. Kak tiidi ne? Za Judaše so nas meli i nam s tem delali krivico. Vdanosti i liibezni do nove domovine pa nam s tem neso strgali iz srca. Naše trplenje je bilo dostakrat jako velko, a znali smo nešterni liidje, šteri so nas iz Bog zna kakših vzrokov odiiijavali i so nam zato šteli pred svetom vzeti poštenje. Včasih so bili napadi na nas tak žraetni, da bi istinsko lehko zatrli v nas vse navdiišenje i nam vzeli zavednost, če ne bi bili verni sinovje svoje narodne domovine. To se zgodilo i ravno v tom je svedočanstvo, da nas je svet napačno sodo, da nas ne razmo i dostakrat ne šteo razmiti. Da je tomi istinsko tak, je naj-bole očivesno pokazala veličastna proslava desetletnice našega oslobo-jenja, štere se je vdeležila vsa Slovenska Krajina. IV. Proslava desetletnica. Što pozabi navdiišenje i veselje, s šterim smo se vsi pripravlali na svoj velki svetek — na 18. avgust? Kamšteč je človek prišeo, vseširom se je že tjedne prle gučalo od proslave. Staro i mlado se je trudilo, da bi bila naša proslava kem veličastnejša. Za velki svetek so se pripravlale vse vesnice. Vsakši je delao z veseljom, nesebično. Pri deli ga je vodila hva-ležnost i lubezen. Vsi smo se pripravlali, samo tisti maloštevilni ne, ki so celih deset let kričali proti nam. Kak je svet čiiden? Prle so nam vsikdar metali v oči, da smo madžaroni, sovražniki domovine, sebe pa so hvalili, da so narodnjaki. Zdaj pa se je pokazalo, ka je istina. Ravno z desetlet-nicov smo šteli pokazati, da nesmo to, za kaj nas oni majo, nego smo zavedni Slovenci i verni sinovje Jugoslavije, pokazati smo šteli, da liibimo svojo domovino i vladara, zahvaliti smo se šteli Bogi, šteri je pripelao brate k nam, da so nas oslobodili. I ka so včinoli oni? Ne samo, danam neso pomagali pri tom velkom narodnom deli, nego so nam šteli proslavo razbiti. Ka jih je nagnolo k tomi, ne bomo pisali, povdarjamo pa, da lii-bezen do domovine gotovo ne, nego osebna užaljenost. __ ©7 __ Nasprotniki neso dosegnoli, ka so šteli. Proslava je bila tak veli-častna, di niti sami nesmo mislili. Vsa Slovenska Krajina je svetila. Kak veselo so plapolali kresi po naših vesnicaj?! I M. Sobota, kak lepa je bila tisti den! V zastavaj i zelenji je plavala. Zbralo pa se je v njoj do 15 jezer liidi; vsi so prišli, da bi pokazali svojo vdanost, liibezen i hva-ležnosti. Vsem tem se je čtelo z obraza: ,,Glejte nas! Ali smo istinsko madžaroni i protidržavni elementi? Prišli smo, da vam pokažemo, ka smo. Slovenci smo, verni Jugoslovani. V naših srcaj gori liibezen do domovine...!" Istinsko so nas gledali i nas občiidiivali. Gledali so nas velki gospodje, ki so prišli med nas i so nam povedali, da so zdaj osvedočeni o našoj zavednosti i vdanosti. . . Za Soboto so prišli Beltinci. Človek se ne moglo ločiti od njih, tak so bili lepo okinčani. Narod pa je bio navdiišen. Ravnot tak je bilo v Odrancaj, Črensovcaj i v Lendavi. Kak radostno je plapolala narodna zastava s tiste znane črensovske hiše, v šteroj se je obrnolo v desetih letaj na jezere i jezere liidi. . . A ka bi pisao še več? Napisati bi morao debelo knigo i še ne bi vsega povedao... Sobota i Lendava, Beltinci, Črensovci, Odranci, Turnišče i Bogojina, naše Goričko i Dolensko, z ednov rečjov vsa naša krajina je na veličasten način pokazala, da je slovenska i je dala Bogi hvalo za svojo slobodo. To naj bo opomin tistim, ki so nas pred svetom ogriza-vali i tistim, ki so vervali, ka se je od nas slaboga govorilo i pisalo. V. Na pragi novoga desetletja. Velki svetek je mino, spomin na njega pa bo živo, S proslavov smo zakliičili dugo dobo desetih let i zacnoli novo desetletje. Duga je pot, štero smo že prehodili. Šli bomo dale. Naj bo povedano par reči. Proslava je pokazala dvoje. Pokrovitelstvo je prevzeo Nj. Vel. krao sam. Poslao je svojega zastopnika. S tem je pokazao, da nas liibi. To so pokazali tiidi drugi, ki so zastopali vlado i oblast. Ravno zato so prišli, da bi nam dokazali svojo liibezen, S proslavov pa smo tiidi mi pokazali, ŠtO rad ma mUZikO, te Posed[iJe tiidi sposobnost, da se _________________ * navči igrati i za eden inštrument, za to trbe samo nekajmalo vaje, ali pred vsem i eden inštrument za istino dobre kakovosti. Što je že muzikant, te ma že več vzrokov, da pazi na , dobro kakovost giazbila, ar se največkrat ne pripisuje glazbili, nego samomi muzikanti, či njemi muzički inštrument ne vala zato se naj dobro pazi pri kiipiivanji muzičkih inštrumentov, a najbolše je prositi velki cenik poznane svetovne tvrdke muzikalnih inštrumentov Meinel & Herold [jugoslovansko skladišče: Maribor 217/A.], v šterom se more vse izbrati, ka nucate.Ta tvrdka pošle te lepi cenik popunoma brezplačno vsakšemi čtevci našega kalendara - 88 da liibimo svojo domovino, svojega vladara, svoje voditele. Ta medse-bojna liibezen mora v nas vzbiijati zaviipanje. Če nas voditeli liibijo, bodo tiidi delali na to, da najdemo v svojih stiskaj pomoč. Dnesden je živlenje težavno, ar mamo vnogo potreb, šterim še ne zadoščeno. Pričakiivati smemo, da bodo razmere od leta do leta bolše i bo tiidi država v stani, da nam bo leži pomagala. Če v prvih desetih letaj nesmo dosegnoli vsega, ka bi nam bilo potrebno, ne smemo zdvojiti. Ka se ne naednok doseg-nolo, se dosegne pomali, če ne v ednom leti, mogoče v dveh letaj, Vsega, ka si želemo, pa itak ne bomo nikdar meli, ar nam vsega ne bi mogla, dati niti Vogrska, niti Nemčija, niti Anglija, niti Amerika, niti štera driiga država, ar vse države na sveti majo svoje nevole, vnoge celo dosta vekše, kak naša Jugoslavija. * To je površna slika poti do slobode i od slobode do dnesden. Trp-lenje očetov nam je priborilo slobodo. Zapečatila jo je junaška krv. Žmetna je bila pot skoz desetlet, v srci pa se nam vzbiija trdno viipanje, da nam pomali zasijajo bolši dnevi. Naj pa bo kakšteč, edno je gotovo: pregan-jani i obsojeni smo liibili svojo domovino, ravnotak jo bo liibo mladi rod, ar je slovenski i jugoslovanski. leissenstern I, trgovec y Dolnjoj Lendavi PRIPOROČA po najfalejših dnevnih cenah bicikiine i ši valne mašine, V zalogi mam stalno bicikline od sve-tovno znanih firm, kakti: Waffen, Diir-kopp, Vesta, F. N. brez lanca, Opel, Ideal, Atlas, Admiral, Regent, Perfekt, Stix, Phonix. |-| se pri meni najbolši šivalni stroji, ** kakti: Durkopp, Vesta, Kohler; zastavlene stvari mam vsikdar v zalogi, mali malo ponticani SINGER šivalni mašini od 800 Din se dobijo pri meni v velkoj izbiri. Nove cementerene lagve mam stalno na skladišči. Dobij 89 Govori doktora Kaučuka v krčtni ,,K zelenom drevi" Velim Vam, ljiidje, če moremo celi den delati i od prvoga spevanja kokota do zahoda sunca na no-gah stati, zgodi se zagvišno, da nam noge prerano odpovejo sliižbo. Neje čiidno. Predočite si, da eden biciklin zgiibi sapo. Te biciklin se more včasi vrči med staro železo. Pri človeki tiidi ne nikaj inači. Što ide na-trdih kožnatih petah, štere so poleg toga šče dostakrat podkovane z železnimi cvekecami, čiiti se, kak če bi pri vsakom stopaji dobo pošteni vdarec. I tiidi če se ne počiiti vsakši pojedini vda-rec — na stojezere takših vdarcov se maščiije nad našimi čontami. Zato, dragi liidje, kda celi den niicate svoje noge i ar te niicate samo, če so zdrave i krepke mogli bi nositi P A L M A kaučuk pete. Te so naime elastične kak pneumatik. Zviin toga so jako fal, držijo trikrat tak dugo kak kožnate pete i špa-rajo drago obutev. Na P A L M A kaučuk petah idete vu-godno, elastično i šparate svoje noge. Te se do-bijo vseširom i vsak šoštar Vam more za nikelko časa pritrditi. Što nosi PA LM A kaučuk pete, te more do visike starosti prenašati vse težave i muke vsakodnevnoga dela i meti poleg toga vsikdar zdrave i krepke noge. Dragi IGdje, mislite vsikdar na te govor, kda ste trOdni. -« 00 ^ • Zdravlenje tuberkoloze z dijetov, s hranov. Tuberkoloza, jetika, pljiična bolezen, je bolezen siromaka. Što bi tuberkolozo vračo, bi najvekši dobrotnik postano. Zdaj pišejo na vse kraje, da se da vr^ačiti, pa na fal način. Samo pri hrani trbe paziti. Kak vsakša iznajdba, se je to tiidi po slučaji posrečilo. Maks Gerson, zdravnik na Bielefeldi, Nemčija je od detinstva trpo od glavobola, tak zvanoga migrena. Nikše vrastvo njemi je ne pomagalo, že je zgiibo vii-panje, bi si že skoro živlenje vzeo. Da je živlenja ne liičo od šebe v kraj se ma zahvaliti, da njeni je mati ešče živela i njoj je ne šteo žalost i sramoto spraviti s svojim obviipnim djanjom. Nego tem bolje se vrgo na zdravlenje svoje bolezni. Začno je vegeterijansko dijeto, samo z rastlinskov hranov se je hrano. Ta dijeta njemi je samo do polovice pomagala. Med tem pa kda je skušnje delao i svojo vodo večkrat pregledao, je v pamet vzeo, da vu teli zaostaja klor, posebno kda ga je preveč bolela glava i migrenske napade je meo, je klora malo bilo vu vodi. Na misel njemi je prišlo, da klor, šteri zaostaja vu organizmi, vu teli, zastrupi, zagifta člo-veka i od toga je bolezen. Klor k sebi jemlemo v kuhinjskoj navadnoj soli, zato je Dr. Gerson na to misel prišeo, da višji klor se lehko od-strani iz tela, če ne vzeme človek k sebi več soli. Pa je tak včino, vegetarijansko dijeto je obdržao i brezi soli je jo. I uspeh je bio popolen i stalen. Glava ga je več ne bolela. Potem je začno naš zdravnik to di-jeto uporabljati pri svojih pacijentih — betežnikah. Vsi so se zvračili. Zdravnik je s svojov dijetov glavobol, migren vračo, med tem je prišeo na novo delo. Prišeo je ednok k njemi betežnik, ki je meo migren i lupus (kožna tuberkoloza). Gerson je samo migren vračo s svojov novov dijetov, za pol leta je betežnika glava več ne bolela, nego lupus se je tiidi zvračo. Hpkie 7L*n<;kp i mnški cenii° dobri učinek ueiue, zenbKe i mubKi več J32 let izprobanih proizvodov: Fellerova Elsa-pomada za lice i obrambo kože, za negovanje lica, šinjeka i rok, proti sunčnim pega.ni> šplintavosti itd., nadale Fellerova Elsa-pomada za porast vlasi, proti plišivosti, izpadanji vlasi itd. — 2 glažeka od edne ali po 1 glažek obeh pomad s poštov franko za naprej poslanih 40 Din pri lekarniki Feller, Stubica Donja št. 823, Hrvr. Či se pošle 48 Din na-prej, se pripakflvla tfldi edna Fellerova žajfa zdravja i lepote i edna Fellerova »Elsa" žajfa zdravja i lepote. _ Q1 _ Lupus se žmetno da vračiti, mladi doktor se je sam čiidivao. Kda je pali takši betežnik k njemi prišeo, ga je znovič z dijetov brezi soli začno vračiti i lupus, šteri ga je že edendvajseti let mantrao, je s čista mino. Zdaj je Gerson že prepričan bio, da njegova dijeta brezi soli zvrači migren i lupus. Nego prvle, kak bi ešče od toga mogeo pisati, slučaj ga ]e pripelao ešče k vekšoj iznajdbi. S svojov dijetov je vračo betežnika že osem mesecov. Betežnik je meo kroničen glavobol. Betežnik se je zvračo, zahvalo se doktori za njegov triid, povedao je tiidi, da med zdravlenjom glave se je zvračila njegova kostna tuberkoloza. Rano je meo na nogi. V prvoj minuti je niti k reči ne mogeo priti od velkoga čiidivanja, ne je mogeo na driigo misliti, kak pa da je njegova dijeta zvračila kostno tuberkolozo. Potem se je s ce-lov močjov vrgeo na zdravlenje tuberkoloze. Betežniki so romali k njemi. V pamet so to vzeli zdravniki. Saner-bruch, imeniten nemški profesor je Gersona k sebi pozvao na univerzo, pet let sta delala skušnje i vračila liidi. Zdaj je dao račun Sanorbruch od teh pet let pred berlinskim zdrav-niškim driištvom. Pljiična tuberkoloza se da vračiti, lupus, kostna tuber-koloza se pa da celo zvračiti. Na konci predavanja so pitali Sanerbrucha, zakaj ravno on, kak imeniten profesor, je toga mladoga veškoga zdravnika k sebi zdigno na univerzo, je pravo: Vervao sam njemi. Do zdaj so se doktorje pri zdravlenji tuberkoloze trudili, da bi orga-nizem — telo — imunizirali, branili proti bacilom tuberkoloze, zdaj pa z dijetov, s hranov, tako rekoč z naravov vračijo organizem, kotrige. Zdaj te pa že radovedni kaj je slobodno jesti. Popišem, Gersonova dijeta. Nedovoljena hrana je: Sol, konzervi, povojeno meso, šunko, so-lene ribe. Z merov je dovoljeno vživati kriih brezi soli. Radost za vsakoga '?cenik- \šte;om ?f najde __________________________g> skoro vse, ka nflca clovek za- sebe, družino i hišo, vse tak pregledno razdeljeno, ilustrirano i opisano, da si Človek brez vsakšega prenaglenja more dobro iz-brati tisto, ka nflca. Takši cen:k od predmetov za vsakdenešnjo nflcanje, dare, glazbila, potrebščine za odevati itd. more dobiti vsakši brezplačno, či z ednov kartov ednostavno prosi od svetovne odpremne hiše H. Suttner v Ljubljani št. 895. — 92 — Ne je dovoljeni beli cuker. Dovoljeni je kandis (žuti cuker), med. Mesto soli sliiži Dardeksin Carnolactin, dobi se pri kilo Coerke Frank-furt a, M. Z merov se lehko vživa pivo, vino, kava in čaj. Slobodno je jesti meso, na 10 dk, ribe, mleko, na den pol driigi liter, sladko, sedeno mleko, kisilak, vrnje, zmočaj, zabel svinjski, špeh brez soli, suho sadje, Dr. Oetker-ov kompot. Slobodno ]e jesti zelenje, repo, zelje, špenjačo, kalarabo, grašič i t. d. vse to brezi frigance, samo sparjeno kiihano. Slobodno je jesti jajce, rižo, kašo proseno, ječmenko. Dovoljeno je začinoti s kaprom, liikom, s česnekom, lorberom, petreželj-mom. Dovoljeni je hren, retkvica. Dovoljeno je jesti orehe, lešnjeke. Ne je dovoljeno pogače jesti s kvasom. Za to se niica cenovin. Dobi se Cenovin Werke, Miinchen, Rosenheimer str. Za vrastvo se pije olje ščukinih jeter ino Mineralog. Podrobnejša navodila se najdejo vu knjigi: Praktische Anleitung zur kochsalzfreien Ernahrung der Tuberkolozen. Johan Ambroz. Bart. Leipzig. Cena 50 Din. Gosti slučaji obolenja od prehlajenja se morejo odstra-niti tGdi na malo njegovanje tela. Dobre mišice, zdravi živci z drevnim njegovanjom tela so najbolša obramba. V nathi, zamuklenosti, boli šinjeka, kašlji, gripi i pri raznih drflgih nervoznih i reumatičnih betegih je Fellerov Elsaflutd že 321etnti-cani odzvflna i odznotra dober prijatelj v lagojih dnevah. Dobi se vseširom, glažek za probo 6 Din, dvojni 9 Din. Či ga ne bi bilo, naročite ga po pošti naravnost bar za 62 Din pri lekarniki Feller, Stubica Dorija št. 823, Hrv. — I kak tirajoče sredstvo: Elsa pilule, 6 škatlic 12 Din. ŠAMU SCHWARZ trgovina z žitom i deželnimi pridelki v DOLNJOJ LENDAVI. KUPUJE stalno vsakovrstno zrnje po najvekših dnevnih cenah. -§3- , KAJ SE JE ZGODILO? Sept. 1928. — Sept. 1929. Sept. Okt. 1928. Hrvati se začnoli bojkot proti Srbom i proti vsem, ki so meli z režimom stike. — Oktobra smo meli desetletnico prebitja solunske fronte. Zmagovalec solunske fronte maršal Franchet de Esperey nas je tiidi pohodo, Nj. V. kralj je priredo 8. okt. v dvori slovesno večerjo na čast zastopnikom vseh enot naše vojske i tujih delegacij, Pred završet-kom večerje je meo Nj. V. kralj govor v francoščini, v šterom se je obrno na voditelje zavezniških delegacij i djao : Prišedši k nam na proslavo uč-vrstitve mirii, so nam slavni vojaki, ki jih vidimo okrog sebe, napravili čast i zadovoljstvo, sodeliijoč najiskrenejše na tem, da se obdrži s skup-nimi napori učvrščeni mir. Moja država ma pred očmi samo žarko željo, da dobra volja naprej vlada med narodi, ki so preživeli težko preizkušnjo. Dvigam čašo k zdravji voditelov države. Potem se je obrno na častnike i djao: Obračajoč se na Vas, dam z zadovoljstvom izraza svojemi pri-znanji na dozdajnji vaši častni i iskreni službi. V toj minuti je prva i sveta naša dužnost, da se spominamo naših hrabrih tovarišov, ki so dali živlenje za slobodo i veličino naše domovine. Njim naj vala zahvala i slava. To čašo zdignem k zdravji vseh tistih junakov, štere je dohitela sreča, da so preživeli vojne strahote. Pozivam jih, naj svoje mlajše tova-riše vzgajajo v tistom diihi i v tistih idejah, s šterimi je bila navdehnjena naša vojska pri prebitji solunske fronte. Nov. 1928. Biikev je obrodila. Dosta semena ,,biikovnice" bilo. Dostakrat sam čiio, da so Vogri brali bukevnico i ž nje delali oli ali svin-jam polagali. Pa zdaj tiidi iz vogrskih vesnic je prišo glas, da jo berejo i drago odavajo. Cena je bila na Madjarskom 4—5 Din za kilogram. Vsi smo se vrgli na biikovnico. Na vse kraje si vido liidi z grabljami, z metlov, z gumlenim rešetom, z žaklami po goščaj hoditi. Med tem pa je cena spidnola na 1 — 1-50 Din. ŠtO Žell metl VOrO, štera ia^° dobro ide i štero ne trbe —«——»i^»——i na veke popravljati, te naj ednostavno javi svoj točen atres vorarskoj tvrdki H. Suttner v.Ljubljanl št. 895, i dobite včasi brezplačno velki ilustrirani cenik od pravih švajcarskih žepnih vor, že več od 49 Din 60, od včr na roke, vekeric, včr z nikalom, lancekov, prstanov i tfldi od zlatih i sre* brnih predmetov, ,šteri se kOpfljejo pri t^rdki Suttner prav za origi-nalne tovarniške cene brez rizika, ar ka ne odgovarja, se zameni ali se pa penezi nazaj dajo. - U - Dec. 1928. Lepo, siiho vreme. — Korošcova vlada na veke v de-misiji, šče doli zahvaliti. Najbolje so jo pa strosili dogodki 1. dec. v Zagrebi, kje so liičali i streljali na vojsko. Jan. 1929. Vlada je demisijonirala. Začnole so se široke konzultacije (tanačivanje). Dr. Maček radičevec i Pribičevič demokrat sta prišla v Bel-grad. 5. jan. se je izdalo obvestilo, da je parlamentarna vlada ne rnogoča. Stranke so se nikak ne mogle zjediniti. Te je zmes segno kral, 6. jan. je izdao proglas na narod. S proglasom se veljavnost ustave ukinja. Sliižbene Novine so objavile novo vladp pod predsedstvom generala Pera Živkovič. — Sliižbene Novine objavlajo zakon o kraljevoj oblasti i vrhovnoj državnoj upravi, zakon o zaščiti javne varnosti i reda. V državi so z veseljom po-zdravljali stopaj krala, da je kaosi, nemirom, zagriženomi strankarstvi konec napravo. — Z novim letom je sneg zapadno, veliki mraz pritisno, od 11. jan. na 12. jan. v noči je bio najvekši mraz v Dolencih na bregah, — 20 C. — 25—26. jan. je novi sneg spadno. — Koncom januara so vse stranke razpuščene. Da bi se to že zgodilo pred ništernimi letami, bi dosta boljše stali. Od toga pa nanč ne bom gučo, kak so liidje — politiki eden ovoga blatili. Slobodno pišem, da je v državi na polovico spadnola mera laž. Febr. Marc. 1929. Na Svečnico veliki veter, šteri je vse razmrazo, 3. febr. v Dolencih — 21 C, v dolinaj pa 27 C. Novi val mraza 10. febr. V Dolencih — 18 C, na Hodoši - 24 C. Že večer je bilo na bregaj — 19 C, driigi den, 11. febr. zjutraj je bilo v Dolencih — 22 C. Mraz je prišo iz Ruskoga, Poljskoga, vetrovje je pihalo od severoizhoda. — Mraz je trpo celi mesec februara, ešče marca. Jožef je sneg najšo. Ne se je šteo gibati. Okoli 10-15. marca se je začno taliti od sunca, juga nindri ne bilo. — Rešeno je rimsko vprašanje. Taljani so pred 60 letami za-sedli varaš Rim, papo so pa stisnoli nazaj v Petrovo cerkev i Vatikansko palačo. Ka so vkraj vzeli od papo, so šteli z nikšov malov šumov plačati, nego papa je ne gori vzeo. Zdaj so se spravili po dugih letaj. 11. febr. se je slovesno podpiso spravni akt med papom i italijanskim kralom. Leoota — zdravie! Ob°ie zahteva dobro nes°' p* *__________________2___ samo z zdravstveno zanesljivimi sredstvi, kak je Fellerova Elsa-pomada za lice i zaščito kože (i proti sunčn;m pegam) nadale za porast vlasl — 2 glažeka za 40 Din, če se penezi naprej p^šlejo. Fellerova Elsa-žajfa zdravja i lepote vsebfije dobro delfljoče sestavine (6 vrst: liljanov, žumanjak, glicerinski, boraksov, katranov i žajfo za bnti). Od teh na probo 6 kom; po izb!ri pošlje za 40 Din, či se penezi naprej odpošlejo, lekarnik Feller, Stubica Donja št. 823, Hry. — Za pratiglavol Elsa šampon 3 D 30. - 95 - Papa dobi malo državo, zove se Vatikansko mesto, tam ma papa slobodo, ma svojo železnico, svojo pošto. April 1929. Mraz je trpo ešče aprila. Komaj okoli 8. smo začnoli oves sejati. Maj. Jun. 1929. Dosta sena. — Na Vidovden je naša kraljica rodila sina na Bledi. — Napetost med Madžarskov i Malov ententov. Betlen, madžarski ministrski predsednik je pri slovesnosti odkritja spomenika neznanomi vojaki govorio od jezeroletnih mejah, govorio je, da Madžari ne morejo privoliti k denešnjemi stanji. — Cena pšenici je bila v zimi 275 Din, na ednok spadnola na 180-200 Din. — Na Angleškom so bile volitve. Tri stranke so se bojiivale. Dobila je večino stranka delavcov. Njihov voditelj Macdonald je sestavo novo vlado. — Račič, ki je vmoro Radiča, je bio obsojen na 20 let robije. Jul. 1929. Bolgari so napade vršili na našo zemljo. — 15. julija smo najbolje želi žito. Kesno bilo. Hladno vreme bilo, po tistom pa koncom julija pritisnola vročina, od 34 do 37 C, ž njov je prišla siiša. Vročina, siiša trpela do 21. sept. kda je prišo izdaten dež. — Pšenico smo ešče 26. julija želi. Trgovinski minister Dr. Mažuranič je zavolo ne-sporazuma v agrarnoj reformi podao oslavko. — Bolgarska je dala amne-stijo ministri Radoslavovi i generali Žekovi. Naša vlada je v noti zahte-vala pojasnila, kak bolgarska vlada smatra amnestijo zdriižljivo z mirovnov pogodbov v Neilleu. Žekov je bio obsojen pred bolgarskim sodiščem ino da je zato njegova amnestija notranja bolgarska zadeva, pravi bolgarska vlada. Jugoslavija pa pravi, da je zato ne prosila njegovo izročitev, ar ga je bolgarsko sodičče tak osodilo. — Bolgari zatajijo, da so Slovenci, z Madjari se driižijo. Aug. 1929. 18. smo svetili desetletnico osvobojenja Prekmurja. Ve-like slavnosti so se vršile v Soboti, v Črensovcih, v LendavL Sobota je • malo kda teliko liidi vidila. I to je vse prišlo s svoje vole. Nišče ne pritisko ali pa plačo potnine. So bili, ki so ne prišli, njim ešče itak stran-karstvo više od države, razžaljena osebnost več, kak pa dobrobitje splo-šnosti. Dostih je prišlo, mogoče, samo gledat, mi smo pa manifestirali, da smo zadovoljni s zdajšnjim stanjom i tak ščemo ostati. Pri toj mani-festaciji z nami more biti vsak Slovenec, da pokažemo onim, ki so samo gledat prišli, da smo v narodnom pogledi vsi — edni. — Graf Zeppelin — zračna ladja — je letela okrog sveta. Amerika, Atlanski Ocean, Francusko, Rusija, Tokio, Tiho morje, nazaj v Ameriko v Lake hurst. — Velika siiša. Koncom aug. smo že kukurco brali. — V Palestini nemiri. Za časa bojne so prej bile židovske legije. Znamkar z penez. Angleški minister leta 1917. je obečo, da da židovom židovsko državo* I začnoli so se seliti židovje v Palestino, v Jeruzalem* Domači prebivalci so to ne radi glegalij kak je - §6- prišleki nazaj rivajo. Arabci so spoklali dosta židovov. Svadili so še ža-volo zida objokavanja. Angleži so red napravili. Sept. 1929. 1. je bilo blagoslovljeno Martinišče v Soboti, 15. eerkev pri Sv. Jiirji. — Gospodarska kriza. Cena poljskih pridelkov spadnola. Pri drugom blagi pa ne jemlemo v pamet faloče. — Liidje so nezadovoljni. Tak je po celom sveti. Liidje so se vsikdar tožili, to nam svedočijo stare knjige. — Naši liidje se raztepejo po celom sveti. Nemčija, Francuško ešče ne daleč, Južna Amerika jih dosta k sebi potegne. So, ki so proti tomi, da idejo liidje po sveti. Či pa doma ne najde dela, mora iti. To je vse zaman gučati. Kriih je prvi, — potem pride driigo. Z našimi izseljenci moramo stike meti. Izseljenci se morajo zavedati, da so jim vu tujini najboljša obramba stare krščanske navade. Oni pa mislijo, da či v novi svet pridejo, nove navade morajo gori vzeti. Pa to je njihova pogiiba. Paztte! _ ,. . , Pazite! Gospochnje, matere, snehe, dugi zimski večeri so tii. Ali ste si že poskrbele delo za te večere s tem, ka ste znakiipile perje! Ne? fipfjp vseh vrsi se dobi po fl Popaščite se i nakiipite ! Najfinejše t^ ^"a J w jako ugodnih cenaj pri ft 8 *v a n ' Kocet trgovci v Črensovcih 9 |3 V toj trgovini pri cerkvi se dobijo i driige razne potrebščine v bo- 9 " gatoj izbiri. - (^^c^^c^^c^r^r^^^^^^J^^^^f'^^ Vse vrste papirnih potrebščin, igrače, muzikalje se dobijo pri Barnabas Erdosy trgovina z papirjem in igračami v Murski Soboti št. 120. poleg r. kt cerkvi — 97 - Vladarska hiža kraljevine Srbov, Hrvatov i SJovenceV. s Njegovo Veličanstvo kral Aleksander. Rojen na Cetinji 4. dec. 1888. (po srbskom kalendari 17. decembra). Prevzeo vladanje 1921. augusta 16. po očinoj smrti potom svoje vlade, ar je v Parizi ležao betežen ob priliki očine smrti. Oženjen je 8. jun. 1922. z princes. Marijov, hčerjov rumuns-koga kralja. Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Peter. Rojen v Belgradi 6. septembra 1923. Princ Tomislav, roj. v Belgradi 19. jan. 1928. Princ Andrej, rojen 1. 1929. juna 28. Kralova bratja: Princesa Jelena, rojena na Reki 23. okt. 1884. (po srbsk. kalendari 5. nov.) zdana 21. aug. (po srbsk. kalendari 2. sept.) 1911. s Konštantinom Konštantinovičem, kotrigov bivše ruske carske rodbine. — Princ Jiirij, rojen na Cetinji 27. augusta (po srb- % skom kalendari 9. septembra) 1887. Narodni svetki.* 28. junija: Vidov den, spomin na bitko na Kosovom leta 1839. 1. decemb: Osvetek nar. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. 17. decemb: rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra. Poštne pristojbine. Pisemske pošiljke Paketi (v tiizemstvo) v tiizemstvo v inozemstvo* C e n e P i s m a težne do 20 gr. 1 D. do40gr. 1-50 D. itd. za vsakih 20 gr. 50 parveč. do 20 gr. 3 D. do 40 gr. 4-50 D. itd. za vsakih 20 gr. 1-50 D. več. D o p i s n i c e do 1 kg. 6 D do 5 kg. 10 D do 10 kg. 20 D do 15 kg. 30 D do 20 kg. 40 D vrednostne do 100 D 1 D do 500 D 2 D do 1000 D 5 D do 5000 D 10 D navadne 50 par navadne l"50par T i s k o v i n e do 50 gr. 25 p. do 100 gr. 50 p. itd. za vsakih 50 gr. 25 par več. Priporočnina 3 D Ekspresnina 3 D Poizvednina 3 D do 50 gr. 50 p. do 100 gr. 1--D. itd. za vsakih 50 gr. 50 par več. Obvestnina 50 p. Dostavnina 5 D. Ekspresnina 6 Din. Povratnica 3 „ Poizvednina 3 „ Nakaznice Za znesek: do 25 Din. 1-50 Din. Priporocnina 3 D Ekspresnina 6D Poizvednina 6D Zviin štemplov na navadna pi-sma se računajo ešče te cene. * vo z orsaga. V inozemstvo se na štrof ne vzeme gor nikaj. 50 100 300 500 1000 2000 3000 4000 5000 2 3 4 5 6 8 9 10 12 * Narodni svetki ali državni prazniki so tisti dnevi, štere obhajati zapove država ne pa cerkev, — na spomin kakših vekš h državnih dogodkov. m ~ \ VGANEE TERI TIKEV. Sestavo: Grifograf. 1. Naša zvezda. Kakje svetila pa gde se prikazala nam panonskim Slovenom! [Pazi! topoli sta kažipot!] 2. Kriptogram. 6. II. dundek 4. II. zmaz 5. II. ščetinje 1. IV. ščetalje 7. V. panovlek 4. VII. suhazen 7. V. jaremnik 6. VII. zavetika 34. I. Šalovci. ? 3. Seštevanka. i Številke 4, 6, 8,10,12, razdevli tak v kvadrat, da vodoravno, vkumes, ino navzkriž skiipno zadene (40). 4. Kriptogram. 4. I. ožek 8. II. svek 2. III. dnika 5. IV. krosna 7. V. opora 3. VI. stipor 1. VII. Volframpiišp. 6. VIII. Maksimilijan p. Ka piše v njem? — 99 - 5. Popuni. — ol •- — og M — ča %* — "k ="= — va "° © —. o — OC ro-L — ir 8,8 -°« Zs — na °w — es = | — cek 'I — en II. o 6. i. 2, 3. 4. K K ______________________________I____________________^__________ K K >1. Naprava za sedeti, 2. Vsaka hiža ma. 3. Kotriga človečega tela. 4. Lice ti kvari, či te zob boli. 7. Razvrstaj! Vodoravno pa vkumes iste reči dobiš. o o ž n o 1 n k o š č č o k a a p o v p a a k v a Cenj. g. Vrejdvač Kalendara Q' ^ Slovenska 17.V742^43 Krajina JJ Velki Dolenci Slovenska Krajina. 9. Visitke. Ida Zrinjski Podtek Vrejiivač Kalendara je dobo pismo pa nevej odkec, ar je poštna pečat menkava — naime imena mesta S kem si služi kriih ta gospodična ? ne v njem,— prosi vgankare, ka bi njemi povedali! 10. Vganke. 1. Kakšega kamenja je v Mtiri naj več? 2. Ka ma župnik odzaja, kaplan naprej, dekan na sredini, kanonik naprej pa odzaja, farar pa nindri ne? 3. Gde nemreš luknje napraviti? 4. Kelko cvekov trbej dobro potkovanomi konji ? 5. Gda male rece obprvim plavajo? 6. Za-kaj zvonar vsigdar opodne pa večer zvoni ? Ka je te gospod ? Stric Bino Graja Oclket $0 te stric doma ? 100 — Senje (sejmi) zviin naše Krajine. Pri srezih i krajih, šteri majo znamenje zvezde *, je opomniti to : Če spadne senje na nedelo ali svetek, se vrši sledeči delaven den. Dnevi vu oklepajih ( ) pomenijo senje samo za blago. Mariborska oblast. Mesto i srez Celje*. Celje. Vsako sredo i soboto svinj- sko senje. Letno senje: 21. okt., 30. nov. Dobrna. Pond. po svečnici, kvat, četrtek v sept, 6. dec. Dramlje. 2. aprila, 22. oktobra. Frankolovo. 17. marc. 24. sept. Sv. Jurij ob Južni žel. 2. jan., 10. febr., 12. marc, 23. apr., 4. maja, pond. po letnih i jesenskih kvatrah, 22. jun., 12. aug., 28. okt., 19. nov., 10. dec. Sv. Lovrenc pri Prožinu. Pond. po aug. nedeli, soboto po brezm. spoc. Dev. Mar. Nova cerkev. Pond. po sv. Treh kralih, četrtek po Viizmi, pond. po Telovom, 6. nov. Petrovče. 17. |an. 4. marca, 2. jul., 14. sept. Svetina. Pond. po Mar. Snezni, 25. maja. Sv. Ožbolt. 21. marca. Teharje. 21. jan., 22. febr., den po Cepl. Mariji, 26. jul., 12. okt., 19. dec. Vel. Pirešica. 21. marca. Vojnik. Pond. pred svečnicov, pond. po beloj nedeli, 16. maja, 4. jul., 7. sept, 18. oktobra. Žalec. 14. febr., 13. jun., 25. jul., 29. augusta, 4. okt., 13. dec. Zibika. 20. marca, pond. po aug. nedeli. Vransko. 3. marca, drugo sredo po Viizmi, 29. sept, 15. nov. Braslovče. Pond. pred sv. Matja- šom, cvetni petek, pond. pred sv. Martinom. Sv. Jurij pred Taborom. 29. jan. 10. marca, 7. sept, 21.nov.v Sv. Pavel pri Preboldu. Živin- sko senje: 3. april, 6, septembra, 4. novembra. Srez Ljutomer. Ljutomer. Živinsko senje: 8. jan., 9. apr., 11. jun., 9. jul., 13. aug., 12. nov.; kramarsko i živinsko senje: 19. febr., 20. marc, 21. maj. (tiidi konjsko), 17. sept., 17. dec; samokonjskoiživinskosenje:8.okt. Cven. 7. sept. Gor. Radgona. 3. febr., 25. maja, 10. aug., 15. nov. Sv. Križ. Pond. po tihoj nedeli, 3. maja, 26. jul., 6. nov. Mala Nedelja. Četrtek pred nede-lov Sv. Trojstva, 21. okt. Veržej. 6. raaja, 29. septernbra, 30. novembra. Sv. Jurij ob Ščavnici. 3. febr., 25. apr., 30. nov. Sv. Duh. 24. aug., 13. dec. Negova. 8. sept. Sv. Peter. 17. jan., (29. jun.), 30. jun., 21. sept. Mesto i srez Maribor levi dravski breg.* Marjbor. Vsaki 2. ino 4. tork v meseci senje za živino; če je tork svetek, se vrši živinsko senje den prvle. Vsaki petek svinsko senje; če je petek svetek, se vrši svinj-sko senje den prvle. Vsako sredo ino soboto tržni den. - 101 Sv. Lenart v Slov. goricah. 20. jan., pond. po beloj nedeli, 19. maja, 24. junija, 2. aug., 4. okt., 6. nov. Marija Snežna na Velki (20. maj.) 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah. 10. marca, po Svetoj Trojstvi, 28. aug. pond. po tretjoj kvaternoj nedeli. Srez Maribor desni dravski breg. Fram. 26. jul., 21. sept. Poljane. Pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po cvetnoj nedeli, pond. 13. maja, soboto 22. jun., 10. jul., 29. aug., 12. okt, 15. nov. Slovenska Bistrica. 24. febr., ve-liki petek, 4. maja, 4. jun., 25. jul., 24. augusta, 14. sept., 28. okt., 21. nov. Spodnja Polskava. 2. febr., 10. marca, 30. jun., pond po 3. aug., 9. sept. Studenice pri Poljčanah. 25. ]an., štrti pond. po Viizmi, 13. dec. Mesto i srez Ptuj.* Ptuj. Živinsko senje: za konje i rogato živino vsaki prvi i tretji tork v meseci, za driige vsako sredo; tržni den je vsaki petek; letno kramarsko senje se vrši: 23. apr., 5. aug., 25. nov. Sv. Andraž v Slov. gor. 13. jun., 30. nov. Ptujska gora. 18. marca, veliki tork, soboto pred križ. nedelov ali pa soboto po Viizmi, 2. jul., 14. aug. Sv. Lovrenc na Dr. polju. 12. marca, 27. jun., 10. aug., 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sredo pred vnebohodom, 31. jul., soboto pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk. 30. jun., 2. sept. Sv. Urban. 25. maja, 25. jul. Breg pri Ptuju. Driigi pond. v maji, 6. jun., driigi pond. v juliji, 26. aug., drtigi pond. v septembri. Ormož. Cvetni petek, pond, po Ja-kobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v me-secih jan., febr., marc, maj, jun., julij, sept., okt., dec. če spadne na ednoga teh pondeljkov svetek, se vrši senje na driigi pond. Svinjsko senje vsaki tork v tjedni. Sv. Tomaž. 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra. Srez Slovenjgradec* Slovenjgradec. Živinsko i kramarsko senje: 25. jan., 12. maja, 10. aug., 19. nov. Samo živinsko senje: Vsako driigo soboto v posti, vsaki prvi pondelek v sept. i okt Št. Ilj pod Turjakom. 20. apr., 2. jul., soboto pred aug. nedelov. Sv. Lenart pri St. Ilju pod Turjakom. Fašenski pond., 1. jun., 13. okt. Št. Ilj pri Velenju. Pond. po tih. ne- deli, 4. aug., I. sept. Št. Janž prl Dravogradu. 15. apr., 13. jun., pond. po Im. Marije. Šoštanj. Četrtek pred fanjščekom, viizemski tork, 22. jun., 12. jul., 22. sept., pond. pred sv. Katarinov. Velenje. Četrtekpo prepelnici, 1. maj, pond. pred Risalih, 18. jul., 24. aug. 24. okt. Medjimurje. Čakovec. Cvetni pond., 29. jun., 3. aug., 25. nov. Draškovec. Sreda po Jiirjovom, 7. i 16. aug., 11. nov. Kotoriba. 9. marca, 27. jun., 30. sept., 30. nov. Nedeljišče. 15. jun., pond. po aug, nedeli. 102 Preiog. Risalski tork, pond. po Jakobovom. Razkriž. 19. maja, 24. jun, 10. aug., sredo po beloj nedeli. Mursko Središče. 1. maja, 20. aug., 26. okt. Štrigova. 19. marca, 22. jul., 30. sept, 4. dec. Sv. Helena pri Čakovci. 18. aug., 22. sept. Sv. Rok pri Čakovci. Na Rokovo i Mihalovo. Slov. Krajina. Gde je (x) djani, nega živinskoga senja, nego samo drobno. Županstvo prosimo, naj nam javijo vsako senjsko spremembo, da popravimo. To je na hasek ljlidstvi i občini. Beltinci. (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr. 25. apr., 27, jun., 15. jul., 5. novembra. Bogojina. (živ. i kram.) 25. febr., 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. septembra, 16. novembra. Cankova. (živ. i kram.) 19. marc, pondelek po cvetnoj nedeli, 24. septembra i 11. novembra. Črensovci. (živ. i kram.) Pondelek po 3. maji, pondelek po 14. sep-tebra, 20. okt. (x) 14. marca. Dobrovnik. (živ. i kram.) v pon-delek po Telovom, 25. Julija. Dokležovje. (konjsko, živ. i kram.) 18. junija, 21. augusta. Dolnja Lendava. (konjsko, živ. i kram.) 25. jan., 16. febr., 27. marc, 17. apr., 16. jun., 28. julija, 28. aug., 28. sept., 28. okt., 18. dec. i vsaki tork svinjsko senje. ^e spadne na tork velko senje, potem se vrši svinjsko senje driigi den. Dolenci. (x) Telovo, 6. decembra. Grad (Gor. Lendava). 28. marca, 21. junija, 16. augusta, 29. sept, 30. novembra. Hodoš. (živ. i kram.) 10. marca, 5. julija, 19. augusta i 5. oktobra. Križevci. (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija i vsako prvo v soboto v meseci svinjsko senje. Če spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvejšo soboto. Kiizdobljan (x) na Križni četrtek. Krog (x) 4. maja. Murska Sobota. (konjsko, živ. i kramarsko) pondelek pred fašen-skov nedelov, driigi pondelek pred Viizmom, štrti pondelek po Viizmi, 24. junija, 24. augusta, 15. okt., i 6. decembra. Petrovci (x) na sv. Trojstva ne-delo, 4. julija, 8. sept., 28. okt. Pužovci (x) 13. julija. Piiconci. (živ. i kram.) 28. maja, 10. julija, 10. sept, 10. novembra. Prosenjakovci. (živ. i kram.) 15. marca, 16. junija, 2. sepi, 28. nov. Rakičan. (živinsko) 26. marca, v tork pred Risali, 2. julija, 16. augusta i 8. oktobra. Selo (x) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i Miklošovom. Sv. Bedenek (x) pred pepelnicov, po postnih kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenskih kvatraj i pred Božičom, vsigdar v pondelek. Sv. Jelena (x) 18. augusta. Sv. Jiirij (x) 24. aprila. Sv. Sebeštjan (x) 20. januar, 2. nedela po viizmi, 15. junija i 21. decembra. Tišina. (živ. i kram.) 10. apr. i 7. septembra. Tornišče. (živ. i kram.) v četrtek pred cvetnov nedelov, driigi pon-delek po Viizmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Velkov me-šov, driigi den po Maloj meši, 4. oktobra i vsaki četrtek svinjsko senje. Če spadne velko senje na četrtek, potom se vrši svinjsko senje den sledi. Ne meči vo peneze na slab i nikaj vreden črep. Prvovrstni i stalni cigleni izdelki kakti- strešna dvorezna opeka(Dupiiškifaizcigeo) strešna zarezna opeka (Falzcigeo) strešna bobrova opeka zarezna žlebata opeka navadna žlebata opeka zidna strojna opeka zidna ročna opeka liiknjasta opeka drenaž cevi tlakovci se dobijo po fal ceni tiidi na ratno od- plačilo: KRIŽEVSKA INDUSTRIJA OPEKARNA Z UMETNO SOŠILNICO Križevci pri Ljutomeru Telefon st. 3. pOconska parna opekarna Puconci (Prekmurje) . Tčlefon št. 1. CENTRALNA PRODAJALNICA Hartner Karola Sin, Mur, Sobota Telefon št. 17. i 37. PREKMURSKA BANKA D. D prej Muraszombati Takarekpenztar (Sztara gasza) MDRSKA SO6OTA. OSNOVANA LETA 1873. V LASTNI HIŠI. Najsttrejša i najvekša banka celoga Prekmurja. Delniška glavnica Din 1,250.000*— Rezervni fondi Din 135.000-— Vloge na knjižice i tekoči račun Din 18.000.000*— Letni promet Din 750,000*000-— Za vloge plačuje po višini šume 7-8-9c|0 čisto i je izplačiije brez odpovedi. S3 Dava posojila na vknjižbo (intabulacijo) i poroke ^§2 (kezeše) na fal intereš. cU Kupiije valute (Dollar, Frank, Marka, Šilling, g Pengo itd.) po najbogšoj dnevnoj ceni. ^ Opravlja vse bančne transakcije J borzna naročila. ^2 Izvršava tu-iinozemska nakazila brez stroškov. COD ^OD trgovina s papirjem in šolskimi knjigami Horvat Jožef brezalkoholnagostilna Dobijo se stalno vse vrste topla i mrzla j e d i 1 a i zdrave mrzle p i j a č e. MUfSka Sobota, g Prekmurska Tiskarna Aleksandrova cesta u in poleg kolodvorske ceste | kfljigOVeznica. Edina najvekša trgovina i s vsemi šujsterskimi potrebščinami je v Murskoj Soboti pn vdovici Ana Cor, stavbeni ino umelni izpitani kamnoseski majster / Murskoj Soboti se vsem intere-sentom vsehvrst kamnoseskih i kiparskih izdel-kov i cementnih izdelkov vse vrstenaravnogai umetnoga kamtia '^ za 4* 3 r. z. z o. z. v .>X MURSKOJ SOBOTL \^7 TELEFON št. 25. ČEK. RAČ. št. 14.700 Število članov pribl. 525. — Za obveznosti zadruge jamči deležni kapital z nad 2,800.000- - dinarjev. OBAVLJA VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJ. Sprejema vloge na hranilne knjižice i na tekoči račun i jih —: obrestiije najugodnejše. :¦— Dovoljava vsakovrstne kredite i podeljava posojila proti intabu-laciji ali poroštvom. — Kupuje vsakovrstne valute (dolare, marke —: i. t. d.) po najvišjih cenah. :— TRGOVSKE 1NFORMACIJE. Izvršava potom svojih korespoden-tov izplačila, nakazila i inkaso v vseh vekših mestih tii- i inozemstvi. Glavno zastopstvo: ZAVAROVALNE DRUŽBE »VARDAR« fjf^srrpr&^t »>">r>7>-Sr»> \?sss \(rZ7^t'šs>\t~?s>\C>s>*u'>>*\ttrj>\C2>>> wr!^3>1 Ivan Sega, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne i industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage-kugellegerje - gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. — Mlinske potrebščine, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. Gospodarski mašini, mlatilnice, sejalni mašini, pliigi, sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tudinarate! Prvovrstno blago! Občinska hranilnica v Murskoj Soboti je ustsnovljena na podlagi odobrenja Min. z dne 1. marca 1927. VI. Br. 3985/26 i Velikega župana Mariborske oblasti O/br. 363/5 z dne 29,'IH. 1927. Telefon št. 18. Cek. rač. št. 14891. Jedini popilarno varna kassa. o Za hranilne vloge i sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice o fl jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim lastnim premo- Q u ženjom i z vsov svojov davčnov močjov. u $ Sprejema vloge na hranilne knjižice i v tekočem računi i jih obrestuje {5 najugodnejše. Davle posojila na vknjižbo i na poroštvo na griint i na karto bijanko z proroki (kezeši). §Dovvljava vsakovrstne kredite (lombardne, menične-eskomptne, konto- fl korentne) na primerne garancije. ^ g Opravlja tiidi vse driige v penezno stroko spadajoče transakcije § najkulantnej. Cvetič Janos M. Sobota, Cerkvena ulica Trgovina z manufakturnim bla-gom ino izdelavanjom perila, Dobi se najfalejše blago po dnev-noj ceni. PRVO SLAŠČIČARNO § v Murskoj Soboti v hiši g. Aschera tna Sidonija Novak Vsikdarfriške torte i pecivo pa v poletnom časi vsaki den tiidi sladoled. Sukič Jurij klobučarv M. Soboti 03 C fe H1 Dobijo se vsefele krščaki prosti i fini, moderni modeli z Beča i Graca. Tiidi za fal peneze se popravijo \z staroga v novo. Velika zaloga sandalov, papu-čov, kape itd. v vsakovrstnoj veličini. Cfl (P NA VELIKO! ^iCJi'V3P( NA VELIKO! Manufakturna in modna trgovina BRATA ŠIFTAR & HAHN, Murska Sobota ' J Slovenska ulica. : i'- n NA MALO! NA MALO! Vsakovrstno, samo fino manufakturno blago \ se dobi po jako niskoj ceni pri BRATA ŠIFTAR & HAHN, Murska Sobota prvle Jonas Janos (poleg evang. cerkvi). Državni nameš- čenec, Kmet— Krcietica, Delavec-delavka Zasebnik in vsak Stalno v zalogi: Sukno, štofi, dubleji, cajgi, volne, platno, posteljine, druki, pletene jopce, koce, poplani, robci žepni i za na glavo, srajce, spalne srajce, spodnje hlače, telovadne i druge majice, spleteni kofri ali košare, ležalniki i različno drugo blago tudi špecerija i drobnija. zamore pokriti vse svoje potrebe najboljše i najcenejše v trgovini BRATA BRUMEN v Murski Soboti na ogalu poleg sodnije Bencec Franc knjigarna in papirnica v Murskoj Soboti ima v zalogi vse vrste šolske in pisarniške potrebščine po najnižjih cenah. MAYER ŠTEFAN krojač (sabou) ino trgo- vec z gotovimi oble- kami za tnoške v Murskoj Soboti Ma v zalogi vsakše vrste moške gotove obleke z cajga ino štofa, male obleke za deco, vsakše vrste kape po najnišišoj ceni. Delo vsakovrstne obleke se sprejme na mero. Dobro blago. ČEH & GAŠPAR trgovina z mešanim blagom MUrSkcl OObOtcl na vogli prek Hartnera. Špecerija, Galanterija, Železnina, Kuhinjska posoda, Stavbeni materijal, Cement, Vapno, ,,Salonit" za pokrivanje vsikdar v zalogi po najfalejših dnevnlh denah. Trgovina z mešanim blagom pri Naznanjam slavnomi občin-stvi, da imam PreiS Adolfl 88 špecijalno slaščičarno v Murskoj Soboti Cerkvena ulica Velika zaloga košare za gvant i stolci. DOBI SE VSEFELE MANUFAK- TURNO BLAGO KAKTI: fini češki štofi za ženske i moške obleke, cajgi, za srakice platno, blazine, parcheti, žuto platno, pravo farbarsko platno za gvant 1 za šorce, gtinje, poplanje, prti za sto i na postele, vsefele štri-kani gvant i robci, štrikani ka-puti za ženske, moške i za deco, vsefele štrumfe itd. pa tiidi tisti šteri idejo v Ameriko pletene košare (kufre) najfalej dobijo tii se dobijo po solidnoj dnevnoj ceni. v Murskoj Soboti v hiši g. Hartnera nasproti pošte. Vedno več fele finoga slado-leda, ledena kava, čajno pe-civo, bonboni itd. Izdelava najfinejših slaščič i tort, tiidi za veselice, gostije, krstna slavlja po naročili. — Brez- alkoholna okrepčila. CENE ZMERNE, - PODVORBA SOLIDNA - STROGA SNAŽNOST Za mnogobrojni obisk se priporočam STANKO JARC špecijalna slaščičarna Murska Sobota Lendavska cesta. v MURSKO) SOBOTI manufakturna i modna trgovina Vsakovrstno blago po najnižiših cenah Nova radost življenja z istinskim negiivanjom tela. Falinge, štere človeka prikaziijejo v njegovoj zviinešnjosti za neprikiiplivoga, se morejo odstraniti ne samo zavolo lepote nego zavolo zdravja i diiševnoga raz-položenja. Zagviišanost od lastivne snage i nege, povekšavle radost živlenja. Proti vsem falin-gam kOŽe FeUerova kaukazka Elsa pomada za obrambo lice i kože, ona hrani, obnavla i pomla-diije povehnjeno, grbavo i hrapavo kožo lica, šin-jeka i roke. Ona davle koži gladkočo, mehkočo, čistočo i elastičnost. Ona preganja grbe, brlizge, piščajov. Radost je viditi, kak hitro preminejo sunčne pege. Elsa pomada obrani kožo od kvarnih vplivov vetra, vlage, prašine i soparnosti. Na jezere žensk zahvaljiije svojo do v starost očuvano lepoto i mladeniško svežino. Eden lonček 12 Din. — Poštnina i pakiivanje posebi ZA PROBO 2 lončeka edne ali po tom i poštninov 40 Din, i to samo te, vzetji poštnina košta 10 Din več. Za kOŽO glave, za jačanje, proti liiskam ,,Elsa" mast za vlasi-Včini vlase mlade i lepe. Edna kanta 27 D 50. Pakiivanje i poštnina posebi. Zdravstveni pudcr Dr. Kluger (marka Hega) najfinejše je, ka se more najti v pudri. Škatlne 27 Din 50. Pu-der za gospe 4 Din 40. Šminke črne i bele 3 Din 30. Trajna dišava Elsa kolonjske vode oživliije i osvežiije. Kanta 16 D 50. Mladeniškosvežino izdrav izgled davle koži tekoče liljanovo mleko wElsa", idealno sredstvo snage. Kanta 13 Din 20. \ Za negiivanje X vlas, za jačanje i hran-jenje kože na temeni, se niica Fellerova jaka Elsa pomada za porast vlasi (Tannohina pomada), štera spravi novo hrano korenji i vlasom pozdi-gavle močneiši rast vlasi, i odstranjdje liiske, izpa-danje vlasi i prerano piš-livost i zdržavle vlase mehke i gibke. Eden lonček 12 Din. Omot i poštnina posebi. Za pranje glave i vlas samo Fellerov dišeči Elsa šampun. Te odiiševljeni. Omot 3 Din 30. 1 lonček od obeh Elsa pomade že z omo-kda se penezi naprej pošlejo, ar pri po- Za viista i zobe nega nikaj bolšega kak Elsa voda za viista, zdr-žavlje zobe čiste, osvežiije, razkiižiije, odstranjtije slabo sapo iz viist, vtrdjava zobno meso i odklanja zobobo!. Kanta 16 Din 50. K tomi najbolša k r e m a za zobe ,,Elsadont" čisti zobe belo kak sneg i odklanja vsako gnojenje zob. Tuba 8 Din 80. K vodi za pranje, za kopeii i za izpranje viist odlični so pridoda-tek BElsa" toaletne pastile i ,,Elsaa toaletni prašek. Karton 10 Din. Priporoča se peneze naprej poslati, ar pri povzetji košta 10 Din več. Či se ti preparati pripakiijejo z Elsa pomadov ali Elsa žajfov, te se prišpara poštnina, inači se stroški zaračunavljejo posebi najfalej. Naročila atresirajte točno na Eugen V. Feller, lekama, Stubica Donja št. 823 (Hrvatsko) - TAMBURICE najbolše, vseh vrst kakti sremskoga i Farkašovoga sis-tema, priporoča stara i poznana delavnica tamburic I. VARDIAN, SISAK (Hrvatska) žt. 26 Cenik tamburic i ostalih delov----------------------- ---------------„ pošlem na zahtevo vsakomi zobston Oglašii.vanje v kalendaraj spravlja pod najpovolnejšimi pogoji šteri strokovnjaški BLOCKNER-OV zavod za oglašiivanje (v koncerni INTERREKLAM D. D.) ZAGREB, Marovska 28 Telefon št. 21-65. : —: Pošt. predai 1-78. :—: Predlogi i stroškovniki brezplačno. ia na sajenje goric! Najvekše! Najgvišnejše! od vseh strani priznana vretina za nabavo ceplenoga vinskoga trsja i driigoga trsja i sadovenoga drevja. Cene so povsem zmerne. Po stro-kovnjaških navukih i dužiiosti podvorba solidna. Ilustrirani ceniki se pošlejo brezplačno! Priporoča se interesantom I A\lWf\ /1 \ C1 *niP diplom. strokovnjak za gorice i sadjerejo. JAI\K(J(IVan) OAKIL, PETROVARADIN-Majur(Sriiem). V državi najvekše skladišče vinskoga trsja. oni stari betegi, gda se vzeme spre-minjavle za kotrige, glavo, zobe, roke, Pa že prihajajo noge, za celo telo i pri protinskom betegi i tOdi inači je Fellerov Elsafluid, to več kak 32 let sprobano zaščiteno sredstvo je pravo blaženstvo v hiši. Nuca se odzvflna i odznotra. Dobi se vseširom, glažek na probo 6 Din, dvojni 9 Din. Či ga ne bi dobili, naročite naravnost po pošti bar za 62 Din pri lekarniki Eugen V. Feller, Stubica Donja št. 823 Hrv. za želodec pa: Elsa-pilule, 6 škatli 12 D. KUPUJ CEDNO, PA BOŠ KUPO FAL I ITAK DOBRO! Na jezere driigih predmetov za vse cile morete najti v velkom brezplač-nom letnom kata-logi tirme Suttner. Dostakrat v trgovini nema-mo dosta časa za temeljito razmišlanje i te doma sled-kar obžaliijemo, da smo si ne zbrali nikaj driigoga. Velke prednosti pa ravno inači, štere nam niidi letni katalog svetovne odpremne hiše S u 11 n e r, pred šterim nezmešano se-dimo doma i si zebiramo, ka nam trbej po zrelom razmišlanji; te prednosti so neplačlive. I te velki letni katalog dobite brezplačno, samo ga zahtevajte z ednov kartov, V njem najdete čii- dovite najnovejše izume, praktične stvari za niicati, stvari za domačinstvo i odelo, štere morete brez rizika kiipiti, ar ka se vam ne vidi, to se Vam zameni ali se pa penezi nazaj dajo. Velki promet vmogoča tvrdki Suttner, da odavle vse fele stvari falej, ali itak niidi najbolše. Zah-tevajte zato šče dnes brez-plačni velki katalog od svetovne odpremne hiše H. SUTTNER LJUBLJANAst.895 (Slovenija). Aparat za briti št. 12207 fino poniklani z dvema ostncama, jako lepi samo 22 Din, Bečka ročna har-monika št. I3ii6z 10 tipalniki, 2 basa, dvo-redna, velikosti 24x11 Vs cm, z 10 grbami na mehi, v lepoj izdelavi samo 168 Din. Razpošila se s povzetjom ali z naprej plačanjom. Gosli, citre, man-doline, gramofone i ostala glazbila v velkoj izbiri. Žepni noži, britve, Škarje, škeri za vlasi i brado rezati itd. Šker kak hublič, klešče, hamer, sveder itd. Kiihinjska sprava, pegle, jedilna šker, gar-niture itd. Kaputje, kapulje za dešč, za gospe, gospode i deco. Gvant, štiinilni, garni- ture za postele i stole, deke itd. Odevalo za gospode i dečke po najnovejšem kroji i v najbolšoj ka- Vivosti. Cipeli za gospe, gos-pode i deco itd. •• \jf 33 LET Y SLDZBI zdravih i betežnih stojijo pravi Fellerovi Elsa-preparati, štere vnoge jezere driižine niicajo, se na jezere z zahvalnicami priporočajo i šteri so odlikovani z zlatov i častnov medaljov. Za časa teh 33 let so vnogi probali, da fpravijo na oko slična sredstva, vsako leto so prišli novi falzifikati ali so tiidi tisto leto preminuli, ar jih nišče ne šteo, ki je že sprobao prave Fellerove Elsa preparate. TEM VERNIM KtiPCOM, šteri med svojimi znanci neprestano pri-kiiplajo nove pristaše i naročitelje za Feller-ove Elsa preparate, ki svojim prijatelom brez prestanka razlagajo i pojasnjiijejo, da je Fellerov ,,Elsafluid" pri notrašnjem i zvii-nešnjem niicanji zagvišno bolečineublažiijoče hišno sredstvo i kozmetikum, nadale da so Fellerove Elsa-žajfe najbolše žajfe zdravja i lepote, da je Elsa pomada za lice ne-nadkriljeno za negiivanje lica i roke, a Elsa pomada za vlasi, za nego vlas. Vsem tem našim vernim prijatelom davlemo v spomin 33 letnice obstanka Elsa preparatov mogočnost, da dobijo zabadav dobro švicarsko žepno voro. To vala tiidi za Vas, dragi čtevec toga kalendara, či v malih kišticah od najmenje 5 kg. težine po-šlete praznih kantic od Elsafluida ali ostalih Elsa preparatov z novov naročbov na naslov EUGEN V. FELLER, lekarna v STUBICI DONJOJ št. 823. (Hrv.) Prazne kantice od Elsa preparatov trbej v lesenoj kištici dobro s slamov obložiti, ar se razbite kan- tice kak brez vredne ne morejo vzeti nazaj. PRAVE ŽAJFE LEPOTEiZDRAVJA: Fellerove Elsa žajfe čiido-vito so dišeče, pri niicanji štedlive oplemenjiijejo ko-žo i zadržavlejo delo-tvornesestavnice potrebne za zdravje i lepoto. So 6 vrst Elsa žajfe: ELSA LILJANOVA MLEČNA ŽAJFA posebno fina cvetna žajfa napravi kožo mehko i nežno. Isto tak ELSA ŽAJFA LIL-JANOVE KREME. E L S A ŽUČNATA ZAJFA prava blaga žajfa i za najmenšo deco. ELSA GLICERIN- SKA ŽAJA posebno dobra za spokano kožo. ELSA BORAKSOVA ZAJFA izvrstna proti sunčnim pegam, kožnim praskam i bradavicam. ELSA KATRANOVA ZAJFA desinficira, jako dobro deliije na kožo i vla-se glave, posebno pri deci. ELSA ŽAJFA ZA BRITI, šterazednim de- zinficira, mejčava dlako, jako penava i ne draži kože. S POŠTOV na probo 5 komadov Elsa žajfe v zaželjenoj izbiri vkljiiclivo omotipoštnino 52-—Din. Radost, štera nikaj ne košta je novi letni katalog z več kak 1000 zanimivimi slikami svetovne hiše vor H. Suttner v Ljubljani št. 895, šteroj trbe, da pišete samo edno dopisnico i ga včasi brezplačno dobite. On Vam v ostalom more pri-nesti tiidi srečo, ar morete z malim triidom dobiti popunoma brezplačno edno zlato voro ali driige drage predmete. V tom letnom katalogi najdete vse, ka Vi niicate. Ka pravijo zahvalni naročniki ? Ga. Dr. E. Miesen soproga fiškahša v v Podlamičari piše firmi Suttner: ,,Mi smo tii na-poteni, da kupimo vsako stvar po pošti i pri tom se večkrat dogodi, da nasede-mo nepravim trgov-com. Tem bole me radiije, da sam v Vašoj solidnoj hiši najšla pravoga do-bavitelja. Prave Anker vekerice št. 105. s solidnim strojom točno naravnana, odzviina poniklana 16 cm. visika samo 64 Din 20 p. Ogromna izbira vsako-vrstnih vekaric, vore za stajanje, stenskih vor, na minute itd. v katalogi. Prava švicarska A n k e r-R e m o n t. žepna vora št. 100 z najtočnej-še naravnanim strojom samo 49 Din 60 p. št. 3720 v5ra na roko s kožnatim remenom, dobre kvali-tete z jako dobrim strojom samo 98 Din. Razpošila se s povzetjom ali peneze naprej. Lastivna fabrika v6r na Švajcar-skom. Leta brez po-pravka! Gosp. Mlinarič Franjo, posestnik v Škaričevom priKra-pini piše: ,Moji znanci se čudijo, da tista moja železna vora, štero sam dobo od Vas i koštala je samo 49 Din 60 p, izda vsigdar dobro ide i ne je niicala popravka. V nogo takših pisem morete po-gledati pri firmi Suttner. Za gospe i gospode vore od zlata i srebra s pravim švicarskim strojom. Zlatnina i srebrnina, lanceki, prstanje, ringlni i driigi kinči, jedilna šker i driigo v velkoj izbiri. Elegantne doze za cigarete, doze za duhan, od srebra, nikla, alpaka, kože i najmodernejši špici za cigarete. Bankašje, listnice i na sto-tine najlepših predmetov v letnom ka-talogi. Nindri ne kupiijete tak fal i itak tak dobro i brez razkeranja, ar ka se Vam ne vidi, to se zameni ali se pa penezi povrnejo. Zahtevajte šče dnes brezplačni letni katalog od svetovne odpremne hiše vor H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 895. (Siovenija) Za dugo živlenje je potrebna pred vsem redna nega zdravja. Friški i zdravi se ob-držimo, či mo delali to, ka so oinoli naši starišje i dedeki z velkim uspehom. Niicajmo samo obljiibljeni Felle-rov Elsafluid, šteri je skoz 33 let vsestransko sprobani. On gvišno otišavle bolečine, telo pa ob-drži močno i zdravo. Dobi se vseširom v patekah i v k tem podobnih trgovinah. Kantica na probo 6 Din, dvojna 9 Din, specijalna 26 Din. Fellerovo Elsa-ribje olje pravo i ukusno, jači vsakoga, posebno pa slabe ženske i deco. Povzroča hitri porast žmetnosti i davle zdrav i friški izgled. Velka kanta 22 Din. Pakiivanje i poštnina posebi. Fellerove Elsa švedske kaplice (želodčni hker) pospešiijejo prebavo i davlejo izven-reden apetit. Kanta 13 Din 20. Pakiivanje i poštnina posebi. Balzam (životni eleksir) 5 Din. Seehofer kaplice 8 Din 80. Razne kaplice kak Hoffmanove, melisove, kamilice, cimetove za 15 Din 30 i 19 Din 80, Fellerov Elsa zagorski sok proti prsnim J bolečinara. Kanta 13 Dinv20. Pakiivanje i poštnina posebi. Vapneni železni sirup 13 Din 20. Čaj za prsa i proti kašli 6 Din 60. Prašek proti kašli (Fijakerpulver) 6 Din 60. Hegacukrčki za prsa i proti kašli 8 Din 80. Fellerove Elsa pilule so jako blago sredstvo za jačanje želodca i pospešenje pr^bave i stolca. One ne razdražijo čreva i stolec je počasen i pospešen. Edna škatlica 12 Din. Sol za želodec i prebavo 5 Din 50. Čaj za pucanje krvi 6 Din 60. Ricinusov oli 5 Din i 17 Din 60. Prašek za prebavo 8 Din 80. Pakiivanje i poštnina posebi. Fellerove Elsa cukrane pastile proti glistam pri deci i tiidi pri odreščenih, vrečica (10 pastil) 11 Din. Kem več. se naednok naroči, s tem več si prišparate. Naročila morate jasno atresirati na: Eugen V. Feller, patekar, Stubica Donja 823. (Hrvatsko) Vsakši krščanski dom niidi prijazen, topli izgled zavolo vnogih lepih vred djanih i uporabljivih predme-tov, šteri deliijejo ugodno ne samo na oko, nego povzdignejo i diišo i razpolo-ženje. Več 32 let vseširom poštuvana krščanska svetovna odpremna hiša H. Sutlner Vam pošle na zahtevo popunoma brezplačno svoj velki ilustrirani letni katalog, v šterom najdete vnogo slik i opisov teh predmetov. — Ovo na kratko iz njega: Satno 35 Din privesek št. 6291 od amerikansko^a duble-zlata. St. 6449 tisti od pravoga 14 kar, zlata Din 114. Samo 14 Din srebrni privesek št. 6006 masivem, fino izdelan. Takše pri-veske z vnogimi slikami najdete v katalogi. Samo 59 Din izvenredno fino iz-delano od I-a ame- rikanskoga zlata privesek št. 6255 prekrasno emajlira- no. Ravnotakših priveskov v velkoj izbiri vSutttierovom kataio^i. SaitlO* 65 Ditl košta najfinejše izde- lar.a kronica od pravoga srebra št. 5502. V močnejšoj i vekšoj izdelavi št. 5500 samo Din 85. Samo 21 Din 60 para i-a doubie zlati križek št. 5661. Križek za priveske na šinjeki v raznoj velikosti najdete v katalogi. Samo 58 Din lepo pofarbana zidnaslikašt. 88406, fino pletena, Jezus i sv. Marija, veli- čina 70x48 cm. Svete slike v velkoj izbiri. Razpošilanje s po- vzetjom ali peneze naprej. Vi ne nosite ni-kakšega rizika ar ka Vam se mo-rebiti ne bi dopad-nolo, to se včasi zameni, ali Vam se pa penezi nazaj dajo. Na jezere naj-lepših predmetov samo najbolše ka-kovosti najdete v Ietnom katalogi, za gvišno neverjetne fal cene, ar firma Suttner more zavoio velkoga prometa odavati jako ištl. Zahtevajte včasi zdaj brezplačni velki katalog od krščanske svetovne odpremne hiše H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 895. (Slovenija). Vam trbej gvišno nekaj od tii navedenih po vnogih letih izprobanih pravih Fellerovih preparatov: Proti kurjim okom, žiilom itd. pomore Vam brez bolečin, brez noža, brez nevarnosti zagiftanja krvi, friško i gvišno deliijoči Fellerov Elsa turistovska /T^1c*% mast za rane, niali karton /J^lSo. 4 Din 40, velki karton 6D60, PlclSf < nadale Elsa turistovska te-koča tinktura, kanta s kištov 11 Din. Pakiivanje, poštnina posebi. Fellerov Elsa prašek za posipavanje proti švicanji na teli i nogah. škatlica s sitom 7 Din 70. Fellerov Elsa mentolni klinček (Migrenštift). Z edno- stavnim potezom po kratkom časi odstrani glavobol, migreno, niica se tiidi proti vjedom insektov. Komad 10 Din. Pakiivanje i pošta posebi. Fellerovo Elsa Kina železno vino za slabokrvne i blede osebe potrebne počitka. Kanta 16 D 50. Pakiivanje i poštnina posebi. žele-zoviti liker (Hegaferrin) 19 D 80. Rumesencija za 5 D 30 i 19 Din 80. Fellerove Elsa kaplice za zobe, friško potišiije bolečine. Kanta 7 Din 70. Redna njega s Fellerovim kremom za zobe ,,Elsadont" odklanja zobot. Tuba po 8 Din 80. Fellerova Elsa voda za oči, jači vid. Kanta 5 Din 50. Pa-kiivanje, poštnina posebi. Najmočnejša francuska vinovica originalna Radikum marka. Velika kanta 19 Din 80. Mast proti ozeblini 11 Din. Mast za rane 11 Din. Mast proti krofi 11 Din, Fellerov Elsa šumska dišava (parfiim za sobej napuni vsaki prostor s svojov čudovitov dišavov, razkužiije posebno sobe betežnikov. Kanta 16 Din 50. Dr. HdderOV praŠek 2a Zobe 6 Din 60. Pasta za zobe tuba 8 Dirt 80, kefica za zobe 11 Din 20. Fini parfiimi z dišavov, različnoga cvetja v originalnia glažekah po. 27 D 50. Disavi vankišek za odevalo i gvant 6D. Mast za mustače 5 Din 50. Sampon 3 D 30. Pomada za vustnice 1 D 70 i 3 Din 30. Najfinejši glicerin 5 Din 50. Sredstvo pfotl dlaki BDepilatorium" odstranjiije iz vsakoga mesta neželjene dlake. Čena 34 Din. Pakiivanje i poštnina posebi. Elsa prah^proti miiham, buham, švabam, rusom, viišom, stenicam, velka dozal7D60. Špricalka za te prah 25 D.Tinktura proti stenicam 17 D 60. Oift proti ttlišem i podganotll ,Piox(< zrnca 8 Din 80. Elsa hranilni prašek za živino je veselje vsakoga gospodara. Ktepki pridodatek dnevnoj hrani za konje, govensko živino, ovce, svinje i per-nato stvar. Karton 8 Din. Mast za konje 19 Din. Kem više se naednok naroči, tem več se prišpara na poštnini. Naročila trbej jasno atresirati na: Eugen V. Feller, patekar,Stubica Donja 823. (Hrv.) VESEIiO I HASNOVITO najdete na toj strani, a dosta bole v velkom slikovitom letnom kata-logi, šteroga dobite popunoma brezplačno, ako ga zahtevate od svetovne odpremne hiše Suttner. Te katalog vsebuje do 1000 kepov najzanimivej-ših praktičnih uporabljivih predmetov za najfalejše cene. Tu prikazu-jemo samo nikelko predmetov: Samo 28 Ditl 50 p košta revolver-privesek br. 5794. s 24 patronami, jako močnoga pokanja. SamO 38[ Din 50 p puška-privesek št. 5793. z bajonetom i 24 patronami, bajonet se tiidi niica kak nožek za papir. Jako močno poči. Samo 25 Din. Šaljivi gumijasti nož št. 50060 nemre se razločitiodpravoga, celi je iz gumija, jako veselo. Samo 6 D 50 p škatlica za špice št. 50061 jako šal-jivo, gda se odpira skoči iz nje edno strašilo. 46 Din šker za vse št. 30201, hamer, sekira, klešče, kljtič za šrajfe itd. Jako praktično. Samo 8 D 50 p stolec - fiička št. 50062 povzroča vseširom velki smeh.gda se komi m skrivoma po-loži na stolec. Samo 10 Din cilinder-fučka št. 5C065,* či se ga do- tekne, kriči, močno i razburjeno. Velka radost. 42 Din rezalo za glažovino št. 8920 najbolša kvaliteta s pravim diamantomj za navadno glažovino. St. 8921 za močno glažovino Din 53. razpošile se s povzetjom ali z naprej plačanjom penez Škoda za poštnino, či se naroči več predmetov naednok, ar se morejo vsi zednim poslati v ednoj pošilki, morebiti tiidi za več ljiidi. Ne pozabite šče dnes napisati edno karto firmi Suttner, od Vam zamore ona včasi poslati popunoma brezplačno velki slikoviti letni katalog. Napišite karto točno: »ht H. SUTTNER, LJUBLJANA št.895. (Slovenija). Ročne harmonike nemške od 85 D napr. bečke od 179 D napr. Gramofoni od 345 Din naprej. Gitarne citre od 192 Din naprej. 8 dni na pogled Vam pošlemo vsako glazbilo. Či se Vatn ne dopadne, se lehko zameni. Mi Yam davlemo popunoma brezplačno velikanski cenik že prek 30 let po celom sveti poznane fabrike glaz-bil Meinel i Herold, čida kako-vost se hvali v več od 20.000 zah-valnic i priznanic. Pri nas kiipiijete naravnost iz fabrike vnogo falej iz sledečih vzrokov: Inaše fabričko skladišče se ¦ nahaja v Maribori, za volo šteroga nega ne carinskih i ttidi ne mozemskih transportnih stroškov. 2Naročite le v inozemstvi, te ¦ niti nevete, kelko te mogli plačati, kda Vam inštrument pride i zviin toga morete tiidi šče dugo čakati. Pri nas dobite včasi vse i ceno znate naprej. 3V inozemstvi naročeno glas-¦ bilo more priti tiidi mogoče pokvarjeno. A ka te? Inozemstvo je daleč, pri nas pa nemate teh neprilik, mi smo tii doma. Najprle zahtevajte teda naš novi ogromni cenik i te si iz njega zaberite željeni predmet. Pišite zato včasi na najvekšo odpremno hišo glazbil v Jugoslaviji: Meinel iHerold, fabrika glazbenih inštrumen-tov, gramofonov i harmonik podružnica v MARIBORU št 217 Popuno jamstvo za vsako glaz-bilo! Prek 120*000 glazbil oddano v ednom leti. JOŽ. BENKO TRGOVINA MESNIH IZDELKOV, IZVOZ GOVEDA, TELEC I SVINJ. Kupuje: govedo, teoce i svinje po dnevnoj ceni. Odava zviin ži vine na drobno i na debelo: Salame, safalade, posebne, šunkarice, pariške, debrecenske, kranjske, turis-tovske, špehovske, ino braušvicke klo-base pa tečne hrenovke, pleče, karre, rebra, bedro, prekajeno, roulšunko, roul-pleče, carsko meso, papricino ino ne-slano slanino, hamburgovsko slanino, :-: svinjske ino govenske jezike. :-: Da]e odavalcom od 5 kg-a više primeren popust Dobi se: mast I. i II. vrste tiidi na malo. KMECKA POSOilLNIC v MURSKOJ SOBOTI r. z. z n. z. Ček. rač. štev. 15.229. V hiši g. OLAJOŠA poleg birovije. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun tn je obrestuje po 8—9°|o Davle posojila na iabulacijo, poroštvo in na te-koče račune pod najbogšimi pogoji. Ktnetje vložite svoje pejneze v to gaso, kde je dobroga stanja za nad 30,000 000 Din i kde se pomaga kmečkomi Ijiidstvi. SVOJI K SVOJIM. Kmetje! Delavci! HRANILNICA in POSOJILNICA v BOGOJINI r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in je obresiiije po 8-9°|a. Davle posojila na grunt (intabulacijo) m na ke- zeše (poroštvo) pod nejbogšimi pogoji. Naložite svoje pejneze v tis e posojilnice, kde dobri stojijo kmetje za nje s celim svojim premoženjem! Trgovci! Obrtniki!