proletarci vseh dežel,združite se! ^
i i i i i i i
DELAVSKA ■ ENOTNOST
1

POBOŽNA ŽELJA
(Vsaka podobnost z našim gospodarstvom je čisto naključje)
29. marca
Št. 13, leto XXVH
i
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
i
JOGI
Jr _ v
H E B LO
/a laliiioiHH*
Pred šti-
sindikati in položaj železarn:
RAZVOJ ŽELEZARN JE SESTAVNI DEL RAZVOJA CELOTNE INDUSTRIJE
-l riletno bilanco
Kakor je znano, se glasi
______________:___________................... ......................
mmmmmmrnm
Kratkoročni ukrepi naj bi letos odpravili izgubo železarn, dolgoročni pa začrtali njihovo, jasno perspektivo G Sindikati podpirajo vse smotrne predloge za družbeno pomoč železarnam in bodo stalno spremljali akcijo za ureditev njihovega položaja
Sedaj bi že lahko rekli, da *e je začela odpirati pot za rešitev težkega položaja slovenskih železarn: republiški dejavniki so *avzeli stališča do tega vprašanja in delno tudi že ukrepajo, °stanc pa še, da začne ukrepati tudi federacija. Sicer pa problem železarn ni samo slovenski Droblem, čeprav je v naši republiki najtežji: celotna jugoslovanska črna metalurgija je namreč lansko poslovno leto zaključila s 16 milijardami S-din tsgube, od te celotne izgube pa na slovenske železarne odpade kar 40 odstotkov.
Ta problem lahko v Sloveniji rešimo samo z usklajenim sodelovanjem in prizadevanji vseh
MED
MELBROSIN
GELLE
ROVALE
KAKŠEN JE TRENUTNI POLOŽAJ ŽELEZARN?
Kot že rečeno, slovenske železarne so lansko leto zaključile z izgubo, ki znaša nekaj nad 6 milijard S-din; levji delež te izgube odpade na Jesenice, ki so v najtežjem položaju.
Zakaj je položaj vseh treh slovenskih železarn tak, kot je, nam bo nemara najbolje ponazoril naslednji podatek iz poslovanja Železarne Jesenice: leta 1966 je poprečna mesečna proizvodnja jekla v tej železarni znašala 22.000 ton, sedaj pa znaša 29.000 ton, pa so kljub temu leta 1966 bili rentabilni, sedaj pa so v globoki izgubi, čeprav proizvajajo več in bolje, kot so pred tremi leti. To pa vsekakor pomeni, da so se v teh letih pogoji gospodarjenja tako
spremenili, da jim železarna sama ni več kos, čeprav je njen kolektiv močno zavihal rokave.
Vzrokov za to ne manjka: v teh letih so se močno zvišale cene surovin pogonske energije, transporta itd. — skratka, vsega tistega, kar sodi v proizvodne stroške železarne, hkrati pa so cene jeseniških izdelkov ostale zamrznjene, oziroma so se celo rahlo znižale. Jasno je, da se je zato njen dohodek zniževal ter še prelival V druge panoge gospodarstva.
Naj dodamo, da se je rekonstrukcija železarn zavlekla preko vsake mere, kar je investicije tako rekoč podvojilo, kreditni pogoji pa so se stalno poslabševali. Naj dodamo še to, da so se v tem času hitro povečevali vsakovrstni prispevki
oziroma dajatve, ki jih je morala odvajati Železarna, pa nam bo jasno, zakaj je zašla v izgubo in zakaj ima že od 19. II. 1967. leta stalno blokiran žiro račun ...
Podobno, čeravno ne tako hudo, je bilo tudi z Ravnami in s Štorami. V zadnjem času se je položaj sicer nekaj popravil, vendar pa bi po predvidevanjih tudi letos »izplavali« samo na Ravnah, medtem ko Jesenice in Store trenutno še vedno računajo z izgubo na koncu leta. '
USKLAJENI UKREPI ZA SANACIJO
Vse tri železarne se seveda zavedajo, da si morajo v prvi vrsti pomagati same s povečevanjem in izboljševanjem proiz-
vodnje in z zmanjševanjem proizvodnih stroškov. V teh prizadevanjih vse tri železarne sicer že dosegajo kar lepe uspehe, ki pa še zdaleč niso zadostni, da bi se izkopale iz težav.
Tudi občinske skupščine ne zapirajo oči pred težavami teh svojih delovnih organizacij. Na Jesenicah je na primer občinska skupščina pri pomoči Železarni tako globoko posegla v svojo blagajno, da se bodo njeni dohodki zmanjšali kar za 21 odstotkov — kar postavlja vprašanje. ali bo sploh še sposobna opravljati tiste naloge, ki so ji poverjene z ustavo.
Kaj pa republika?
Republika ima dovolj dobre volje, da pomaga, premalo pa sredstev, da bi to lahko sama ; (Nadaljevanje na 2. strani)
NA ROB VELENJSKEMU POSVETU PREDSTAVNIKOV GRADBENIH DELOVNIH ORGANIZACIJ
GRADBINCI V PRECEPU
Najnižjo ceno bi morala ponuditi najbolj sposobna podjetja — ne pa narobe!
Zgovornih dejavnikov: v prvi 'rsti železarn samih, dalje ob-^'n> kjer obratujejo železarne, in rePubliških ter zveznih institu-ne nazadnje pa tudi s sodelovanjem in prizadevanjem ”ank, ki so precej »pomagale«, ,a so železarne v današnjih težavah.
Slovenski sindikati podpirajo yse smotrne predloge za družbeno pomoč železarnam in bodo stahio spremljali akcijo za uee-*^ev 'njihovega položaja, obenem pa prevzemajo politično Zgovornost za dosego smotrne Integracije vseh treh železarn. r° je bilo sklenjeno v sredo Ila skupni seji predsedstva RS in predsedstva RO sindika-da delavcev industrije in ru-arstva. Skupno sejo teh dveh ■ Tumov je vodil podpredsednik ZSS INŽ. TONE TRIBUSON. . usostvovala pa sta ji tudi član r^J^nega sveta skupščine SRS j, Z. ZUPAN in predstavnik re-jjbbliške gospodarske zbornice PREINFALK.
Direktorji gradbenih in montažnih podjetij, poslovnih združenj, predsedniki občinskih in medobčinskih odborov ter nekaterih osnovnih sindikalnih organizacij ter člani predsedstva republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, so bili udeleženci posveta o samoupravnem dogovarjanju v gradbeništvu, ki sta ga organizirala republiški odbor in svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici SRS. S tem posvetom se je začelo daljše obdobje organiziranih razprav o teh vprašanjih gradbenih kolektivov, ki naj bi jih po vsestranski izmenjavi mnenj in stališč rešili s samoupravnim dogovorom. Ta vprašanja so: vrednotenje dela in delitev dohodka v gradbeništvu, minimalni standardi pri urejanju stanovanjskih domov, provizorijev in delavskih naselij ter zaposlovanje in izobraževanje gradbenih delavcev.
politiko, potihem pa so že med dogovarjanjem nekateri razmišljali, kako bodo spet po svoje krojili kalkulacije. Tako so tudi ravnali v praksi.
NEVZDRŽNE POSLEDICE SLABIH RAČUNARJEV
Izmed številnih primerov neresnih kalkulacij in nelojalne konkurence si oglejmo samo (Nadaljevanje na 4. strani)
K
o
E-i C
g eden glavnih sklepov IX. kon-w gresa ZKJ: vztrajati v refor-g mi. Toda mar je bilo res tre-M ba našo odločitev, da bomo pri usmerjanju gospodarskega življenja upoštevali predvsem tržne zakonitosti, ponovno javno razglasiti? In to v četrtem letu rejorme, ko denar-no-blagovno gospodarstvo že kaže prednosti pred admini-strativno-planskim?
Treba je bilo, še kako treba, saj se je nekaterim podjetjem in delom gospodarstva ob pritisku reforme tako zelo stožilo po dobrih starih časih državnega skrbništva za usodo podpoprečno produktivnih • delovnih skupnosti, da smo zaradi njihovih političnih pritiskov začeli vsevprek »popravljati« reformo, seveda na škodo produktivnejšega dela. Čeprav ti »popravki« podaljšujejo življenje nekonkurenčnim gospodarskim in družbenim organizmom — seveda na račun presežnega dela sposobnejših — jih to dejstvo ne moti, da bi od sposobnejših zahtevali še več. Pomoč manj sposobnim delom gospodarstva in družbe — ne manj razvitim republikam in področjem, to je drugo! — naj bi pritekala s pomočjo prelivanja dohodka, ki naj ga usmerja zveza, razumljivo, v imenu dogovorjene pomoči razvitejših manj razvitim. Izkušnje pa kažejo, da zagovorniki škodljive urav-nilovske mentalitete in »soli-< darnosti delavskega razreda« g (v vseh krajih države, ne le v w manj razvitih republikah) prav S zato »mahajo« s pojmom 9 manjše razvitosti, da bi se dokopali do čimvečjega deleža presežnega dela s čimmanjšim lastnim prizadevanjem in trudom.
Najbrž ni treba posebej dokazovati, da je- dobrine in denar laže porabljati kot ustvarjati, iz česar sledi, da brez prizadevanja vseh ni mogoče hitro napredovati. V jugoslovanski javnosti, posebno v podpoprečno sposobnih delih gospodarstva in družbe, pa se v zadnjem času širi prepričanje, da žive razvitejše republike in pokrajine v času reforme relativno dobro predvsem na račun manj razvitih republik in pokrajin, da se
o
w
o,
►J
O
H
10
>
H
h,
K
O
H
<
H
Z
H
S
o
Sd
o
B
O,
B
C
H
<0
>
Ed
S
o
H
O B ■ D. B O H m
os
o
H
<
H
2
B
S
O
id
Ni naključje, da sta organizatorja priprav za samoupravni dogovor najprej povabila k sodelovanju direktorje gradbenih podjetij. Pred nedavnim je namreč predstavnik ene od sindikalnih organizacij dejal, da si lahko sindikati in drugi družbeni dejavniki obrusijo jezike in peresa za sklenitev samoupravnega ali družbenega dogovora, pa še ne bodo uspeli, če ne bodo z njimi »potegnili« najodgovornejši predstavniki delovnih organizacij, ki imajo pri sklepanju poslov bolj ali manj odločilni vpliv na ustvarjanje in delitev dohodka. Ce lahko sodimo po izjavah nekaterih direktorjev na posvetu v Velenju in po izjavah, ki so jih dajali lani, ko so se s sindikati pogovarjali o vrednotenju dela
v kalkulacijah in cenikih del, potem je načelni odgovor med gradbinci sklenjen:	direktorji
so še kako za to, da se zvišajo najnižji osebni dohodki, da se izboljšajo neustrezna razmerja v osebnih dohodkih med posameznimi kvalifikacijami, da se doseže kolikor toliko znosno delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi.
Kljub takim spoznanjem na zadnjem posvetu direktorjev pa se vendarle ni mogoče otresti dvomov, da bi v doglednem času vsa 'slovenska gradbena podjetja zaživela po novem. Gradbinci, ki so si na tržišču zmetali drug drugemu pod noge na kupe polen, v tem bolj ali manj prikritem medsebojnem obračunavanju na trgu ne po-: puščajo. Po logiki nekaterih
vodstev gradbenih podjetij je namreč le na ta način mogoče pomagati svojim kolektivom in jim zagotoviti delo: z eno samo računsko operacijo — z odštevanjem — zmanjšati vkalkuli-rani del delavčevega osebnega dohodka- in s tako dobljeno ceno na trgu zlicitirati naročilo. Razumljivo je, da bodo predstavniki takih podjetij zdaj najbolj zapletli sklenitev samoupravnega dogovora o vrednotenju dela. V svojih razpravah o predloženem gradivu o samoupravnem dogovoru glede vrednotenja dela in delitve dohodka se zato gradbinci največkrat ustavijo pri sankcijah za kršilce samoupravnega dogovora. Velikokrat so se namreč že dogovarjali in se tudi na glas sporazumeli za bolj enotno tržno
DOMAČ* JUHA
DOMAČ
KUS
OELAMAmS^ IZOLA
o
B
cu
O pretaka dohodek (zaradi niz-kih cen surovin) »navzgor« namesto »navzdol«. h Ali je to res?
Najbolj prepričljiv dokaz, da ta trditev ni resnična, je razvoj slovenskega gospodarstva v letih reforme. Statistiki so izračunali, da je v naši S republiki upadel delež družbe-§ nega proizvoda v primerjavi z družbenim proizvodom Jugoslavije po reformi od 16,1 % v letu 1964 na 15,2 % v letu 1967 (ocena), ne glede na to, da je imela v tem razdobju SR Slovenija v poprečju večjo stopnjo rasti proizvodnje kot v merilu države (SRS 4,5 odstotka letno, SFRJ 3,8 odstotka letno). Pri tem SR Slovenija za razliko od gospodarsko manj razvitih republik ne razpolaga z večjimi dodatnimi sredstvi za investi-
(Nadaljevanje na 5. strani)
PREDSEDNIK ObSS MOZIRJE INŽ. FRANC TRATNIK ZASEBNO IN URADNO
Zdaj zdaj me bo žena vikala
Navada je, da sindikalne delavce v tisku enostransko predstavljamo, kakor da bi bili posebna zvrst zemljanov, ki svojemu političnemu poslanstvu zlahka podreja zasebno življenje, ki ne pogreša posedanja v copatah pred televizorjem z otrokom v naročju ali popoldanskega sprehoda v pomladanskem dnevu z ženo in otroki.
V resnici pa novinarji največkrat niti nočemo pogledati v ta drugi obraz političnih delavcev, nočemo videti, da so ravno tako iz krvi in mesa kot vsi drugi, le da so zaradi političnega dela zasebno za marsikaj prikrajšani. Predsednika občinskega sindikalnega sveta Mozirje inž. Franca Tratnika vam tokrat predstavljamo v celoviti podobi
Ce si predsednik —
VOLONTER
Popoldne sva se dobila. Inženir Tratnik je namreč volonterski predsednik občinskega sindikalnega sveta, kruh pa si služi v Gozda rsko- lesni industriji Nazarje, kjer vodi obrat za pohištveno proizvodnjo. Ker od 3000 zaposlenih občanov v mozirski občini polovica dela v GLIN, ni mogoče reči, da bi si želeli drugega predsednika na občinskem sindikalnem predstavništvu.
Toda inž. Tratnik mi je v opravičilo, ker se je utegnil sestati z menoj šele ob pol štirih popoldne, dejal:
»Pri nas neradi vidijo, če grem dopoldne po 'političnih opravkih.«
Tovarna zahteva celega Tratnika pri dedu, sindikalno delo ravno tako, razpoloviti se pa ni mogoče. In tako pač kombinira. Redno delo preide popoldne v izredno delo: seje, seje in spet seje...
REZERVIRANI STOLPEC
»Pa menda vaš sindikat ni tako aktiven, da bd se spremenil v nekakšno drugo izmeno z istimi delavci, le na drugem kraju?«
Inž. Tratnik se je nekam trpko nasmehnil:
»Ja, ko bi imel eno samo funkcijo. Ko v majhni občini spoznajo, da si pripravljen družbeno politično. delati, te hočejo raztrgati. Mojo ženo vprašajte, kolikokrat sem doma. Zdaj zdaj me bo začela vikati, pa še sin zraven.«
Ni še dolgo tega, ko je ob petih popoldne prišel domov in se ženi pohvalil, da je v rekordnem času odpravil že tri politične sestanke. Zena pa:
»Za danes še ni konec. Tukaj imaš vabilo za Partizana.«
ŠIROK POGLED NA ŽIVLJENJE V OBČINI
Kot družbeni delavec je, razumljivo, v središču vseh gospodarskih in družbenih dogajanj v občini. In velik nasprotnik primitivizma in zapiranja pred integracijskimi procesi na vseh področjih.
»V vseh teh majhnih podjetjih je kopica raznovrstnih problemov, ki so v sedanjih razmerah kratko malo nerešljivi. Ni strokovnih kadrov, samoupravljanje se ne more razviti.
Težko je politično delati v tak-šnih kolektivih. Notranjo zakonodajo jim pomagaš urediti, če pa ostane mrtev papir... Izobraževalnih kadrov v tako majhni občini, kot je Mozirje, pri-manjkuje.«
Občinski sindikalni svet je začel izdajati svoj informativni Ust, ki ga bo izkoristil tudi za politično vzgojo sindikalnih in samoupravnih predstavnikov. Še do volitev bo ta vloga zapostavljena
Kaj pomeni sindikat v mozirski občini? Več kot nekdaj zagotovo. Svojo pisarno ima v novi stavbi občinske skupščine in družbeno političnih organizacij, včasih pa je imel samo pisalno mizo na hodniku.
»Kdor nas potrebuje, se zateče po pomoč,« je na kratko prikazal pomen občinskega sindikalnega sveta inž. Tratnik. »Med dirugim je naša zasluga, da ena delovna enota kmetijskih delavcev v mozirski zadrugi ni več diskriminirana pri osebnih dohodkih zavoljo net-realnin normativov. Direktorja lesnega obrata »Smreka« smo zaščitili pred primitivizmom samoupravnega vodstva s posredovanjem preko tamkajšnje sindikalne organiza- . cije. No, takšnih intervencij je še nekaj.
Čaka nas pa še težavno delo.
Obrnil se je proti oknu v sindikalni pisarni in nadaije-val: »Vidite, šola se nam podira. Novo bo treba zgraditi. V modi so samoprispevki, druge občine pa smo mi že davno prehiteli v tem. Avtobuse za šolske otroke so plačali starši, cesto v Logarsko dolino že deset let gradimo s samoprispevki. In najbrž bo treba tudi za novo šolo kaj prispevati... Zdravstveni delavci, ki so se že povezali z velenjskimi, so na kandidacijskih sestankih nsčenjali vprašanje, zakaj se druga področja ne integrirajo. Veste, če je v občina eno samo veliko podjetje, potem to diktira politiko občinske skupščine, ker pač največ prispeva v njen proračun«
Takole sva kramljala z inž. Tratnikom in vsake toliko časa je na glas podvomil, ali bom sploh kaj napisala po tem raztrganem razgovoru, v katerem se je njegovo osebno življenje prepletalo z družbenim in njegovimi osebnimi pogledi s stališči širšega sindikalnega vodstva.
Prav to pa je bila po mojem mnenju oblika pogovora, preko katerega se je izoblikoval svetal lik sindikalnega delavca.
Ma-
o
cn
3
£
5
<
*-s
£
W
Z
S
LJUBLJANA
Julka Žibert
tajnica Mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Ljubljana:
# Kako ste zadovoljni z Delavsko enotnostjo in kaj predlagate za njeno izboljšanje?
Razveseljivo je dobro sodelovanje med mestnim sindikalnim svetom, mestnimi odbori in Delavsko enotnostjo. Takega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje. Manj razveseljivo pa je, da je na našem območju zelo malo naročnikov na Delavsko enotnost in je zato časopis manj učinkovito informativno sredstvo. Za razširitev bralcev Delavske enotnosti si bomo morali prizadevati tako sindikati kot kolektiv Delavske enotnosti. Na seminarjih in drugih priložnostih poudarjamo pomen glasila sindikatov, ker smo prepričani, da bi ga morali prebrati vsi sindikalni delavci, zlasti pa predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij in drugi člani izvršnih odborov.
Vsebina lista mi je všeč, posebno zato, ker novinarji objektivno obravnavate posamezna vprašanja. Za naš sindikat prometa in zvez velja nekaj primerov, ko je Delavska enotnost problem osvetlila z vseh strani, konkretno pa omenjam le prispevek iz Avtoobnove, iz katerega sta javnost in kolektiv Avto-obnove izvedela za objektivno resnico.
Uredništvu štejem v dobro tudi to, da ima izredno izostren posluh za vse aktualne probleme, da jih pravočasno in polemično obravnava in tistim, ki redno berejo list, neposredno pomaga pri sindikalnem delu.	i
Predlagala pa bi, da bi več pisali iz neposrednega življenja osnovnih sindikalnih organizacij, čeprav se v zadnjem času tudi Delavska enotnost glede tega popravlja. Kljub temu pa velja poudariti, da bi btl časopis še bolj blizu članstvu, če bi več pisali o delu v osnovnih sindikalnih organizacijah in ne le o sklepih sindikalnih forumov. Tudi to je potrebno, vendar velja polemično pisati o posameznih vprašanjih, ki so jih obravnavali na svojih sejah sindikalni forumi. Takšno pisanje bi nudilo bralcem več kot naštevanje zaključkov, sindikalni delavci pa bi iz tega pisanja lahko povzeli, kako je potrebno obravnavali posamezna vprašanja. ,
j Razvoj železarn je sestavni del razvoja celotne industrije i
...........c__........... i
predsednik sindikalne organizacije tovarne kovinskih izdelkov »ROG«, Ljubljana:
# Ce vprašamo za vaše mnenje o Delavski enotnosti, kakšen bo vaš odgovor?
Herbert Lipa I
I I
I I I I
I
I
Če ne zamerite, bi spregovoril predvsem o tistem, kar me pri Delavski enotnosti moti! Naj kar začnem z načelno pripombo: ali je zares potrebno, da vsi časopisi — z DE vred — toliko pišejo o istih stvareh, o različnih sejah in podobnem, da jim zaradi takega in posplošenega pisanja o sicer pomembnih ali aktualnih zadevah zmanjka prostora za opisovanje življenja v naši družbi? S tem sem hotel reči, da bi si vsaj Delavska enotnost, kot delavski časopis, morala izčistiti koncept svojega pisanja.
Sicer pa imam dve želji. Rad bi dočakal, da bi o stvareh Hršaga pomena, kot so na primer pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, pisali bolj razumljivo. Tako bi bralci razumeli, za kaj si privzaprav prizadevajo sindikati, in bi jih, ker bi razumeli njihova stališča, po vsej verjetnosti tudi podprli. Zdaj pa so stališča sindikatov v večini primerov tako »kunštna«, da včasih res ne vem, ali se zavzemajo za nekaj povsem samosvojega, ali pa spmo z drugimi besedami ponavljajo tisto, o čemer so pred njimi že razpravljali drugi. In še druga želja: prav je, če pišete o delu in življenju kolektivov; o problemih, s katerimi se spoprijemajo. Želel pa bi, da stvari do konca pojasnite tudi tedaj, če se dlje vlečejo, in da vsaj s tem popravite morebitne krivice, ki so bile v teku dogodkov povzročene komurkoli Hočem reči, da bi morali objektivno prikazati vsa dejstva, ne pa jih »precejati« skozi izjave različnih funkcionarjev. Če bo pisanje hkrati tudi dovolj strpno, kar v Delavski enotnosti in v drugih časopisih po moji sodbi ni pravilo, si boste gotovo pridobili večji ugled in tudi teč bralcev.
(Nadaljevanje s L- strani)
storila. Dejstvo je, da nima drugega kapitala za ta namen -kot tistega, ki se steka v sklad skupnih rezerv gospodarstva. V tem skladu pa je le približno 8 milijard S-din, na njegovo pomoč pa mimo železarn računajo tudi železnice, kmetijstvo, tekstilna industrija, Cinkarna Celje itd. itd. Skratka — ta sklad je prešibak, da bi samo z njegovimi sredstvi lahko uredili probleme železarn.
Republiški izvršni svet, ki je prav te dni razpravljal o položaju železarn, je zato ugotovil, da bi se v njihovo sanacijo morale vključiti tudi banke, katerim pač ne more biti vseeno, kaj bo s sredstvi, ki so jih posodile železarnam za investicije in kratkoročna obratna sredstva itd. Kar zadeva Jugoslovansko investicijsko banko (JIB), pa IS celo misli, da bi morda kazalo postaviti vprašanje njene soodgovornosti za sedanje težave železarn, saj je investicijske kredite dodeljevala s takšno zamudo, da je danes že vprašanje rentabilnost še vedno nedokončanih objektov. Mimo tega pa so Jesenice šle v rekonstrukcijo s pogodbo z JIB, da bo njihova lastna udeležba znašala 10 odstotkov, danes pa ta njihova obveza znaša 48 odstotkov!
Kot že rečeno, pomoč republike železarnam bi bila lahko večja, če bi bil sklad skupnih rezerv močnejši. To bi lahko dosegli, če bi federacija bila pripravljena delimitirati prispevne stopnje za ta sklad — in v tem smislu bo izvršni svet tudi poskušal doseči sporazum.
POTREBNA JE USKLADITEV CEN
Izvršni svet je sklenil tudi podpreti predloge železarn za diferencirano povišanje cen nekaterih njihovih asortimentov, in to v skladu s cenami na svetovnem trgu. Poslovanje železarn se namreč ne more normalizirati, če so plafonirane samo njihove cene, cene blaga in storitev, ki jih potrebujejo železarne same, pa so v stalnem vzponu.
Železarne predlagajo približno 5-odstotno zvišanje cen svojih izdelkov, izračuni strokovnjakov pa kažejo, da bi to zvišanje le neznatno (precej izpod 1 odst.) vplivalo na cene kovin-sko-predelovalne industrije. V zvezi s tem predlogom izvršni svet meni, da ne gre za to, da se na račun enega reši problem drugega; gre le za to, da se železarnam omogoči obstoj, ne da bi to škodovalo drugim pro-
izvajalcem. Sicer pa: če ne bi imeli domače črne metalurgije, potem bi kovinsko-predelovalna industrija morala vse potrebne surovine in polizdelke uvažati za lastna devizna sredstva, kar bi občutno poslabšalo njen položaj. Izvršni svet zato meni, da kaže železarnam omogočiti normalno proizvodnjo tistih izdelkov, ki jih zares potrebujemo, opustile pa naj bi tisto proizvodnjo, ki nima perspektive.
Razvoj črne metalurgije smatra izvršni svet kot sestavni del razvoja našega gospodarstva, kot bazo za dinamičen, usklajen razvoj industrije. V tem okviru naj kratkoročni ukrepi omogočijo železarnam, da letošnje leto zaključijo brez izgube, dolgoročni ukrepi pa morajo biti usmerjeni v proučitev perspektiv naše črne metalurgije — tudi s pomočjo mednarodnih strokovnjakov — in v čimprejšnje dokončanje -tistih investicij, ki bodo zares rentabilne in v skladu z interesi celotnega gospodarstva.
INTEGRACIJA ŽELEZARN NAJ SE IZVEDE POSTOPNO
Integracija treh slovenskih železarn je nedvomno izrednega pomena za nadaljnji razvoj na-
še črne metalurgije, vendar pa še zdaleč ni tista čarobna paličica, s katero bi lahko delali čudeže. V trenutnem položaju, ko stanje teh treh železarn ni enako pereče, tudi ne kaže pritiskati na njihovo združenje v eno podjetje oziroma v eno rizično skupnost. Verjetno bi se pri kolektivih kmalu pojavile govorice o prelivanju dohodka oziroma o škodi, ki jo ima en kolektiv zaradi tega, ker mora pokrivati izgubo drugega kolektiva. Zato je realneje, da se integracija izvaja postopoma, čim hitreje pa v smislu delitve dela, optimalne tehnologije in seveda skupnega planiranja investicij. Naloge s tega področja so naloge vsake železarne posebej, hkrati pa tudi njihove skupne naloge, pri katerih pojasnjevanju in izpolnjevanju bodo tudi sindikalne organizacije morale krepko prijeti za delo.
' .Skratka — paložaj železarn res hi zavidljiv, še zdaleč pa ni vzroka za malodušje, temveč samo, za pospešeno, usklajeno delo vseh tistih dejavnikov, ki v tem pogledu lahko prispevajo svoj delež. Pot za to je že odprta.
MILAN POGAČNIK
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
■	■ ■	m
I	i
I Družbene ali zasebne |
j motorne žage (
Gozdno gospodarska podjetja se zelo razhajajo v mne- | njih o lastništvu nad ročnimi motornimi žagami, ki jih upo- 1 rahljajo njihovi delavci. Medtem ko se ponekod zavzemajo j za to, da ročne motorne žage še naprej ostanejo osnovno 1 sredstvo delovnih organizacij, drugod spet trdijo, da bi jih | brez škode lahko prenesli v zasebno last gozdnih delavcev. 1 gj O tej zadevi smo pred časom pisali tudi v našem listu, 1 | in sicer v posebni izdaji za republiški odbor sindikata delav- I jj cev industrije in rudarstva Slovenije. Članki so med gozdnimi | M delavci sprožili precej živahno razpravo, ki je dosegla svoj | | vrh v današnji seji sveta za gozdarstvo, lesno industrijo ter | | industrijo celuloze in papirja pri RO sindikata delavcev in- 1 = dustrije in rudarstva. Svet je v daljši razpravi ugotovil, da i | tako zagovornik) sedanjega stanja kakor tudi tisti, ki se’ za- 1 | vzemajo za prenos lastništva ročnih motornih žag v zasebno | jj last, razpolagajo s približno enako »močnimi« argumenti. 1 | Poudarili so tudi, da ne kaže podrejati kratkoročnih ekonom- I | s kih interesov vsem drugim ciljem, ki jih želimo doseči pri | 1 gospodarjenju z družbenimi gozdovi. Prav zato je po mnenju 1 | sveta koristno, da se v praksi pojavljajo različne pobude in I jj stališča. To namreč daje možnost za vsestransko proučevanje H 1 ^°?nih P°sledic, na osnovi tega pa tudi za izbiro tiste rešitve, | = ki bo glede na pogoje gospodarjenja najbolj primerna za vsa s j naša gozdno gospodarska podjetja.	M
S	-mG I
Osnovna
skrb
Kako skrbijo v delovnih organizacijah za družbeni, stan- . dard delavcev, je bilo osrednje vprašanje, o katerem je razpravljal v začetku tega tedna plenum Mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Ljubljana. O tem vprašanju je pripravil Center za raziskovanje javnega mnenja pri RS ZSS študijo, ki razmeroma na kratkem prostoru odgovori na vsa bistvena vprašanja. Študija zajema podatke iz leta 1967, ne glede na tako časovno odmaknjenost pa je mogoče ugotoviti, v kolikšni meri in kako usmerjate v delovnih organizacijah sredstva za družbeni standard delavcev in kakšno je njihovo prizadevanje, da bi s skupnimi sredstvi zadovoljevali nekatere osnovne delavčeve potrebe.
V analizi je zajetih 17 delovnih organizacij prometa in zvez, ki zaposlujejo skupno 14.800 delavcev. V teh delovnih organizacijah so namenili v letu 1967 za družbeni standard 32,571.807 N. dinarjev, kar pomeni na zaposlenega 2.196,70 N. dinarjev, to je nekoliko več. kot je slovensko poprečje. Ta sredstva so delovne organizacije namenile za reševanje stanovanjskih problemov, za regresiranje voženj na delo in z dela, za družbeno prehrano zaposlenih, izobraževanje, letno in tedensko rekreacijo, otroško varstvo in za druge oblike porabe, kot so dotacije organizacijam in društvom, namenske dotacije občanom itd. Skoraj tri četrtine vseh razpoložljivih sredstev so delovni kolektivi porabili za gradnjo, za izobraževanje in za regresiranje dopustov.
Zanimivi so viri sredstev za družbeni standard. Skoraj polovico sredstev se steka iz skladov skupne porabe, dobra četrtina iz stanovanjskega sklada, slabo četrtino izdatkov za te namene pa pokrivajo materialni stroški. Drugi viri so le neznatni.
To je le nekaj skopih podatkov iz zanimive študije, ki je tudi med člani plenuma spodbudila živahno razpravo, elani so poudarili, da je vprašanje družbenega standarda osnovna in stalna skrb sindikatov, in ker je temu tako, si morajo sindikati prizadevati, da bodo v delovnih organizacijah, ohranili vsaj dosedanjo raven naložb v družbeni standard. Ta zahteva je še toliko bolj upravičena, ker študija ugotavlja, da so delovne organizacije v lanskem letu namenile nekoliko manj sredstev za družbeni standard kot leto poprej. Enega izmed vzrokov za zmanjševanje sredstev pa ;e po mnenju večine v plenumu potrebno iskati v obdavčevanju skladov skupne porabe. Zato je mestni odbor vnovič odločno zahteval popravek zakona, saj je v očitno škodo delovnim kolektivom, ker omejuje skrb za družbeni standard zaposlenih delavcev. '
Precejšnjo pozornost so na plenumu mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez posvetili porabi sredstev in kriterijem, po katerih v delovnih organizacijah urejajo posamezne vrste družbene porabe. Gre za precejšnja sredstva, ki so jih ustvarili -Tsi člani kolektiva, zato lh jih tudi morali izkoriščati v zadovoljstvo večine kolektiva. Dosedanje izkušnje opozarjajo, da temu povsod ni tako. Zanimiv je podatek, da je 60 % anketirancev »priznalo«, da ne poznajo pravilnikov o delitvi sredstev za posamezne namene. Zaradi tega tudi marsikje ne veriamemo v pravilno delitev sredstev. Odtod tudi nekatere zelje po splošno veljavnih predpisih, s katerimi bi urejali porabo sredstev za različne oblike družbene porabe. Take težnje po administrativnem ukrepanju pa so na plenumu Mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Ljubljana odločno zavrnili in poudarili, da je potrebno odločanje o uporabi sredstev še bolj utrditi v samoupravnem sistemu, družbeno porabo pa usmerjati s samoupravnim in družbenim dogovarjanjem.
r. v

l!llll!l!llllllllllllllllll!l!ll!lllllllllll!lllllilU!l!llllll!!llll!!!llll|l!ll!IIIII|IUl|lll||!llll!
Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV
• KOPER
V okviru proslavljanja 50. obletnice ustanovitve sindikatov Jugoslavije se bodo na slovenski obali zvrstile številke prireditve, nastopi, razstave, koncerti in podobno. Vse sindikalne organizacije bodo skupaj z aktivi ZKS in ZMS pripravile lastne programe proslavljanja. Predsedstvo obalnega sindikalnega sveta v Kopru pa je razen toga priporočilo sindikalnim organizacijam Delamarisa, Me-hanotehndke in Tomosa organizacijo delavskega piknika v Izoli, Kopru ali na Socerbu. V teh krajih so bili namreč še Pred osvoboditvijo številni delavski pikniki delavcev iz Trsta. Po mnenju obalnih sindikatov bi tudi zdaj kazalo Pritegniti k praznovanju 50. obletnice ustanovitve jugoslovanskih sindikatov tudi tržaške delavce.
Skupaj z drugimi občinski-hii sindikalnimi sveti na Primorskem bo obalni sindikalni svet organiziral še razstavo delavskega gibanja na Primorskem, izdal spominski bilten 0 naprednem delavskem giba-hju na Primorskem, priredil razstavo likovnih del delavcev ■— amaterjev Primorske, sku-Paj z drugimi primorskimi občinskimi sindikalnimi sveti Podelil plaketo zaslužnim sindikalnim delavcem ter orga-Piziral zanje tovariško sreča-Pje, z občinskim sindikalnim cvetom v Novi Gorici pa bo organiziral še Večer delavske Proze in lirike.
Obalni sindikalni svet v Kopru bo v okviru praznova-Pja 50. obletnice sindikatov organiziral tudi:
•	spomladanske delavske igre in športna srečanja občinskih sindikalnih svetov Primorske,
•	posvet o zaščitni vlogi sindikatov v samoupravni družbi,
® predavanje v Modemi ali v Trstu o zgodovini in o sedanji vlogi sindikatov Jugoslavije ter predavanje predstavnika italijanskih sindikatov v Kopru o italijanskem sindikalnem gibanju.’ M. Ž.
DELO NOVOGORIŠKIH SINDIKATOV:
AKCIJA:
»En dinar za kulturo«
Posnemanja vredna pobuda novogoriških sindikatov v okviru proslav petdesetletnice ZKJ, SKOJ in sindikatov
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice je na svoji zadnji seji sklenilo, da bodo sindikalne organizacije iz te komune v okviru proslav petdesetletnice ZKJ, SKOJ in sindikatov organizirale akcijo »En dinar za kulturo«. Namen te akcije je dati priznanje ljudem in organizacijam v novogoriški komuni, ki se ukvarjajo s kulturno-prosvetno dejavnostjo, in protestirati zaradi težav, ki jih imajo v svojem delu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev; hkrati pa ima akcija tudi vlogo nekakšnega referenduma, na katerem bo članstvo sindikatov izpričalo svoj odnos do kulture in prosvete. Novogoriški sindikati menijo, da bo uspeh te akcije — v katerega ne dvomijo — pomenil dostojen prispevek proslavam petdesetletnice revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji.
KAKO ZBRATI SREDSTVA IN ZA KAJ JIH PORABITI?
Predsednik novogoriških sindikatov Aleksander Cerče je na tej seji takole obrazložil način zbiranja sredstev za to akcijo:
9 Vsak član sindikatov — v novogoriški komuni jih je skupaj približno 18.000 — naj bi za to akcijo žrtvoval mesečno en novi dinar.
9 osnovne sindikalne organizacije bi za akcijo namenile iz svojih sredstev vsaj po 100 novih dinarjev.
9 ObSS pa bi za to akcijo iz svojih sredstev prispeva) 10.000 N-dinarjev.
Na ta način bi za to akcijo zbrali predvidoma okoli 170.000 do 180.000 N-dinarjev. Njeni po budniki seveda računajo z možnostjo, da prav vsi člani sindikatov ne bodo prispevali »dinarja za kulturo«, hkrati pa so tudi prepričani v to, da bo marsikak Novogoričan pripravljen za to akcijo dati tudi precej več kot en novi dinar mesečno.
Na seji je bilo poudarjeno, da so predstavniki sindikatov v zvezi s to akcijo že prisluhnili »utripu« v nekaterih delovnih
organizacijah in se prepričali, da jo bo članstvo^ sindikatov podprlo.
Iz zbranih sredstev bodo ustanovild poseben sklad, ta pa bo imel svoj upravni odbor, ki bo za svoje delo oziroma porabljena sredstva odgovarjal članstvu sindikatov.
Sredstva iz tega sklada bodo namenili za tiste potrebe s področja kulture in prosvete, ki jih bodo sindikati ocenili kot najbolj pereče. Ustanovili bodo posebno komisijo, ki bo te potrebe proučila in predlagala predsedstvu občinskega sindikalnega, za kakšne namene bi ta sredstva kazalo predvsem nameniti. Predsedstvo ObSS se bo o tem posvetovalo tudi z dnigimi dejavniki na tem področju kot na primer z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij, s Svobodami, z mladinsko organizacijo in z drugimi dejavniki, s katerimi tudi sicer namerava sodelovati v tej akciji.
PODPRETI
KULTURNA ŽARIŠČA
Idej o tem, komu dati sredstva iz tega sklada, seveda že
| »ROG«, LJUBLJANA
STIKI S TUJINO
Češkim tOVJiriSCm	češkoslovaški državljani, ki so
omili l,V ▼ MA	takrat bili 'v Jugoslaviji. V
. ,	„ „	,	.	pismih češkoslovaških tovari-
Ljubljanska tovarna koles na Češkoslovaškem so se vezi ^ ,e še posebej poudarjena in transportnih sredstev med češkima tovarnama in prognja> da t,j oOZK in sindi-»ROG« je že pred leti naveza-	ljubljanskim	Rogom, zal, pre-	kajna	organizacija	tovarne
la tovariške odnose s kolekti-	kinile.	^	ROG z	vsebino teh	pisem	sevoma sorodnih čeških podje- Ravno	v	času,	ko je za-	znanjja	vse člane kolektiva	to-
tij VELAMOS iz Petrova in	sedal IX.	kongres	ZKJ, pa so	^
PAVORVT iz Rnkveanov So- sc ceskl tovariši vnovič Ogla-
dcdovanje se je sčasoma‘tako V dopisih, ki so ju našlo- želji češkoslovaških tova-razvilo, da so se strokovnjaki	vili na tovarno ROG, izražajo	rišev so	v tovarni ROG radi
navedenih treh podjetij med-	svoje obžalovanje, ker delega-	ustregli.	Ko so	jih o tem ob-
sebojno obiskovali in si izme- cija KPC ni mogla prisostvo- vestiii, s0 hkrati pristavili, da njavali izkušnje. Tovarno ROG vati našemu kongresu Zveze g. ju[]{ sami želijo nadaljnjih sta uradno obiskali tudi dele-	komunistov. Hkrati se partij-	prjjateljskih in	bratskih odno-
gaciji obeh čeških podjetij, de-	ska in sindikalna organizacija	s()v med	narodi	obeh držav Ti
lavci iz ljubljanske tovarne pa tovarne VELAMOS in FAVO-	. temcliji0 lla
so jim obisk vrnili. Skupina RYT zahvaljujeta vsej naši od«osl naj	’ "
čeških delavcev je razen tega javnosti in še posebej kolek- nalm neodvisnosti, razvoju šolani letovala v počitniškem tivu tovarne ROG za pomoč, ciahsticnih odnosov in miru domu tovarne ROG v Savud- ki so je bili v času agresije med narodi, riji. Zaradi lanskih dogodkov na njihovo domovino deležni	-mG

iiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiifci*
danes ne manjka: tu je novogoriško gledališče, tu je galerija slik, tu je mladinski klub, tu je godba na pihala, tu je izobraževanje odraslih itd. itd.
Tu .pa so tudi dejavnosti in organizacije izven Nove Gorice, na tako imenovanem podeželju, kjer ne manjka pripravljenosti za delo in udejstvovanje, zelo pa primanjkuje sredstev za to delo in udejstvovanje. Neredko manjka le nekaj sto tisoč, ali pa še manj starih dinarjev, pa bi lahko na primer uredili neko dvorano, ki jo sedaj ne morejo uporabljati bodisi zaradi tega. ker je električna napeljava dotrajala, ali pa garderoba ni urejena. Te dvorane in različne kulturno prosvetne dejavnosti v njih bi lahko bile žarišča kulture v svojem ožjem pa tudi širšem okolju, saj je jasno, da prav 'sleherna vas ne more računati s tem. da bo imela gledališke predstave, koncerte in podobne kulturne manifestacije. Kaže torej razmišljati o tem. kako oživiti takšna kulturna žarišča 1— in novogoriški sindikati bodo o tem temeljito razmislili toliko prej. ker se zavedajo, da bo uspeh njihove akcije v precejšnji meri odvisen tudi od članstva, ki stanuje izven Nove Gorice.
Seveda pa novogoriški sindikati nimajo iluzij, da bo njihova akcija omogočila prav vsakemu članu sindikatov, da dobi za svoj »kulturni dinar« enakovredno nadomestilo z gledališko predstavo ali pa s koncertom in s podobnimi kulturnimi dogodki. Ža kaj takega seveda sindikalni sklad ne bo dovolj globok, kakor z druge strani ta sklad tudi nima namena, da bi »rešil« financiranje kulturno-prosvetne-ga področja v novogoriški komuni. Akcija »En dinar za kulturo« (prihodnje leto se bodo novogoriški sindikati morda odločili za akcijo »En dinar za šport in rekreacijo«) ima skromnejši in s tem seveda tudi realnejši cilj: v sedanjih razmerah, ko financiranje kulture še ni sistemsko urejeno, podpreti kultumo-prosvetne dejavnosti tam, kjer se bo to najbolj poznalo in kjer bo korist največja.
Vodstvo novogoriških sindikatov je prepričano, da bo ta akcija vzbudila širok odmev med članstvom, povečala njegovo zanimanje za reševanje kul-turno-prosvetnih problemov in postavila odnos delovnih ljudi do problemov s tega področja na novo osnovo, kar bo nedvomno vplivalo tudi na odnos drugih dejavnikov do kultumo-pro-svetnega življenja v novogoriški kulturi.
To pa bi bil nedvomno zelo zelo lep prispevek novogoriških sindikatov proslavljanju petdesetletnice ustanovitve ZKJ, SKOJ in sindikatov.
M.P.
Pravna posvetovalnica DE
H:
• VPRAŠANJE:
. Zaposlen sem pri zasebnem delodajalcu že nekaj let, vendar
*ev zadnjem času prišlo med nama do večjih nesoglasij, tako da v’a sporazumna, naj bi medsebojno delovno razmerje prenehalo, B soglašava oba s tem, da mi ne hi bilo potrebno več prihajati a delo, medtem ko bi mi delovno razmerje po medsebojnem ^»orazumu prenehalo s koncem letošnjega leta.
I Ker predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev, ki de-Jo pri zasebnih delodajalcih, določajo pri odpovedih najdaljše ^Povedne roke 6 mesecev, me zanima, ali bi bil zakonit tak edsebojni sporazum z 9-mcsečnim odpovednim rokom, ali pa .' mi lahko zasebni delodajalec po poteku 6 mesecev prenehal Plačevati osebni dohodek.
M. V. — Ljubljana
® odgovor/
n . Republiški zakon v delovnih razmerjih delavcev, ki delajo zasebnih delodajalcih, določa, da lahko delovno razmerje sr, de^avcem in zasebnim delodajalcem preneha ali s pismenim ip0razum°m ali z odpovedjo, dalje s pretekom časa, za katerega bilo sklenjeno, po samem zakonu, z izstopom ali pa z od-r ®-Bm- Za vsakega od teh načinov prenehanja dela vsebuje ta cjj?ubhški predpis nekaj podrobnejših določil. Glede prenehanja lov°VneSa razmerja s sporazumom določa ta zakon, da lahko de-n° razmerje preneha vsak čas, pogoj pa je, da za to obstaja Dnv m? sporazum. Glede prenehanja delovnega razmerja z od-lai • p,a dcdoča zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki de-Pri zasebnih delodajalcih, da mora ali pa lahko delavec e ?be na. delu toliko časa, kolikor je to določeno z delovno podal* *’ Vendar ne sme biti odpovedni rok krajši kot 30 dni in ne aal3ži kot 6 mesecev.
R°t je razvidno iz zgoraj citiranih določil čl. 24 in 25. zak0" ° delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delo-
dajalcih, se načina prenehanja dela s pismenim sporazumom in z odpovedjo razlikujeta, in sicer tako, da se lahko s pismenim sporazumom zasebni delodajalec in delavec lahko dogovorita tako, da preneha delo delavcu pred potekom 30 dni kot tudi po poteku 6 mesecev, medtem ko se v primeru enostranske odpovedi ta rok z zakonom omejuje na 30 dni oziroma na 6 mesecev.
Zato mislim, da se lahko dogovorite s svojim zasebnim delodajalcem tudi za daljši rok prenehanja dela od 6 mesecev, s pogojem seveda, da sklenete z zasebnim delodalacem pismeni sporazum o prenehanju dela, v katerem pa navadite tudi druge obveznosti in dolžnosti, ki ste jih sprejeli vi in vaš zasebni delodajalec; tako točno navedite vašo pravico, da vam ni potrebno prihajati od dneva podpisa sporazuma do dejanskega prenehanja dela na delo, višino osebnih dohodkov, ki vam v tem času gre. V primeru, da bi vam po 6 mesecih od dneva podpisa sporazuma vaš zasebni delodajalec prenehal izplačevati osebne dohodke, bi lahko to obveznost, ki bi jo zasebni delodajalec sprejel s pismenim sporazumom, iztožiti pri rednem sodišču, seveda pa to šele takrat, ko bi posamezni mesečni osebni dohodki že zapadli plačilu.
A. POLJANŠEK
*
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana
9
9
9
9
vpisuje
do 5. aprila 1969. leta
v tečaj za SKLADIŠČNIKE
v tečaj za KONTROLORJE in PREDDELAVCE v kovinski stroki v tečaj TEHNIŠKEGA RISANJA v začetni tečaj KNJIGOVODSTVA z analitično
9 po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnje-valne tečaje in tečaje za VARNOST PRI DELU (začetne in letno preverjanje znanja)
Tečaji so v dopisni obliki, kombinirani z občasnimi seminarji. Pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141 vsak dan dopoldne in ob torkih tudi popoldne.
OBČNI ZBOR SE JE SPREMENIL V KONGRES
Na zadnji seji je predsedstvo sindikatov Bosne in Hercegovine sklenilo, naj bi bil VIL občni zbor sindikatov te republike v maju letos, na zboru pa naj bi delegati sprejeli sklep, da se občni zbor spremeni v lil. kongres Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine. Ta svoj predlog bo predsedstvo predložilo v obravnavo plenumu'in če ga bo le-ta tudi sprejel, bo začel zasedati III. kongres bosanskih sindikatov 29. maja letos.
Kot je predvideno, naj bi III. kongres Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine sprejel tudi prvi samostojni statut te organizacije. Do kongresa bo zato republiški svet organiziral javno razpravo o osnutku statuta v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah. Predsedstvo je tudi ugotovilo, da vlada med delavci veliko zanimanje za ta dokument, saj bo vnesel v delo sindikatov mnogo novosti. Med drugim naj bi statut tudi uveljavil, da začasno nezaposleni delavci ne bodo izgubili članstva v sindikatu, čeprav jim za časa brezposelnosti ne bo potrebiw plačevati članarine.	‘
Kot je bilo poudarjeno na seji predsedstva republiškega sveta bosanskih sindikatov, ni razlogov, da prihodnji plenum ne bi sprejel predloga predsedstva in da se tako tuai VII. občni zbor ne bi spremenil v IIL kongres Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine.
OBRAVNAVAJO DOKUMENTE KONFERENCE SAMOUPRAVLJAVCEV
Predsedstvo Centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije je na zadnji seji obravnavalo naloge sin-dikata, kot so jih opredelile resolucije konferenc samoupravljavcev v PTT dejavnosti, v pomorskem in v železniškem prometu. Predsedstvo je sprejelo tudi predlog programa, kako uresničevati te naloge, ter si bo na vseh ravneh prizadevalo uskladiti ta program s prizadevanji samoupravnih organov v posameznih panogah in grupacijah prometa in zvez.
Na seji se je predsedstvo seznanilo tudi z izvajanjem^ pred,-pisov o beneficiranem delovnem stažu, saj si sindikati že dlje prizadevajo, da bi bil na nekaterih težjih delovnih mestih v prometu in zvezah priznan beneficiran delovni staž. Na, osnovi informacije o dosedanjih rezultatih akcije sindikatov je predsedstvo centralnega odbora tega strokovnega sindikata sklenilo, da bo še naprej vztrajalo pri svojih dosedanjih zahtevah, za katere tudi še vedno sodi, da so v celoti upravičene.
O VOLITVAH, DOSEDANJEM DELU,
O PISMU IZ PLEVLJA
Razširjeni plenum sindikatov Črne gore je razpravljal O dosedanjih pripravah na volitve. Člani plenuma pa so pri tem ugotovili, da so sindikati doslej premalo aktivno posegali v predvolilno dejavnost, zavoljo česar se bo bistveno poslabšala tudi struktura v predstavniških organih, saj kandidira izjemno malo delavcev iz neposredne proizvodnje. V Cetinju na primer med 68 predlaganimi kandidati ni niti enega delavca, mladinca ali ženske. Zato se je plenum črnogorskih sindikatov zavzel, naj sindikati v prihodnjih dnevih poskušajo nadomestiti, kar je bilo doslej zamujenega, ter se na zborih volivcev zavzemajo, da bo kandidiralo čimveč delavcev iz neposredne proizvodnje. Le tako se lahko vsaj še nekoliko popravi za zdaj povsem nesprejemljiva struktura bodočih predstavniških organov.
Razpravo o delu sveta v minulem letu so spremljale številne kritične pripombe članov plenuma. Glavne očitke na rovaš dela republiškega sindikalnega sveta bi lahko takole strnili: delo sveta je bilo preveč zaprto in premalo povezano s sindikati v občinah in v delovnih organizacijah. Zavoljo tega se je tudi sindikalna akcija marsikdaj razvodenela in ni dala rezultatov, kot bi jih morala. Neuigran orkester pa po navadi ne igra dobro — so menili člani plenuma — in za primer navedli stališče črnogorskih sindikatov, naj skladov skup-’ ne porabe ne bi obdavčevali, česar nihče ni upošteval, saj niti sindikati sami niso poskušali braniti tega svojega stališča v republiški skupščini.
Svet črnogorskih sindikatov je obravnaval tudi pismo članov kolektiva pleveljskega premogovnika, v katerem kolektiv pojasnjuje izredno težaven položaj, v katerem se je znašel z ukinitvijo ozkotirne proge Titovo Užice—Požega. Svet črnogorskih sindikatov se je v razpravi zavzel, da tako republika kot dejavniki v občini priskočijo na pomoč temu kolektivu ter mu pomagajo, da se reši iz zagate, v katero ni zašel po lastni krivdi. Se posebej so dolžni zagotoviti to pomoč vsi pristojni dejavniki zato, ker rešitve ne bo posebno težko najti. Premogovnik v Plevlju proizvede letno kakih 600.000 ton premoga, brez posebno velikih investicij pa bi lahko proizvodnjo povečal na poldrugi milijon ton. Pred nedavnim so bili izdelani načrti za gradnjo cementarne, ki bi letno porabila 15.000 ton premoga, nova termoelektrarna pa naj bi porabila letno blizu milijon ton premoga. Z dograditvijo teh dveh objektov pa bi bila zagotovljena tudi prihodnost premogovnika v Plevlju.
PREMALO DELAVCEV
2e pred dobrim mesecem so sindikati Srbije razpravljali o nalogah v pripravah na volitve v predstavniške organe in opozorili, da izkušnje zadnjih volitev opozarjajo, da je bilo izvoljenih le malo delavcev iz neposredne proizvodnje. Na volitvah leta 1963 je bilo iz vrst neposrednih proizvajalcev izvoljenih le 5,5 odstotka poslancev v zvezni skupščini iz vrst delavcev iz neposredne proizvodnje, na volitvah leta 1965 se je njihova udeležba še zmanjšala — na 3,9 %, leta 1967 pa je bilo celo komaj 1,9 % izvoljenih poslancev iz vrst delavcev iz neposredne proizvodnje.
Z današnjimi volitvami — sodeč vsaj po sprejetih kandidatih — se preti struktura predstavniških organov še poslabšati. Prav veliko bržčas res ne bo več možno spremeniti, šo ugotavljali člani predsedstva sveta Zveze sindikatov Srbije na zadnji seji, vseeno pa bi kazalo izkoristiti zbore volivcev iv tako vsaj v občinske skupščine kandidirati čimveč delavcei iz neposredne proizvodnje.
\ PRED KONGRESOM ZKPO:	l
VEČ
SODELOVANJA NA PODROČJU I i KULTURE IN PROSVETE
S Pred V. kongresom Zveze kulturno-prosvetnih organiza- > S cij Slovenije (ZKPO) je bil na Izvršnem odboru republiške s ? konference SZDL Slovenije te dni sestanek predstavnikov ? s Socialistične zveze, sindikatov, mladine in seveda ZKPO, ?
<	na katerem je stekel razgovor o bodoči dejavnosti Zveze s
? kulturno-ptosvetnih organizacij.	?
S Osnova za ta razgovor so bili dokumenti, ki bodo pred- S
<	toženi V. kongresu ZKPO, predvsem pa predlog program- s
? skih smernic za bodoče delo te organizacije, ki združuje $ S kakih 90.000 aktivnih delavcev na področju kulture in pro- > Z svete. Udeleženci razgovora so te dokumente pozitivno oce- s ? nili, usmeritev dela ZKPO na njih osnovi pa kot realno \ S možnost, da ZKPO postane resnični družbeni dejavnik na > s področju kulture in prosvete v naši republiki.	S
? Smernice za bodoče delo te organizacije poudarjajo z s predvsem potrebo po večjem sodelovanju z družbeno-po- >
<	litičnimi organizacijami in s poklicnimi delavci na področ- s ? ju kulture in prosvete ter z vsemi drugimi dejavniki, ki
S delovnim ljudem posredujejo kulturne dosežke in jih orga- > c nizirajo za kulturno-prosvetne dejavnosti. Takšno organi- s 5 zirano, usklajeno in združeno delo vseh treh dejavnikov bo ? S imelo svoje težišče predvsem na kulturnem življenju de- ? S lovnih ljud\ in mladine — tako mladine v šolah kakor tudi s 5 mladine v delovnih organizacijah.	<*
>	Takšno usmeritev ZKPO narekuje ne samo želja, da na- > S daljuje in še okrepi dosežke svojega dosedanjega delava- s Z nja, temveč tudi želja, da se v bodočem delovanju izogne Z S nekaterim napakam v dosedanjem delu. To velja predvsem S Z za preveliko zaprtost mnogih društev ZKPO oziroma za s ? njihovo nepripravljenost ali pa nezmožnost, da sodelujejo < s tudi z drugimi dejavniki na področju kulture in prosvete. >
>	Amaterizem na tem področju, »ljubiteljstvo« kulture in 5 s prosvete ter pripravljenost delati za njihovo širjenje vseka- s
<	kor pomeni dejavnik, čigar vrednosti ne gre podcenjevati. Z
>	Dejstvo pa je, da razvoj in potrebe sodobne družbe zahte- >
<	vajo le nekaj več kot samo dobro voljo za delo na pod- Z Z ročju kulture in prosvete. To delo mora biti čimbolj kvali- Z
>	tetno, kar pa je večinoma lahko samo tedaj, če je tudi stro- > Z kovno. Odtod tudi nujnost, da se delo društev ZKPO od- s ? vi ja v sodelovanju z vsemi tistimi posamezniki in ustano- <
>	vami ter organizacijami, ki temu delu lahko zagotovijo po- ?
s trebno kvaliteto.	S
Z Vprašanje uspešnega dela ZKPO je torej v znatni meri Z
>	vprašanje kadrov, ki to delo vodijo in ki ga bodo vodili. Z Z Teh kadrov primanjkuje, ZKPO sama pa si jih ne bo mogla s Z zagotoviti; zato bo potrebna tudi pomoč drugih dejavnikov, < ? ki delajo na področju kulture in prosvete. Potrebno bo 5 s predvsem sodelovanje ljudi, ki poklicno delajo na tem pod- s Z ročju in ki so doslej dejavnost ZKPO pogosto podcenjevali J
>	in se zato vanjo tudi niso hoteli vključevati.	Z
? Socialistična zveza je ugotovila, da mora v bodoče tudi Z S s svoje strani posvečati delu ZKPO precej več pbzornosti, S Z kot jo je do sedaj, še posebej pa zato, ker so njena dejav- < Z nost v mnogočem »pokriva« z dejavnostjo društev ZKPO. Z s To sodelovanje bo nedvomno dalo dobre rezultate, mimo S Z drugega pa bo prav gotovo pripomoglo tudi k temu, da bodo < ? z ZKPO v mnogo večji meri kot do sedaj sodelovali tudi Z S tisti dejavniki, ki se s kulturno in prosveto poklicno ukvar- S Z jajo.	\
5 Slovenski sindikati prav tako menijo, da je delo ZKPO ? S v mnogočem tudi njihovo delo, še posebej kar zadeva vlogo s Z delovnih organizacij na področju kulturnega življenja de- < Z lavcev. Sindikati so še posebej zainteresirani za takšno so- Z S delovanje z ZKPO, ki bo prispevalo k ustvarjanju žarišč, S Z ki bodo delovne ljudi združevala v organiziranih kulturnih < ? dejavnostih in pri oblikovanju naše kulturne politike.	?
Z Pripravljenosti družbeno-političnih organizacij za sodelo- ? S vanje z ZKPO torej ne manjka in zato lahko upamo, da Z Z bodo pripravljenost za to sodelovanje v bodoče izpričali tudi <
>	drugi dejavniki. To pa obeta, da bo V. kongres ZKPO lahko ?
S postal izredno važen mejnik v prizadevanjih te organiza- S Z, cije, da postane res pomemben dejavnik oblikovanja in Z ? uresničevanja kulturno-prosvetnega programa Slovenije.	?
Z	M. P. >
iC	>
IIH|IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII[lllllllllllllllllllllllllllllllll[IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII[IIIIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllll[llllllllllil8iftillllllllllMII^	# ZALOG:
Z motorjem LAMO-06 N bo vaš čoln postal popolnejši!
KRMNI MOTOR LAMO G6-N
0 dvotaktni O 59,6 ccm 9 moč 4 KM 9 ločeni rezervoar 121 9 teža motorja 15 kg 9 maksimalni hitrost odvisna od vrste in teže čolna, do 15 km/h 9 poraba goriva 1,61 na uro 9 priključek za električno osvetlitev
T o v a r n a motornih vozil TOMOS

llllll!llllllllillllllllilllllllllll!lllllllllll!!lllllllll!llllllll!ll!lllllllllllllllllll!l!!llllllllll!lllllll!llllll!lll!lllllllll
lilllllllllllllllllllllllinillllllllllllUlllillllllillllllllllllllllllllllllllllllllin^
Proslavili so petdeseto obletnico
Sindikalna organizacija že* lezniške postaje Zalog je minu* li petek pripravila akademijo V počastitev petdesetletnice usta* novitve prve sindikalne organi« zacije na svojem območju. Skrb* no izbran in dobro naštudiran program so izvedli člani DPD Svoboda Zalog in pevski zbor železniške postaje Ljubljana* ^Mte. Svečane akademije se !• udeležil tudi edini preživeli soustanovitelj podružnice strokovne organizacije železničarjev V Zalogu Jakob Skuk. Navzoči so ga burno pozdravili in z velikim zanimanjem prisluhnili njegovim spominom na tedanje čase.
■mO
GRADBINCI V PRECEPU
(Nadaljevanje s 1. strani) tri: za gradnjo samskega doma v Ljubljani je ponudilo neko gradbeno podjetje najnižjo ceno 1,770.000 novih dinarjev, drugo pa najvišjo ceno 2,111.000 novih dinarjev; stolpnico v Šiški bi bilo pripravljeno zgraditi prvo gradbeno podjetje za 1,725.000, drugo pa za 3,000.000 novih dinarjev; za gradnjo Termoelektrarne Šoštanj III je bila najnižja ponudba 22,300.000 novih dinarjev, najvišja pa 43,900.000 novih dinarjev. Samo trije primeri iz dolgega seznama licitacij tako razkrivajo skrajno neresne račune gradbenih podjetij, pri čemer najbrž niso izvzeti niti najnižji pobudniki niti tisti, ki so pretiravali v cenah. Če obsojamo take primere nelojalne konkurence, seveda ne mislimo v isti sapi trditi, da medsebojna konkurenca gradbenih podjetij nima zelo pozitivnih strani; v letih reforme je občutno porašla produktivnost dela v gradbeništvu, skrajSfali so se roki dograditve objektov, gradbena podjetja hitreje uvajajo moderno tehnologijo in mehanizacijo, stabilizirajo se gradbene cene itd. Po podatkih zavoda za cene so porasle cene v stanovanjski izgradnji lani za 2 % v primerjavi z letom 1965, leta 1967 pa že celo; za 4 %. Podobni podatki o cenah veljajo tudi za druga gradbena dela.
Takšna so poprečja, ki pa skrivajo v sebi izredno veliko negativnih elementov. Eden izmed njih je vpliv nenormalnih zlicitiranih cen na gibanje osebnih dohodkov. Iz primerjalnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov omenjamo le dva: v dveh najslabših podjetjih so dobili nekvalificirani delavci 1,88 novih dinarjev na uro v prvem, v drugem podjetju pa 2,34 novih dinarjev; v dveh najboljših gradbenih podjetjih pa
so plačali za uro nekvalificiranega dela 3,50 novih dinarjev v prvem, v drugem podjetju pa 3,09 novih dinarjev. Poudariti velja, da je v teh osebnih dohodkih zajet celotni dohodek, ki so si ga delavci prislužili za efektivno opravljene ure po času in učinku, za preseganje norm in akordov in vsi osebni prejemki, kot so dodatek za nočno delo, dodatek za posebne delovne razmere, nadomestila za dopuste, praznike, boleznine, zastoji pri delu itd.
Drugi negativni element, ki ga skrivajo v sebi nizka poprečja v gibanju cen, pa je slabšanje stopnje sposobnosti delovnih priprav in upadanje investicij v osnovna sredstva. V primerjavi z letom 1965 so bile lani investicije za dobro četrtino manjše, stopnja sposobnosti delovnih priprav pa se je v enakem primerjalnem obdobju zmanjšala za dobro desetino.
CENE NAJ KROJIJO NAJBOLJŠE ORGANIZIRANI
Kako torej v gradbeništvu ustvariti višji dohodek in pri stoodstotnem izpolnjevanju norme doseči najnižji osebni dohodek približno 600 novih dinarjev in delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi vsaj 90 :10?
Z izboljšanjem tehnologije in organizacije, oboje pa z intenzivnim vlaganjem v osnovna sredstva in v izobraževanje, so vnovič poudarili nekateri predstavniki na posvetu v Velenju. Za vse to pa gradbeništvo nima denarja. Po mnenju ekaterih ga je zato potrebno obiti s krediti ali pa z višjimi cenami za gradbene storitve. Mnogi so poudarili, da so današnje cene za gradbena dela nizke, kar je posledica administrativnega urejanja cen v gradbeništvu. Podatki nesporno dokazujejo, da gradbinci v zad-
njih. letih niso bistveno zviševali cen! Res pa je, da so porasle cene za zemljišča. Lastniki in prekupčevalci zemljišč so navili cene tudi za 30 ali 40 %. Porasle so cene instalacijskemu materialu. Na take podražitve pa gradbinci ne morejo vplivati, čeprav so zaradi tega še kako prizadeti. Investitorji namreč skušajo »izravnati« račun pri njih, ko na račun drago plačanega zemljišča izsiljujejo čim nižjo ceno za gradbena dela.
Realno zvišanje cen za gradbena dela je potemtakem neizbežno. Zato se gradbinci ne morejo izogniti prepričanju, da je poleg mnogih še ne v celoti izkoriščenih rezerv, kot sta produktivnost dela in modernizacija delovnih priprav, možnost za višji dohodek tudi v real-
nem zviševanju cen gradbenih storitev. Vedeti pa je treba, da ne moremo ploskati takemu samoupravnemu dogovoru, ki bo zaživel le na račun zviševanja ceni Na to so opozorili tudi nekateri predstavniki gradbenih podjetij. Še vedno bo uravnavala cene konkurenca, so dejali. Toda bistvena razlika med dosedanjimi in novimi tržnimi odnosi mora biti v tem, da bodo najnižjo ceno ponudila najboljše organizirana in sposobna gradbena podjetja, ne pa gradbena podjetja, ki bi »izgube« zavoljo slabe organizacije dela in poslovanja skušala nadomestiti z »rezanjem« osebnih dohodkov delavcev. Tak, nov odnos na trgu pa mora zagotoviti samoupravni dogovor.
I. VRHOVČAK
PETDESET REVOLUCIONARNIH LET • PETDESET REVOLUCION ARNI II LE I
Bilo je februarja leta 1919
Spomini Jakoba Skuka, soustanovitelja prve podružnice strokovne organizacije železničarjev v Zalogu
Kakor se spominja Jakob SKUK, ki je 6. II. 1918 kot vojaški obveznik in izučen zidar prišel v Zalog, so na tamkajšnji železniški postaji takrat ranžirali vlake za soško fronto. Skupaj z domačini so revščino zadnih vojnih dni tolkli tudi številni begunci s Tržaškega. Mnogi med njimi so bili povezani z delavskim gibanjem že v svojem domačem kraju. Revolucionarno razpoloženje pa so še spodbudili ruski vojni ujetniki, ki so na splošno pozdravljali prevrat v domovini in pričakovali, da bodo po zlomu Avstro-Ogrske le zaživeli bolj svobodno tudi sami.
SPOMIN NA PRVO ZMAGO ORGANIZIRANIH DELAVCEV
»Ob stikih s tržaškimi begunci in ruskimi ujetniki so tako zorela tudi naša spoznanja, da moramo sami poskrbeti za lastne pravice,« pripoveduje Jakob Skuk, zdaj še vedno krepak triinse-demdesetletnik. »Spominjam se, da smo bili ob ustanovitvi kraljevine SHS že precej razvneti. Na tedanji železniški postaji
s je bilo zaposlenih kakih 200 železničarjev. Zandarji so se s bali in izogibali. Tako smo našo prvo stanovsko organizacijo iko ustanavljali v miru; bolj ali manj nemoteni smo se lahko zovarjali o tem, kaj pravzaprav moramo storiti. Največja naša -b pa je bila, kako uveljaviti od države priznane minimalne jvice delavcev: minimalne mezde, dolžino delovnega časa, ravstveno zavarovanje in druge pravice.
Ob takšnih razmišljanjih smo 9. februarja leta 1919 končno ii ustanovili našo organizacijo, ki je bila prva podružnica lošne železničarske zveze za Slovenijo. Rekli smo si namreč kako takole: država ne bo prisluhnila posameznikom, morala bo organiziranim železničarjem, čeprav »rdečim«.
V teh pričakovanjih pa smo se zmotili. Niso nas hoteli po-išati, ko smo se potegovali za naše pravice. Tako smo prav ralu po praznovanju prvega maja leta 1919, ki smo ga malone vsi praznovali prvič v življenju, začeli stavkati. Po dveh eh stavke so si oblasti le premislile, ker so se najbrž bale, bi se stavka iz Slovenije razširila na vso državo. Začeli so razgovori med zastopniki delavcev in državo. Pod jugoslo-nsko vlado, v kateri je bil minister Slovenec Anton Kristan, bil sprejet in potrjen tako imenovani »delavski pravilnik«, jlektivna pogodba ali tako nekako bi ga imenovali dandanes.«
Tako se Jakob Skuk spominja prve zmage organizacije, tere idejni vodja, soustanovitelj in predsednik je bil. Toda kor se ponavadi dogodi, da prva bitka ne odloči vojne, so se di železničarjem še pisali črni časi. Ko je padla Pa,šičeva ada, je bil tudi »delavski pravilnik« razveljavljen. Železničarji odgovorili z novimi stavkami, ki so dosegle vrhunec v krvavih godkih na Zaloški cesti, aprila leta 1920.
»Železničarji nismo klonili, čeprav so nas tlačili z všeh rani; ubijali naše tovariše, razpuščali naše organizacije.« pri-
poveduje Jakob Skuk. »Bolj ali manj spretno smo se prilagajali vsakokratnim razmeram, čeprav nismo mogli preprečiti, da 1924 leta naša organizacija iz izrazito napredne in komunistične ne bi zašla v povsem socialdemokratske vode. Naši nasprotniki so to dosegli z izredno prefinjeno politično strategijo, ki je tedaj enostavno še nismo bili vešči. Razen tega se je tudi Komunistična partija takrat komaj začela prilagajati ilegalnemu delu. Tako je moralo miniti pet let, da je število članstva spet začelo naraščati in da smo se spet lahko začeli glasneje potegovati za naše pravice. No, to je že novejša zgodovina; naj o tem spregovorijo tisti, ki so bili takrat najbolj aktivni.«
RAZLIKA MED VČASIH IN DANES
Ko se Jakob Skuk spominja nekdanjih dni, rad spregovori tudi o mladostni zaletavosti in o tem, kako je vendarle bil tako spreten in tudi srečen, da je v vsem svojem življenju zaradi revolucionarnega delovanja samo dvakrat spoznal zapore, pa še tedaj le za kratek čas, ker mu oblasti ničesar niso mogle dokazati.
»Vsi pa niso imeli take sreče,« pravi. »Toda če pomislim na nekdanje dni, me pri sedanji generaciji nekaj moti. Včasih, to pa velja tudi za čas druge svetovne vojne, smo si ljudje med seboj bolj pomagali: bolj smo bili enotni, kot pa smo danes. Če kakšna naša organizacija ni delala tako, kot smo od nje pričakovali, smo vodstvo zamenjali, tudi po večkrat, dokler nismo našli ljudi, ki so bili voljni delovati za skupne koristi in interese. Nikakor se ni moglo dogoditi nekaj takega, kot se je takrat, ko sem leta 1950 odhajal v pokoj in kakor se, kot berem, marsikdaj še danes. No, takrat smo imeli občni zbor našega sindikata. Predsednik je v svojem poročilu priznal, da sindikat ni nič delal, pa so g* vseeno vnovič izvolili! Taka pot ni zdrava... Hočem reči, da na ta način ljudje izgubljajo zaupanje V sindikat.
Po mojem pa bi bilo prav. Se bi ljudje končno le izvedeli, zakaj se nekatere stvari v naši družbi nikamor ne premaknejo. Če bi to vedeli, bi občutili potrebo po močnejši in bolj učinkoviti organizaciji, saj je moč le v slogi in v množičnosti Tak pa je včasih bil sindikat in rad bi dočakal, da bi tudi današnji sindikati spet postali takšnil«	-mG
TZaho gospodarimo
Pred
štiri-
letno
bilanco
(Nadaljevanje s 1. strani)
in intervencije v gospodarstvu in v negospodarskih dejavnostih. Stopnja družbe-nih investicij v osnovna in °°ratna sredstva v proizvodu družbenega gospodarstva se je v SR Sloveniji zmanjšala od 56>6% (SFRJ 53,8%) 1964 na Vribližno 25 odstotkov (SFRJ T?lbližn° 31 %) v letu 1967. uaeležba investicij v osnovna ,redstva je prav tako upadla 0d 31,2% v letu 1964 na 19,8 Odstotka v letu 1967, medtem jr° je v SFR Jugoslaviji v letu znašala 39,2 %, v letu *967 pa 24,8 %, v manj raz-itih republikah pa še znatno 'eč- _ Še manj ugodno je raz-ft^rje pri neto investicijah. Njihov delež v osnovna sred-družbenega sektorja go-Podarstva v narodnem dohod-,u celotnega gospodarstva se p SR Sloveniji znižal od sO % v ietu 1964 na 4,5 % v .efu 1967 (ocena), v SFRJ pa •® P letu 1964 znašal 14,5 od-l°tka in v letu
'°cena).
DVE STRANI MEDALJE LJUBLJANSKE OBRTI
Eh
ia
H
S
•O
Eh
eS
14,5 1967 7,5 %
Relativno manjši obseg in-refticij v SR Sloveniji je to-.V vplival na to, da je nara-canje proizvodnje in družbe-tihBa Rrorzv°da v zadnjih le-■ predvsem posledica pove-b*!1® Produktivnosti dela ali °ljšega izkoriščanja kapaci-,ei» medtem ko je v merilu u8oslavije, zlasti pa v manj ^zvitih območjih veliko večji ®e(ež novih zmogljivosti v povečanju proizvodnje.
.Hkrati z zaostrovanjem pro-J-emov gospodarskega razvoja 0 se po reformi v Sloveniji aostrili tudi problemi finan-lranja družbenih služb. Ti so -a razvitih območjih še ostrej-h na kar kaže tudi podatek a SR Slovenijo, ki je bila v Proračunskih dohodkih SFRJ 'Prelezena leta 1965 s približ-
0	13,6%, v letu 1967 pa le še r Približno 12 % in to kljub
e}ativno večjim obveznostim,
1	so rezultat višje stopnje v°sPodarske razvitosti.
. Na osnovi vseh teh podaf--Ov lahko sklenemo, da se deli ,8°slovanskega gospodarstva družbe s podpoprečno pro-jrhtivnostjo in poslovnostjo ® (e teoretično in politično, ^arveč tudi praktično ne bi °9li več dolgo zanašati na 5am°č razvitejše Slovenije, tal ^'rna^u ne bo več kje vzeti g imenovanega »presežnega j. cl? za takšno neekonomsko sl'noč. Kolikor ga bo, ga bo ^ Vedsko gospodarstvo vsega g 0r®(° nameniti za svojo mo-pičijo, če se bo hotelo Vršati nad vodo.
reJ^di pomoč manj razvitim tor-kam in pokrajinam se Tael nikakor ne bo smela re'rZsti čez dogovorjene okvi-• Temeljiti bo morala pred-ofr7?’ da ekonomskih interesih p.®'1 ^Partnerjev: tistega, ki pre^°č daje, in tistega, ki jo
Kot v orehovi lupini
Zakaj je ljubljanska družbena obrt v težavnem položaju • Kakšne rešitve predlagajo ljubljanski sindikati, Gospodarska zbornica Slovenije in posamezne občinske skupščine na območju Ljubljane
POSTOJNA
Na Mestnem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Ljubljani so nas v nedavnem intervjuju opozorili, da premalo pišemo o problemih obrti, ki je že nekaj let v zelo težavnem položaju. Ljubljana pa se vse bolj razvija, število prebivalstva iz dneva v dan narašča in mesto ^potrebuje zelo razvito obrt — družbeno in zasebno. In če hočemo biti deležni dobrih obrtnih, servisnih in vseh drugih uslug, potem si moramo prizadevati prav vsi, da bo ljubljanska obrt dobila v najkrajšem času tisto veljavo, ki ji kot gospodarski panogi gre. Ne nazadnje pa si z dobro razvito obrtjo v mestu lahko zagotovimo nova delovna mesta za najrazličnejše poklice in s tem omilimo problem brezposelnosti.
dinarja iz sredstev, ki se stečejo v sklade skupnih rezerv od obrtnih podjetij. Z zakonom je sicer jasno določeno, da so skladi skupnih rezerv, v tem primeru sredstva, ki se zberejo v teh skladih iz obrti, namenjeni tudi za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov zaposlenih za kritje izgub v celoti ali deloma, za sanacijo, za pospeševanje obrtne dejavnosti itd. Tako pravi zakon, praksa pa je bistveno drugačna. Za skoraj vse ljubljanske občine tudi velja, da obrtne delovne organizacije niso deležne niti tistih sredstev, ki se zberejo iz obresti od poslovnih skladov obrtnih podjetij in ki bi se morala po veljavni zakonodaji spet preliti v obrt. Slednjič, tudi poslovne' banke so na zahteve obrti po kreditih za razvoj veliko bolj oglušele, kot je to primer za druge panoge gospodarstva.
rna.
VINKO BLATNIK
Zdaj je v Ljubljani 137 obrtnih podjetij z več kot 6000 zaposlenimi delavci. To so podatki za družbeni sektor; k ,njim pa je treba dodati še 3000 zasebnih obrtnikov — med njimi so zajeti tudi gostinci — ki zaposlujejo kakih 5000 delavcev. Med obrtnimi delovnimi organizacijami družbenega sektorja je le nekaj organizacij z več sto zaposlenimi, več kot 60 % obrtnih podjetij pa zaposluje manj kot 70 delavcev.
Vsi obrtniki — tisti v družbenem in tisti v zasebnem sektorju — pa še zdaleč ne morejo zadovoljiti naraščajočih potreb ljubljanskih prebivalcev. Kot nam je zatrdil Janko Velikonja, tajnik mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, v Ljubljani močno primanjkuje radijskih in televizijskih servisov, servisov za popravilo najrazličnejših gospodinjskih strojev, avtoservisov za posamezne vrste avtomobilov, vodovodnih inštalaterjev, elektroinštalaterjev in elektrikarjev nasploh, krovcev, kleparjev, pleskarjev, soboslikar-jev in drugih obrtnikov.
Povpraševanje torej znatno presega ponudbo. Zato je toliko bolj presenetljivo, da je minulo poslovno leto zaključilo z izgubo kar 20 ljubljanskih obrtnih delovnih organizacij, več kot 40 obrtnih podjetij pa je zašlo na rob rentabilnosti.
MAČEHOVSKI ODNOS DO OBRTI
zlasti kar zadeva obveznosti do družbe. Za ponazoritev dva primera: za predlansko leto je ljubljansko Frizersko podjetje plačalo na zaposlenega 950 novih dinarjev družbenih dajatev, zasebni frizer pa le 450 novih dinarjev; eno od krojaških podjetij pa je v tem letu plačalo 1030 novih dinarjev družbenih , dajatev na zaposlenega, medtem ko je zasebni krojač plačal le 480 novih dinarjev dajatev na delavca.
Komentar k temu je kajpak odveč.
SUBJEKTIVNE SLABOSTI
Kljub vsemu pa je tako Imenovanih subjektivnih vzrokov,
Drug problem, ki tare zlasti storitveno obrt, pa so neenaki pogoji gospodarjenja med družbenim in zasebnim^ sektorjem,
da ljubljanska družbena obrt ne more na zeleno vejo, mnogo več kot tistih, za katere obrtne delovne organizacije nimajo dovolj moči, da bi jih same odpravile. Če bi se v vseh tistih obrtnih delovnih organizacijah, ki so minulo poslovno leto zaključile z izgubo ali pa so se znašle na robu rentabilnosti, z vso resnostjo lotili ukrepov za povečanje dohodka in če bi manj razmišljali samo o delitvi, potem bi bili tudi poslovni rezultati bistveno boljši.
Da ne bomo govoriil na pamet, podatek: v Birotehniki so
na primer do tretjega tromesečja lani kljub poslovni izgubi razdelili vsa sredestva na osebne dohodke, tako da so le-ti znašali v poprečju 1700 novih dinarjev. Nič bolje ni v drugih obrtnih podjetjih. Skorajda velja pravilo, da v obrtnih delovnih organizacijah ves prigospodarjeni dohodek razdele na osebne dohodke, čeprav bi lahko ob sicer nekoliko nižjih dohodkih zaposlenih le poskrbeli za boljšo kadrovsko zasedbo, za modernizacijo strojnih naprav, za proučevanje tržišča, skratka, za trdnejšo perspektivo.
Seznam subjektivnih vzrokov za slabo gospodarjenje v obrti pa je dolg. Kooperacija, poslovno sodelovanje, načrtovanje razvoja za daljše obdobje — vse to so neznanke v obrti. Skrb za boljšo kadrovsko zasedbo v obrtnih delovnih organizacijah, predvsem skrb za to, da bi se tudi v obrti zaposlili visoko strokovni kadri, še zdaleč ni sestavni element poslovne politike delovnih kolektivov. Zato pa je toliko bolj razvito šušmarstvo. Sindikati navajajo številne primere, ko delavci v posameznih podjetjih v popoldanskem času, torej s šušmar-jenjem, zaslužijo mnogo več kot v rednem delovnem času v svoji delovni organizaciji.
Skratka, za prenekaterega od obrtnih delovnih kolektivov bi lahko trdili, da živi in dela kot v orehovi lupini.
O tem in o marsičem drugem pa več v nadaljevanju naše serije.
MILAN ZIVKOVIČ
Preden bomo navedli nekatere objektivne vzroke, zakaj se je skoraj polovica ljubljanskih obrtnih podjetij znašla pred tem, da zapre svoja vrata, prisluhnimo mislim tajnika ljubljanskega sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Janka Velikonje:
»Tih to, da je ljubljanska obrt v tako težavnem položaju, so krive tudi posamezne občinske skupščine, ki imajo mačehovski odnos do razvoja obrti. V občini Ljubljana-Šiška in, Ljubljana-Moste dajejo prednost v glavnem industriji, obrt pa potiskajo na stranski*tir. -Le® v Centru je nekoliko več razumevanja za družbeni sektor obrti in je občinska skupščina n sredstvi, ki jih je namenila za pospeševanje razvoja obrti in za sanacijo nekaterih obrtnih podjetij, že precej pomagala obrtnim organizacijam Elektro-dvigalo, Pleskarstvo 1. maj, Go-nilka in nekaterim drugim«
V Šiški, v Mostah, za Bežigradom in na Viču za pospeševanje obrti ali za sanacijo posameznih, sicer perspektivnih obrtnih podjetij, ne dajejo niti
Ko občudujemo lepo zgradbo, lepo speljano cesto, most, podvoz, nadvoz, predor, največkrat ne vemo, v čigavi glavi se je za vse te objekte rodil načrt Bolj kot drugod po svetu smo do njih in njihovega ustvarjalnega dela krivični, ker pozabljamo na njihova imena, kadar predajamo objekt svojemu namenu.
Te dni smo se oglasili v eni izmed projektantskih organizacij, v podjetju »Projekt — nizke zgradbe«. V tej organizaciji se »kuhajo« načrti za novo moderno avto cesto Šentilj—Nova Gorica. Mimo mnogih projektantov in drugih sodelavcev smo se srečali tudi z direktorjem podjetja inž. Marjanom Krajncem, strokovnim svetovalcem inž. Milošem Kraigherjem, projektantom mostov inž. Radošem Juhartom, projektantom cest inž. Radošem Hribernikom, projektantom hidrotehničnih objektov inž. Samom Jarcem in sekretarjem podjetja Antonom Podgorškom.

POSLOVNO ZDRUŽENJE
modna hiša
Ljubljana— maribor—osjek
POMLADNE NOVOSTI
V	KONFEKCIJI, PLETENINAH IN METRAŽNEM BLAGU
V	BOGATEM ASORTIMENTU KROJEV, BARV IN VZORCEV
V	MODNI HIŠI

»Projekt — 'nizke zgradbe« je specializirana projektantska organizacija za ceste, mostove, hidrotehnične objekte. V Sloveniji je največja tovrstna organizacija. Svojo samostojnost si je pridobila pred petnajstimi leti, ko se je razvila iz biroja.za nizke gradnje — Slovenijapro-jekt. V »Projektu — nizke zgrad-be« izdelujejo investicijske projekte, idejne in glavne projekte. To pomeni, da so domači strokovnjaki — ob sodelovanju z nekaterimi drugimi specializiranimi organizacijami — sposobni opraviti vse potrebne raziskave in vse ustrezne projekte za objekte nizkih gradenj.
V Sloveniji skorajda nismo zgradili ceste, pri kateri ne bi sodelovali projektanti »Projekta«. Podatek bi bil seveda za nas še bolj spodbuden, če bi imeli v Sloveniji še bolj na gosto razpredeno mrežo modemih asfaltiranih cest. Toda za to v »Projektu« niso prav nič krivi. Delajo, kar jim investitorji naročijo, delajo, kadar je denar za investicije. Prav zato so v »Projektu« poznali še bolj sušna leta in na svoji koži občutili omejevanje investicij. Na njihovo in našo srečo pa so tudi taka obdobja minljiva.
Tako smo kramljali v »Projektu . — nizke zgradbe«. Ogledovali smo si nekatere najnovejše rešitve nove avto ceste Šentilj—Nova Gorica. Temu projektu velja posvetiti poseben. prispevek in tako bomo v našem listu tudi storili. Z gradnjo ceste Šentilj—-Nova Gorica
bomo »živeti« v Sloveniji nekaj naslednjih let. Spremljali bomo nastanek najpomembnejše, prometne žile pri nas, ki bo odločilno posegla v naše gospodarsko in družbeno življenje.
Take spremembe pa prinese ^ pravzaprav vsaka nova prometna žila. Spomnimo se nekaj takih. cest, hkrati pa bo to priložnost, da predstavimo avtorja projektov »Projekt *— nizke zgradbe«, katerega projektanti so jih samostojno zasnovali ali pa so sodelovali pri načrtovanju. Iz dolgega seznama, ki obsega v dvanajstih letih 3700 projektov ne le za ceste, ampak tudi drugih objektov, omenjamo le nekatere: avto cesta Ljubljana— Zagreb, del avto ceste Zagreb— Beograd, rekonstrukcija ceste Celje—Ljubljana—Koper, cesta Naklo—Ljubelj, sodelovanje pfi projektiranju avto ceste Beograd —Skopje—Gevgelija, rekonstrukcija ceste Pesnica—Lenart —Gornja Radgona, cesta Ljubljana— Litija— Zagorje— Zidani most, Zidani most—Rimske Toplice, Škofljica—Kočevje, Celje —Rogaška Slatina, Novo mesto '—Metlika, Ljubljana—Naklo, Podvin—Jesenice—Podkoren itd. itd.
Vsako cesto spremljajo mostovi, podvozi in nadvozi in drugi objekti. Iz te dejavnosti »Projekta« naj mimo mostov prek že omenjenih cest omenimo še predor pod Ljubljanskim gradom, most prek Mure v Veržeju, most prek Save na Javorniku, most v Krškem itd.

Glasilo republiškega sveta ZSj za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor Glavni tn odgovorni urednik
MILAN ,POGAČNIK
Naslov aredrllštva in uprave Ljubljana. Dalmatinova ul. 4 poštni predal 113/71. telefon uredništva 316-672,	316-695
312-402 tn 310-633. uprave 310-033 Ra2un pn Narodni banki t Ljubljani. St. NB 591-1-901, de vlznl raCun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št 501-620-7-32000-10-3204-436 - Posamezna Številka stane 50 N-par
-	50 S-dln - Naročnina le četrtletna 6.50 N-d)n - 650 S-dln
-	polletna 13 N-dln - noo S-dln In letna 26 N-dtn - 2600 S-dln
-	Rokopisov ne vračamo -Poštnina plačana v gotovim
-	Tisk In kliSell CZP .t.ludska
pravica* T.lnhllana
O1 stanovanjskih ^ problemih borcev
Občinski odbor Zveze bor» cev v Postojni je v sodelovanju z občiunsko skupščino že lani izivedel anketo, s katera so ugotovili, kakšni so dejanski stanovanjski problemi borcev v občini.
Kaj je pokazala anketa? Na območju celotne občine bi za dokončno ureditev stanovanjskih problemov borcev potre-V bovati 9 milijonov dinarjev.
4 Do konca leta 1970 pa se bo iz | stanovanjskega prispevka in 4 drugih namenskih sredstev' 'j nabralo le 3 do 3,5 milijona ^ dinarjev. Tako bodo do takrat ^ lahko rešili le eno tretjino de-janskih potreb. Kljub tem ^ podatkom pa obstaja zaradi: J zakona, ki določa zanesljivo, zbiranje sredstev, le upanje* I da bodo stanovanjske zadeva borcev v dogledni prihodnosti rešene.
Občinska skupščina, ki je y dobila anketni material, pre-4 gledan od borčevskih organi-; ^ zacij, bo razpoložljiva sredstva ^ za stanovanja razporejala po ^ posebnem ključu. V prvi vrsti ^ bodo pri prosilcih upoštevali (j udeležbo v NOV, stanje stano- 1 vanja in število družinskih ž članov.
4 Ob tem ko so anketirani ž borce, so tudil ugotoviti, da 4 ima mnogo borcev udeležbo v 4 NOV vpisano samo v vojaški 4 knjižici, nimajo pa posebnih 4 odločb o enojnem ali dvojnem ^ 'štetju. Več je tudi takih pri-^ merov, da so ljudje sodelovali v NOB, nimajo pa ustreznih odločb, ker jih ni nihče poučil o tem, da morajo napraviti posebno vlogo za priznanje'posebne dobe.
SAVINJA
CELJE
»PROJEKT — NIZKE ZGRADBE« — NEZNANKA V ŠIRŠI JAVNOSTI
Anonimni načrtovalci
žagan fesi
Tako smo doslej, sicer zelo bežno, spoznali že dve dejavnosti »Projekta — nizke zgradbe«
—	projektiranje cest, mostov in nekaterih > podobnih objektov. Ostaja nam še tretja dejavnost
—	hidrptehnični objekti. Strokovnjaki v Projektu dalijo to dejavnost na projektiranje vodovodov, kanalizacije, industrijsko hidrotehniko, regulacije, melioracije vodotokov tin zemeljske pregrade. Vnovič bi lahko brez konca naštevali plodove dela te strokovne skupine, vendar so nam strokovnjaki skrajšali delo, ko so rekli, da so projektirali kanalizacijo in vodovode v vseh večjih slovenskih mestih razen v Mariboru in v Ljubljani, med projekti za regulacije pa so omenili regulacijo Pesnice, Savinje v Celju im Idrijce.
Upamo, da nam je uspelo vsaj delno predstaviti delo kolektiva »Projekt —.nizke zgradbe. Kolektiv, ki šteje 90 članov, je ustvaril lani 5 milijonov novih dinarjev bruto .produkta. Kako jih je bilo potrebno ustvariti, kakšno plačilo terjajo za svoje delo, naj pove podatek: v svetu odštejejo za raziskave in projektiranje 70/o celotne investicije, »Projekt — nizke zgradbe« pa dobi za takšno delo 3,5 0/o vrednosti celotne investicije.
I.V.
iglavcev in listavcev^ lesna volna
furnir
plemeniti in slepi furnirji domačih in eksotičnih drevesnih vrafc
■ lamelni I parket
J hrast [jesen
in kntn?» istve
zaboji
iz kolekcije JUS in po naročilu, j transportne palet*
embalažni
sodčki
iz vezanih plošč - „ standardni in s patentnimi zapirači
filament
ovojni
papir
kosovno
pohištvo
omarice ze čevlie 'omarice za parile razne druge funkcionalne omaric« raztegljive ia navadne Vuhinjake mirr-
SAVINJA
CELJE
CENTRALNI KOMITE ZKS OCENIL IX. KONGRES ZKJ
Kakor je znano, se je CK ZKS ie nekaj dni po kongresu ZKJ, v četrtek 20. marca, sestal na razgovor o pomenu in vplivu tega^ pomembnega dogodka na razvoj samoupravnosti naše družbe. Na seji je predvsem tekla beseda o vprašanju, ali so stališča slovenskih komunistov in delovnih ljudi, ki so jih oblikovali v predkongresnem obdobju, v zadostni meri vplivali na sklepe kongresa, ali niso. Ali je delegacija slovenskih komunistov »uspela-« s predlogi ali ni.
Splošna ocena članov CK ZKS, ki jo je bilo mogoče oblikovati ob poslušanju razprave, je bila: uspela je. Po mnenju razpravljavcev na seji IX. kongresa ZKJ sicer ni bil kongres radikalnih okretov in prelomov z našo dosedanjo prakso in smerjo družbenega razvoja, kljub temu pa nedvomno pomeni novo obdobje programske idejno-politične in akcijske usmerjenosti ZKJ v njenem nenehnem revolucionarnem boju za socializem, za demokratične, svobodne odnose med ljudmi in narodi sveta. Z devetim kongresom smo dobili idejno-politično bitko za samoupravljanje, za reformo in za novo vodilno vlogo ZK, za temeljne komponente našega razvoja, kakršne izhajajo iz dosežene stopnje razvoja družbenih odnosov. Kongresni dokumenti, ki so bili rezultat izredno prizadetih in širokih razprav v vsej naši javnosti in ne le na kongresu, odražajo v svojih stališčih globoko progresivno družbeno in politično vsebino.
Člani CK ZKS so v razpravi o pomenu IX. kongresa zlasti poudarili, da je v naši javnosti doživel vsesplošno podporo ter pripravljenost za uresničevanje njegovih stališč. Čeprav smo v kongresnih komisijah slišali različna mnenja in poglede glede nadaljnjega razvoja v Jugoslaviji, kar je razumljivo, smo vendarle bili priča enotnosti vseh delegatov in javnosti, da od reformnih načel ni mogoče odstopiti, ne glede na to, kako jih kdo pojmuje. Kongresna resolucija je dokument, ki zavezuje komuniste, da se ustvarjalno, brez oportunizma, spopadajo z vprašanji, pomembnimi za razvoj naše družbe.
Po oceni članov CK ZKS je kongres pondvno potrdil dejstvo, da je Jugoslavija enoten (sicer še nedograjen) gospodarski in tržni prostor, ki temelji na načelih delitve po delu in na načelih družbeno usmerjevanega blagovno-tržnega gospodarstva, v katerega je zaradi njegove socialistične narave in bistva potrebno na področju delitve ugrajevati načela solidarnosti. Upoštevati pa moramo, da je znotraj tega enotnega gospodarskega in tržnega prostora vendarle šest nacionalnih gospodarstev, ki so se razvijala in so se razvila na sedanjo stopnjo v bistveno različnih pogojih. V interesu slehernega nacionalnega oziroma republiškega gospodarstva in v interesu jugoslovanskega gospodarstva kot celote je enakomernejši razvoj nacionalnih gospodarstev, ki ga je možno in potrebno dosegati tudi (vendar ne izključno) s prelivanjem sredstev med njimi preko sklada za pomoč nerazvitim — toda tako, da bo v polni meri zagotovljena pravica narodov oziroma delovnih ljudi v republikah, da razpolagajo z rezultati svojega dela. Takšno pojmovanje socialistične solidarnosti, ki ne deformira načela delitve po delu, je nujen pogoj za dejansko enakopravnost narodov v Jugoslaviji, ki je brez ekonomske podlage neuresničljiva in navidezna.
Udeleženci razprave na seji so zlasti poudarili, da pomeni IX. kongres ZKJ skupaj z republiškimi kongresi uspešno konstituiranje reorganizirane Zveze komunistov. Po treh letih razpravljanja ter ukvarjanja same s seboj, večkrat na škodo njene učinkovitosti pri razreševanju perečih družbenih vprašanj, je ZK zdaj našla »samo sebe« ter zelo jasno določila svoje mesto v izgrajevanju samoupravnega socializma. Reorganizacija ZK in njen bistven element — demokracija — sta na kongresu uspešno prestala pomembno praktično preizkušnjo. Idejno-politične osnove nadaljnjega razvoja vloge delavskega razreda in ZKJ1 kot vodilne sile niso samo plod teoretskih naporov, marveč so se v dobršni meri že tudi potrdile v praksi. Na vsebino kongresa je tako ali drugače lahko vplival vsak član, vsaka organizacija ZK, kar je velika pridobitev reorganizacije ZK.
Kongres je tudi dokazal, da je enotnost idejno-političnega gibanja možno doseči le od spodaj navzgor, ob upoštevanju nacionalnih, ekonomskih, socialnih in drugih različnosti. Birokratsko etatistične in nacionalistične sile so doživele ponoven poraz in so izrinjene iz središča našega družbenega dogajanja. Slepili pa bi se, če bi menili, da se te sile v naslednjem obdobju, ko gre za uresničevanje dogovorov, ne bodo skušale napajati in obnavljati, zlasti takrat, ko se bomo znašli pred raznimi protislovji in problemi. Najuspešnejši boj proti težnjam, da bi preusmerili tok družbenega razvoja mimo in zunaj samoupravljanja, pa je učinkovito urejanje odprtih oziroma na novo porajajočih se problemov na vseh ravneh. Po splošni oceni razpravljavcev je kongres določil res samo splošne pogoje in izhodišča za dejavnost komunistov (kot je edino pravilno), to pa seveda zaostruje odgovornost komunistov na teh ravneh in v okoljih, kjer delujejo, za uveljavljanje sprejete politike.	VINKO BLATNIK
I
||||||||||||lllll]!|!;!::i!!!!l!:!ll!OIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llli^
Trgovsko podjetje
©
volan ljubljana
kersnikova 6
telefon 311*734
0 Osebni avtomobil ŠKODA 1000 MB, model 1969,
cena vozila 20.684 N-din fco. Ljubljana
Odobravamo potrošniški kredit v znesku 6.000 N-dln z 20 % lastno udeležbo In z obveznostjo, da stranka plača 53 N-dln za riziko zavarovanja.
Dobavni rok takoj. Izbira avtomobila v želeni barvi.
'iiiimltaiiiiiiiiii*
PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA NA SLOVENSKI OBALI
ZAPOSLITEV: PO ZVEZAH IN POZNANSTVU
Na slovenski obali je bilo lani od vseh brezposelnih delavcev kar 7 odstotkov takih, ki so končali srednjo,
višjo ali visoko šolo
V delovnih organizacijah na slovenski obali je treba število zaposlenih nujno povečati.
Temu v prid govorita dva osnovna razloga:
•	precejšnje število nezaposlenih delavcev,
•	sedanja stopnja rasti produktivnosti dela v delovnih organizacijah na slovenski
obali sloni na zmanjševanju ali stagnaciji števila zaposlenih.	,
Za povečanje števila zaposlenih v tem predelu Slovenije je več možnosti. Vsekakor pa je trenutno najrealnejša možnost, da bi povečanje števila zaposlenih dosegli z razširitvijo dela v izmenah povsod, kjer je to mogoče. Tako bi razen ublažitve števila brezposelnih delavcev izboljšali tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.
STROKOVNJAKI BREZ DELA?
Ce na kratko pogledamo, kdo so bili lani oziroma so še na slovenski obali brezposelni delavci, bomo videli, da jih je bila od brezposelnih delavcev četrtina s poklicno šolo, oziroma visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev ter kar 7 odstotkov delavcev s srednjo, višjo in visoko šolo.
Iz podatkov, ki jih imajo na voljo v koprskem Komunalnem zavodu za zaposlovanje, je mogoče še razbrati, da se zlasti v reformnem obdobju število brezposelnih S srednjo, višjo in visoko izobrazbo, ali z drugimi besedami, število brezposelnih strokovnjakov, vsako leto veča. njihov delež v strukturi brezposelnih delavcev se je povečal od ene petine v letu 1965, kar na eno tretjino od skupnega števila brezposelnih delavcev v minulem letu.
Takšne razmere na področju števila brezposelnih delavcev na slovenski obali so ob vse večji intenzifikaciji gospodarstva, ki terja zlasti strokovnjake, nevzdržne. Nevzdržne tudi zaradi tega, ker je na delovnih mestih v številnih gospodarskih delovnih organizacijah na slovenski obali, kjer je predpisana najmanj srednja strokovna izobrazba, dobra četrtina zaposlenih brez te izobrazbe. Na delovnih mestih, kjer pa je predpisana višja in visoka izobrazba, 'je skoraj-polovica takih delavcev ki nimajo omenjene izobrazbe' K temu dodajmo še to, da je tudi na vodilnih delovnih mestih v obalnih delovnih organizacijah skoraj polovica takšnih ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe za ta delovna mesta.
MLADI ČAKAJO
NA ZAPOSLITEV
Med brezposelnimi na slovenski obali je seveda največ mladih delavcev, tistih, ki so zaključili najrazličnejše šole. Tudi več kot leto dni čakajo na zaposlitev. To povzroča vzgojne in socialne probleme.
Z vidika ekonomike pa zavoljo prepočasnega zaposlovanja mladih ljudi nastaja tudi ško-
da. Gre za družbeno-ekonomsko škodo, če jo lahko tako imenujemo, ker mladi delavci ostajajo predolgo neproduktivni. So tako del neaktivnega prebivalstva prav v tisti dobi življenja, ko bi si, najlaže pridobili ustrezne delovne navade in postali kvalificirani in visokokvalificirani delavci.
Na zadnji skupni seji predsedstva obalnega sindikalnega sveta in komiteja obalne konference ZKS v Kopru so prav v zvezi s tem v zaključke med drugim zapisali:
• ...Zaradi tega. ker .zaposlovanje nezaposlenih delavcev ne kaže nobenega premika na boljše, po izkušnjah v minulih letih tudi v sezonskih mesecih ne, moramo v delovnih organizacijah in drugih institucijah odločneje vplivati na spremembo teh razmer. Skupščini Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru pa predlaga-gamo, da bi ic-ta uredila socialno zavarovanje tudi za tiste mlade ljudi, ki so šolanje zaključili uspešno, a se trenutno še ' ne morejo zaposliti.
Na območju koprskega Komunalnega zavoda za zaposlovanje že vrsto let ugotavljajo, da je posebej težko zaposliti ženske na tem območju. Kajti za žensko mladino je na voljo tudi manj učnih mest, kot je interesentk za- ta učna mesta. Zavoljo tega so vsi prisotni forumi od sindikatov, Zveze komunistov in tudi občinskih skupščin do Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kopru pred odgovorno naloga, da v programiranje nadaljnjega razvoja obalnega območja vključijo tudi dejavnosti, ki bodo odprle več učnih in delovnih mest za žensko mladino in ženske sploh. Vsekakor na se je takoj treba urediti, lahko rečemo, zastareli miselnosti, da je le malo delovnih mest, kjer se dekleta lahko zaposlijo, kajti praksa v razvitejših deželah Evrope je prav gotovo že potrdila, da to ni res. Ženske v teh deželah delajo tudi na takih delovnih mestih, na katerih si jih tudi v
teh deželah pred nekaj leti se predstavljati niso mogli.
ZAPOSLOVANJE
MIMO ZAVODA
Problem, ki tare službo zaposlovanja na slovenski obali, je tudi ta, da se več kot 80 odstotkov ljudi, ki iščejo zaposlitev, zaposluje mimo koprskega Komunalnega zavoda za zaposlovanje. Precejšen del teh ljudi se zaposluje na osnovi zvez, poznanstev in podobnega. To postaja na Koprskem v zadnjih letih vse večja praksa, ki poraja precejšnje nezadovoljstvo med ljudmi na tem območju in s tem tudi politične probleme.
Zaposlovanje na osnovi zvez in poznanstev gre navadno tudi mimo kriterijev, kot so strokovna in psihofizična ustreznost delavca za delovno mesto, nadalje socialno-ekonomski kriteriji, kjer se za tistega, ki se zaposli po zvezah, ne upošteva njegova zemljiška posest, ali če je edini hranilec v družini itd. Nadalje v takih primerih ne upoštevajo tudi drugih kriterijev, kot je čas čakanja na zaposlitev, niti se ne upošteva prednost tistih brezposelnih delavcev, ki so kot brezposelni prijavljeni na območju koprskega Komunalnega zavoda za zaposlovanje.
»•Mnogo odločneje kot doslej se je treba zavzeti v delovnih organizacijah za zaposlovanje po omenjenih kriterijih,« pravijo na obalnih sindikatih v Kopru. »S strokovno komisijo, ki naj bi bila sestavljena in iz predstavnikov občinskih skupščin. Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kopru in obalnih sindikatov, pa naj se takoj ugotovi, v katerih delovnih organizacijah kršijo omenjene kriterije in v katerih delovnih organizacijah je že kar udomačeno zaposlovanje po zvezah in poznanstvu. V zvezi s tem naj bi omenjepa komisija proučila tudi potrebe in probleme honorarnih in drugih dodatnih zaposlitev z ozirom na zaposlitev novih delavcev. Ugotovitve komisije bi nato obravnavali samoupravni organi v delovnih
organizacijah, občinske ikupščl' ne in tudi družbeno-polltične organizacije, seveda s tem, da W vsi tudi primerno ukrepali.«
M. Z.
OD TOD IV TAJI
0 GORNJA RADGONA
Proti koncu tega meseca na* merava gornjeradgonska sani* tarna inšpekcija organizirati tečaj o higienskem minimumu za vse tiste delavce, ki imajo opravka z živili, pa še do M* daj niso opravili tega tečaja. Sanitarni inšpektorji bodo na ta način poskrbeli, da bo vsak delavec živilske stroke dotfl vsaj osnove iz higiene.
F. K.
0 KOPER
Proti koncu tega meseca bo* do Koprčani dobili samopo* strežno restavracijo, ki jo ureja Agrokombinat Emona iz Ljubljane. Samopostrežna restavracija na Prešernovem trgu je veljala 2,5 milijona dinarjev.
0 KRANJ
Minuli teden so predstavniki kranjske občine obiskali »občinske može« v Železni kapli in se z njimi pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju med dvema občinama. Določili so program sodelovanja. Tako kot prejšnja leta bo tudi letošnje sodelovanje potekalo predvsem na kulturnem in športnem področju. Razen tega pa bodo izmenjali izkušnje tudi prosvetni delavci in predstavniki vzgojno varstvenih ustanov obeh občin.
0 KOČEVJE
Kočevsko podjetje Triiwi< priučuje 60 novih delavcev in delavk in 30 izmed njih jih bo zaposlilo predvidoma že maja letos. Ostalih 30 je vajencev, ki bodo morali s priučevanjem oziroma šolanjem še nadaljevati. Podjetje Trikon — za katerega izdelke je posebno po sejmu Moda 1969, kjer so dobili tri zlate medalje, vedno večje povpraševanje — je dobilo pred kratkim 12 tisoč dinarjev kredita od zavoda za zaposlovanje v Ljubljani. S tem kreditom bodo tehnološko uredili proizvodnjo, in zaradi tega zaposlili nove ljudi. Ostane pa še nerešeno vprašanje novih prostorov za skladišče izdelkov.
V LITIJSKI PREDILNICI JIM NI ŽAL-DENARJA ZA IZPOPOLNJEVANJE ČLANOV KOLEKTIVA
IZOBRAŽEVANJE
STALNA DOLŽNOST
V zasavskih podjetjih imajo uveljavljene različne oblike strokovnega in ostalega izobraževanja, pač glede na specifične razmere in naravo njihove proizvodnje oziroma proizvodnega procesa. Za zdaj se je izkazal kot najboljši način izobraževanja tako imenovano izpopolnjevanje za potrebe delovnih mest. V litijski Predilnici posvečajo temu sistemu stalno skrb in pozornost, in kot je videti, dosegajo dokajšnje uspehe.
Izobraževanje poteka po vnaprej določenem načrtu. Pravzaprav vsako leto znova izdelajo plan izpopolnjevanja, ki temelji tudi na prejšnjih Izkušnjah in na potrebah tekočega gospodarskega leta. Konkretno: letos se kolektiv loteva pomembnejše modernizacije v okviru rekonstrukcije podjetja. Ker bodo uvozili nove, sodobnejše stroje, bodo morali prvenstveno poskrbeti, da bodo člani kolektiva temeljito seznanjeni s tem, kako se ravna s temi napravami. Vselej pa naučijo streči strojem več ljudi, ki v primeru potrebe zamenjajo stalne delavce pri teh napravah.
Strokovne in druge oblike izpopolnjevanja v tem kolektivu so razdeljene po sektorjih. Tako ima proizvodni sektor svoj načrt izobraževanja, ostale
službe svoje plane. S tem sistemom so dosegli predvsem to, da vsakdo ve, kakšne so njegove dolžnosti in da vsakdo računa, kdaj bo na vrsti za seminarje, tečaje, predavanja in druge oblike izpopolnjevanja. Sicer pa so predvideli tudi stroške letošnjega izobraževanja. V te namene . bodo letos porabili nekaj nad 140.000 din; kar kaže, da v litijski predilnici ne varčujejo s sredstvi za povečevanje znanja svojih zaposlenih.
V podjetju imajo vzorno izdelan sistem (štipendiranja. Letos podeljujejo štipendije 14 fantom in dekletom, bodisi na srednjih ali višjih in visokih šolah. Poleg redne štipendije prejemajo otroci socialno ogroženih staršev še posebne podpore. Razen teh podpor so uveljavili še sistem nagrajeva-
nja glede na dosežene učne uspehe. Boljši so ti uspehi, večje možnosti ima ta ali oni dijak oziroma študent. V Predilnici sodijo, da je tak sistem stimulativen in se je izkazal za uspešnega.
Ob tej priložnosti kaže omeniti tudi to, da kolektiv ni gluh za potrebe občinske skupnosti na tem področju. V Litiji so predlani ustanovili poseben sklad za štipendiranje otrok vseh tistih staršev, ki ne bi zmogli šolati svojih otrok. Kot je znano, so nekatere delovne organizacije, med njimi tudi Predilnica, pokazale dosti razumevanja za tak sistem podpiranja študija nadarjenih otrok. Kolektiv Predilnice daje vsako leto za te potrebe 2 milijona S-din, dali pa bi še več, če bi bile njihove materialne možnosti take, kot so jih predvidevali. Sicer pa so litijski predilničarji na minulem občnem zboru osnovne organizacije sindikata skoraj soglasno podprli predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo novih in preureditev starih šol. Občani in delovni ljudje Litije bodo o tem odločali na referendumu 13. aprila.
-m-
; 0 SLOVENJ GRADEC
■
Na seji upravnega odbor. Društva upokojencev v Slove ! njem Gradcu so sklenili, df ; bodo letošnjo pomlad začel: -j graditi dom upokojencev. 'V ■ domu bo 21 garsonjer, eno sta-: novanje, klubski in upravk : prostori ter restavracija. Z? ! gradnjo bodo potrebovali pred-; Vidoma 140 milijonov stari!-* din, sredstva pa bodo deloms prispevali sami, deloma pa jit bodo dobili iz sklada stano-: vanjskega podjetja.
O. A.
0 DRAVOGRAD
Glavria naloga sveta za šolstvo in temeljne izobraževalne skupnosti pri programiranju razvoja Izobraževanja ir. vzgoje v občini bo v naslednjem obdobju izdelava programa razvoja šolstva ter ukrepov za ustvarjanje takšnih razmer, ki bodo omogočile, da - bi čimveč mladih uspešno kon-čglo osemletko in dobilo ustrezen poklic. Znano je, da v občini še vedno ne konča osemletke 40 odstotkov otrok, kar je velik družbeni in ekonomski problem.
Mladim iz revnejših delavskih in kmečkih družin bi morali zagotoviti materialno podporo za čas šolanja oziroma študija ter v ta namen ustanoviti enoten štipendijski sklad. Pri pridobivanju strokovnih kvalifikacij nasploh bo treba več pozornosti posvetiti specia-lizaciji. Za to bi morali usfva-riti učinkovit sistem dopolnilnega izobraževania; ki naj bi postalo stalna oblika dodatnega strokovnega izobraž°vanja.
'	I. P.
(
PORTRETI IN SREČANJA
askrbljeno je ogledovala f j svojo desnico in jo počasi z dlanjo oprla na mizo. »Ne vem, kaj bo, če se mi kost ne zaraste.*’ »Starim se ne zaraste rada, vi pa nisle stari,*< sem jo bodrila, »še boste s to roko Rašici priskrbeli kakšno košuto.** Njeno zaskrbljenost pa sem razumela. DRAGA KRUŠEČ je £e šestnajst let modna kre-atorka v tovarni pletenin Rašica. Na tisoče modelov je zrisala s to desnico, oprto ob mizo... In koliko bi jih še lahko, če ozdravi.
»Zlate košute so redka priznanja,** je odvrnila Kruščeva in se utrujeno nasmehnila. »Prve tri smo dobili za moje kreacije, če nobene več ne prislužim, bom imela mirno vest. Risala pa bi še rada, v meso in kri mi je prišlo kreatorstvo in ne morem si predstavljati življenja brez tega.**
V modnem ateljeju Rašice je Draga Krušeč nepogrešljiva. Modni kreatorki, ki sta ji prišli pred tremi leti na pomoč, imata sijajne ideje, ne poznata pa tehnologije pletenja; njune risbe mora Krušče-
va opremiti s strokovnimi napotki za proizvodnjo. To delo ji gre od rok, saj je izučena pletilja in šivilja. Ko je začela Rašica rasti na ruševinah nekdanje tovarne zaves Štora, je vodila proizvodnjo, popoldne pa risala in izdelovala kroje, če ni udarniško obnavljala tovarne.
složna. Direktor Vidmar je našel za vsakogar lepo besedo, če ne med delovnim časom,, pa popoldne med udarniškim delom. Zaupali so mu in še zdaj so ga stari delavci veseli, ko pride mednje. S tovarno vred so se spreminjali tudi odnosi. Industrializacija je prinesla hlad in preračunljivost.
»Povejte mi raje kaj o kreiranju. Ali vam ne zmanjka idej po šestnajstih letih?**
Kruščeva se je razživela:
Modnih domislic pa vedno ni mogoče uporabiti, ker je naša galanterijska industrija prerevna in predraga, za uvoz modnih dodatkov pa je vedno premalo deviz. No, vsaj izbira prediv se je obogatila in z novimi stroji lahko spletejo marsikaj, kar si Kruščeva včasih še predstavljati ni mogla.
»Kako si pa to razlagate, da ste v zadnjih treh letih dobili samo eno košuto, poprej pa tri?**
Zlomljena desnica
In vendar se Kruščeva s sentimentalnostjo spominja prvih let Rašice. Živeli so kot velika družina, prizadevna in »Veste,** mi je rekla, »po šestnajst ur sem delala prene-kateri dan, pol so mi jih plačali, pol pa udarniško. Kdo naj bi ne nadomestil, ko pa je primanjkovalo strokovnjakov? V takšni stiski smo bili, da smo morali odpreti svojo šolo za pletilje. Današnja mladina ne ve, kaj se pravi delati in trpeti.**
»Prej je bila večja nevarnost. Vse delo je viselo na meni, na razpolago pa nisem imela drugega kot nekaj modnih časopisov. Se potem, ko so meje odprli, je bilo za modne revije v inozemstvu škoda denarja. Zadnja leta je delavski svet razumnejši. Predlanskim sem bila, pravzaprav smo bile vse tri kreatorke v Parizu, lani v Torinu in Milanu, dobivamo pa tudi vse pomembnejše modno časopisje. Na tekočem smo z modo.**
Kruščeva je skomignila z rameni:
»Zlata košuta je najboljša reklama za vsako tovarno, ki jo dobi. Mi imamo že štiri, nekatere tovarne pa še nobene. Veste, da se bodo pulile Zanjo.**
Je ta odgovor pomenil: Bolj bo treba pognati kolesje krea-torskega oddelka, kritičneje selekcionirati narisane modele? Previdna Kruščeva ni pojasnila tega. Morda zato, ker je že od prešnje pomladi sa-
ma na pol v tovarni. Ko si je zlomila roko, je ostala več mesecev doma, zdaj pa dela samo po štiri ure.
»Se marsikaj lepega bi znali narediti,** je zamišljeno nadaljevala, »ko iščeš gumbe, pasove in sponke, pa obupaš. Zavidam italijanskim in francoskim kreatorkam. Vsako idejo lahko uresničijo.**
Ambiciozna ženska, pomislim, in bistra.’ Rašica je odplačala čezmerne devizne obveznosti do inozemskih dobaviteljev, zdaj je čas, da razvojni oddelek Zahteva več deviz za razne modne kaprice. Draga Krušeč, ki velja v tovarni za odlično kreatorko, že brenka na to struno. Tu nič ne tvega. Letošnji delovni program Rašice predvideva . tržno ekspanzijo, znotraj in zunaj države. Kreatorji morajo imeti glavno besedo pri tem pohodu. Veteranka Draga Krušeč se je prekalila zanj.
»Rašica** je zaslovela z vašimi kreacijami. Ste kaj pomislili, da bi morali biti vsaj repki zlatih košut vaši?**
»Naj ostanejo vsaj košute , cele, če jaz nisem,** je spet na pol odgovorila Kruščeva in si gladila zlomljeno desnico.
MARIOLA KOBAL

DOPISNIKI POROČAJO
% RADLJE OB DRAVI
Povečanje družbenega bruto proizvoda
V	občini predvidevajo, da bodo v naslednjih štirih letih z razširitvijo proizvodnje lahko povečali družbeni bruto proizvod ^ kovinsko predelovalni, granitni in konfekcijski industriji za Približno 6 do 8 odstotkov. Pričakujejo tudi, da bo zaradi pre-Psmeritve proizvodnje v tovarni poljedelskih orodij na Muti Prišlo do prehodne stagnacije na področju zaposlovanja. V občini pa se zato zavzemajo za ekspanzijo konfekcijske industrije, ki ima možnost uveljavitve na tujem tržišču. Ob sorazmerno skromnih vlaganjih bi v tej panogi lahko povečali tudi proizvod-Pe kapacitete, s čimer bi ustvarili okrog 80 novih delovnih mest
žene in dekleta.
I. P.
•	DRAVOGRAD
Neprimerna struktura obrti
Struktura obrti na področju občine je neprimerna, ker •hanjkajo predvsem obrtniki tehničnih strok, kot so servisi za Gospodinjske stroje, finomehaniki, krojači in deloma čevljarji. Če bi hoteli ustvariti boljšo strukturo posameznih obrtnih dejavnosti, bi morala občinska skupščina določiti olajšave pri davčnih obveznostih, ki naj bi bile v skladu z dolgoročnim pro-Sramom razvoja obrti v občini. Poskrbeti bo treba predvsem za Modernizacijo delovnega procesa, izobrazbo zaposlenih ter pripraviti prožnejše proizvodne načrte, ki se bodo laže prilagajali Potrebam trga. Zagotoviti bodo morali tudi redno izvajanje del tor razviti odgovornejše inšpekcijske službe.
I. P.
•	SLOVENJ GRADEC
Za četrtino večja realizacija v Tovarni usnja
V	Tovarni usnja v Slovenjem Gradcu so v prvih dveh mescih letos dosegli nad 7,600.000 dinarjev realizacije, kar je za t’500.000 din več, kot v istem razdobju lani.
Na dokajšen porast realizacije je vplivala zlasti še večja Proizvodnja v vseh treh obratih, prav tako pa tudi intenzivnejša Vdelava tržišča.
ivš)
•	Ravne na koroškem
Občinske nagrade za zaslužne
a Občinska organizacija Socialistične zveze delovnih ljudi Savne na Koroškem meni, da bi bilo treba ustanoviti občinsko JMgrado za zaslužne in dolgoletne delavce na vseh področjih aela in aktivnosti. Nagrade naj bi podeljevali na slavnostni seji ■Mčinske skupščine ob občinskem prazniku.
Predlog bo organizacija Socialistične zveze delovnih ljudi Posredovala občinski skupščini Ravne na Koroškem.
(vš)
• VELENJE:
Sprememba načrta
Velenjska občinska skupščina je na zadnji seji spremenila ®Zldalni načrt za stanovanjsko sosesko Šmartno II, saj je prišlo !?ed gradnjo naselja do večjih sprememb. Spremenilo se je ob-j*1 °čje naselja in vrste hiš, spremembe pa so bile tudi pri samem 0rriunalnem urejanju te soseske.
. Vendar pa s spremembo zazidalnega načrta niso rešeni nekateri pereči komunalni problemi, zlasti cestna povezava soseske Mestom, odvodnjavanje vode s ceste niti ni ob cesti urejeno
kanali
Jzacijsko omrežje.
(vš)
IRBOVLJE:
Toplih malic čedalje več
, V zadnjem času vpeljujejo tople malice o čedalje več trbo-Iskih delovnih organizacij. To je omogočila dograditev novega Ma “.RUdar«, ki lahko pripravi dnevno blizu 1.500 obrokov nh malic za trboveljske proizvajalce.	.
Obrok tople hrane, ki ga pripravijo v hotelu »Rudar«, ve'ia !Vno 2,20 dinarjev; za to prejmejo zaposleni 4 del hrane te 0 3 kose kruha. Seveda v vseh delovnih organizacijah ne pia-0 Polne cene obroka, saj delovne organizacije toplo malico resirajo. Omeniti je treba, da vsebuje topli obrok od 600 ao kalorij.
Iz kuhinje hotela Rudar v Trbovljah dostavljajo zdaj top11
Pk Zanosi oni m ir ctvnini tolrnrni v hirnill DOSlOVnega ZdCUZC-
^uuuije noreia nuuar v nuuvijctii
5k zaposlenim v Strojni tovarni, v biroju poslovnega ------
RUDIS Trbovlje in podružnici Službe družbenega knjigovod-l- Dnevno pripravijo okrog 700 obrokov. Se pravi, da zmog 1 •’ kuhinje hotela »Rudar« za zdaj še niso polno izkoriščene, aoajo pa, da bodo že v kratkem, saj se bodo zaP0S"enV” >ini tovarni, združenju RUDIS in SDK pridružili še drugi “ktivi, ki bodo prejemali topli obrok iz hotela »Rudar«. Tople ,lce bodo uvedli v Termoelektrarni, v Elektrohvarski indu-1'. na upravi Zasavskih premogovnikov, na rudniški sep _ v Trbovljah in na železniški postaji v Trbovljah. V ° med rekonstrukcijo uredili posebno jedilnico. na aga obroka pa računajo tudi še v nekaterih drugi ^ lakih delovnih organizacijah.	'

ŽELEZNIČARJI SLOVENIJE IN ISTRE SE OBRAČAJO NA OBČANE, DELAVCE, SINDIKALNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNE ORGANE DELOVNIH ORGANIZACIJ: POSODITE NAM DENAR, DA BOMO PREMOSTILI ZAOSTALOST IN POSODOBILI ŽELEZ-NIŠKI PROMET______________________________
Posojilo za Slovenijo
Ves denar, ki bo s posojilom zbran v Sloveniji m Istri, bodo porabili izključno za modernizacijo železnic na tem področju
•	7
Železničarjem v Jugoslaviji manjka za dokončanje minimalnega programa modernizacije, ki je vezan na posojilo mednarodne banke, več kot 20 milijard starih dinarjev. Združenemu železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana manjkajo za dokončanje del na modernizaciji proge Jesenice—Dobova, za elektrifikacijo proge proti Mariboru, predvsem pa ža nabavo sodobnih potniških in tovornih voz milijardna sredstva. Kljub mnogim poskusom in velikemu samoodpo vedo vanju železničarji sami teh sredstev ne morejo zbrati. Zato so se odločili za razpis posojila med občani, delavci, sindikalnimi in delovnimi organizacijami.
Železniški kolektivi v Sloveniji in Istri so se že prve dni po razpisu posojila v velikem številu odzvali pozivu in vpisali že več kot 300 milijonov starih dinarjev posojila. Računajo pa, da bodo že v naslednjih 14 dneh kljub nizkim osebnim dohodkom kot posamezniki podpisali posojilo v višini poprečnih enomesečnih osebnih dohodkov, za dobo dveh let.
Seveda pa ti prispevki ne bodo dovolj za vse potrebe železnice, zato se železničarji obračajo na vse zgoraj imenovane, da pomagajo s posojilom pod zelo ugodnimi pogoji posodobiti potniški in tovorni promet v Sloveniji in Istri. Cim več denarja bo zbranega na področju združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana, tem več bo možnosti za sodoben in kvaliteten železniški promet v Sloveniji in Istri. Ves denar, ki bo zbran na področju Slovenije in Istre, bo namreč porabljen za modernizacijo tega področja. Niti dinarja ne bodo »prelili** za modernizacijo železnic na drugih področjih Jugoslavije.
Posojilni pogoji so zelo ugodni. Razen 6-odstotnih obresti bo železnica dajala posameznikom, ki bodo vpisali
50.000 starih dinarjev posojila in ga vplačali v dveh letih, eno brezplačno povratno vozovnico I. razreda za katerokoli relaci-
MARIBOR:
Obisk v TANI
i
............iMiMimniiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.........
jo v Jugoslaviji za vse vrste vlakov. Za 100.000 starih dinarjev vpisanega posojila bodo posamezniki dobili kar tri povratne vozovnice. Podjetja pa bodo za dano posojilo, ki ga bodo vplačala v 10 mesečnih obrokih, dobila 3% popusta od vrednosti obveznic za vse prevoze blaga po železnici. Tako posamezniki kot podjetja pa bodo sodelovali še v nagradnem žrebanju obveznic.
Železničarji Slovenije in Istre pričakujejo, da se bodo posamezniki in delovne organizacije odzvali njihovemu pozivu in tako pomagali solidarno posodobiti železniški promet.
Ob.
• ČRNOMELJ:
Za Župančičevo nagrado
•’ Občinski skupščini, SZDL in sindikalna sveta občin Črnomelj in Metlika organizirajo tudi letos tradicionalno tekmovanje za Zupančičevo nagrado. Tekmovanje na območju teh dveh občin je namenjeno za sezono 1968/69 in nastopajo na njem dramske skupine in instrumentalrio-vokalni ansambli. Revije so prejšnja leta zelo uspele, vendar nameravajo letos organizatorji še bolj vzpodbuditi in vsebinsko obogatiti kulturno-prosvetno dejavnost. Zato tekmovanje ne obsega le enkratne uprizoritve oziroma nastopa,, temveč celotno dejavnost v sezoni. Organizatorju občinskemu svetu ZKPO Črnomelj in Metlika se je prijavilo 21 tekmovalcev. Od tega 13 dramskih skupin. M. D.
Med obiskom v Jugoslaviji je pred dnevi obiskal mariborsko tovarno avtomobilov in motorjev prvi sekretar britanske ambasade v Atenah gospod Bvril Marshall s soprogo. V TAM ga je sprejel direktor splošnega sektorja Branko Crnkovič s sodelavci. Visoki gost iz Anglije se je zanimal predvsem za delovne, odnose v podjetju in za osebne dohodke zaposlenih. Seznanil s tehnološkim procesom proizvodnje. Visoki gost iz Anglije rezultati. Ogledal si je proizvodnetobrate in se na kratko seznanil s tehnoloških pročesdm proizvodnje. Visoki gost iz Anglije je pred tem obiskal še nekatera druga jugoslovanska nodietja, med njimi tudi EMO v Celju. ‘	A. Z.
Signal
• 'o -
'I
TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE
Ne oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana
1 i
j |
=	E
................
Na 10 cicero
•	RADOVLJICA
Lani so v tovarni Elan dosegli zelo ugodne gospodarske rezultate. V zadnjem četrtletju so realizacijo povečali kar za 31%. Razen tega pa je tovarna športnega orodja med največjimi investitorji na področju radovljiške občine. Pri-pravijalna dela za obsežnejšo rekonstrukcijo obratov so že končana.
•	LESCE
Od 64 zaposlenih v obratu tovarne čokolade, čokoladnih izdelkov in bombonov Šumi Ljubljana — Gorenjka Lesce je minuli teden na referendumu glasovalo 60 zaposlenih za priključitev k živilskemu kombinatu Žito Ljubljana. Za Gorenjko Lesce je to že druga »ženitev« v zadnjih petih letih. Pred petimi leti se je namreč ta tovarna priključila tovamd Šumi Ljubljana. Kaže pa, da združitev ni upravičila pričakovanj.
•	KRANJ
Vsi predsedniki gorenjskih občanskih sindikalnih svetov so minuli četrtek v Kranju razpravljali o predlogu novega slovenskega statuta sindikatov, o pripravah na proslavo 50-letnice ustanovitve KPJ, sindikatov in SKOJ in o možnosti letovanja gorenjskih delavcev-članov sindikata. Na posvetovanju so se dogovorili, da bodo organizirali vse potrebno, da bo o predlogu statuta, ki bo v kratkem dan v javno razpravo, na Gorenjskem razpravljalo čim več članov sindikata. Dosedanje priprave na proslavo potekajo po predvidenem programu, posamezne proslave po gorenjskih občinah pa bodo aprila. Nazadnje so še sklenili, da bodo tudi letos poleti člani sindikata gorenjskih občin lahko letovali v Novem gradu, Ankaranu In Strunjanu. V omenjenih treh letoviščih je sindikat že rezerviral prosta mesta.
m MARIBOR
Minuli četrtek je obiskala mariborsko tovarno avtomobilov in motorjev skupina predstavnikov pokrajinskega in občinskega sindikata industrije iz Vojvodine. V TAM so se pogovarjali s predstavniki sindikalne organizacije in se zanimali predvsem za način obveščanja članov sindikata v podjetju, zlasti jih je zanimala vsebina informativnih sredstev in pa nadaljnje naloge sindikalne organizacije pri razvijanju in forma tuni o komunikacijskih sredstev v TAM.	A. Zunec
•	KOPER
V prostorih obalnega sindikalnega sveta Koper so imeli prejšnji teden razgovor o pripravi razstave o razvoju delavskega gibanja na Primorskem in Goriškem, ki bi bila posvečena 50. obletnici ustanovitve sindikatov. Prisotni sc menili, da zahteva taka razstava veliko časa ter finančnih sredstev ter bi o jo bilo zato možno pripraviti šele do konca tega leta. Podprli pa so za misel Pokrajinskega arhiva Koper, da bi se v okviru tega ustanovil poseben oddelek, lobi zbiral gradivo o delavskem gibanju na Primorskem. Take bi dobili res študijsko analizirano gradivo, ki bi mnoge doprineslo k proučevanju zgodovine delavskega gibanja.
kc
•	RIBNICA
Ta teden bo zaključilo 34 tečajnikov — obratovodij, iz menovodij, delovodij — iz Kovinskega podjetja stanovanjsko komunalnega podjetja in? Pletilnice Sodražica tečaj c varstvu pri delu, ki ga je organizirala delavska univerza Ob zaključku tečaja bodo tečajniki opravili preizkus pridobljenega znanja.
•	IZOLA
V izolskem živilskem kombinatu Delamaris je upravni odbor na zadnji seji sprejel sklep, s katerim je predlagal delavskemu svetu, naj bi se strokovnim delavcem povišali osebni dohodki do višine, ki ustreza povprečju osebnih dohodkov istih kategorij delavcev v drugih podjetjih na področju izolske občine. Do te odločitve jih je privedlo nenadno odhajanje strokovnih kadrov iz delovnega kolektiva zaradi nizkih osebnih dohodkov.
V VELENJSKEM RUDNIKU LIGNITA Sl PRIZADEVAJO, DA BI ČIMVEČ ČLANOV DELOVNEGA KOLEKTIVA ORGANIZIRANO PREŽIVELO DOPUST
Ob morju, v planinah in v tujini
V sezoni bodo velenjski rudarji plačali za oskrbni dan od 15 do 17 din, izven sezone pa 2 do 3 dinarje manj
Že vrsto let preživljajo velenjski rudarji organizirano dopust ob morju in v planinah. Največ rudarjev je preživelo oddih v Fiesi. Ker pa letovanje v enem kraju nekaj let zapored ni več zanimivo, so velenjski rudarji predlagali, naj bi poskrbeli za organizirano letovanje tudi v drugih krajih ob našem Jadranu. Rudnik lignita Velenje je zato na začetku tega leta pripravil posebno anketo med lanskoletnimi dopustniki; v anketi se jih je precej odločilo za predlog, naj bi Rudnik lignita Velenje organiziral letovanje kje ob srednjem ali južnem Jadranu. Željo dopustnikov so tudi upoštevali.
Zaposleni v Rudmiku lignita Velenje in v Rudarskem šolskem centru Velenje bodo lahko letos letovali v Fiesi, v Umagu, Rovinju, Biogradu, v Kaštelih, na Pohorju in na Češkoslovaškem. Se pravi, da je možnosti za organizirano letovanje več, kot pa jih je bilo zadnja leta. V tem letu bodo velenjski, rudarji prvič organizirano letovali tudi v Kaštelih, kjer bo Rudnik lignita Velenje najel za čas sezone hišo z več turističnimi sobami.
Dnevni penzion bo veljal od 28 do 30 din za osebo, z izjemo v Rovinju, kjer znaša samo 18 din, kjer pa bodo ietovali borci. Rudnik lignita Velenje in Rudarski šolski center pa bosta priznala vsem dopustnikom tudi regres. Tistim, ki bodo letovali v Rovinju 10 din, drugim pa 13 din. Tako bo veljalo letovanje vsakega posameznika na dan v Fiesi 15 dinarjev, prav toliko v Umagu in na češkoslovaškem, v Biogradu 16din, v Kaštelih in na Pohorju pa 17 din. Borci pa
J
bodo plačali za letovanje v Rovinju dnevni penzion po 8 dinarjev. Izven sezone bo dnevni penzion za 2 do 3 din cenejši, poseben popust pa. bodo imeli tudi otroci do 10 let starosti.
V Fieso in v Umag bodo vozili avtobusi, letovanje bo trajalo v eni izmeni po 10 dni, v Rovinju, Umagu in Biogradu pa bodo preživeli velenjski rudarji svoj dopust v weeK-end hišicah.
Zapisali smo že, da bosta Rudnik lignita Velenje in Rudarski šoolski center Velenje tudi letos regresirala letovanje. Do regresa so upravičenj vsi zaposleni in njihovi družinski člani, če niso zaposleni, oziroma če v delovni organizaciji, kjer so zaposleni, ne dajejo regresa za letovanje.
In še na nekaj kaže opozoriti: prvi so se v Rudniku lignita Velenje lahko prijavili vsi tisti člani kolektiva, ki lani niso letovali v počitniških domovih Rudnika lignita Velenje. potem pa drugi. (vš)


MOTORNA ČRPALKA MP-300/20
24 MESECEV GARANCIJE
•TOMOS« KOPER
-r-? o so v delovnim organi-iS zacijah sestavljali pra-f\ vilnike o nadomestilu za bolezenski izostanek do 30 dni, je bila ena izmed glavnih skrbi sestavlavcev, kako z nižjimi nadomestili, kot znaša »normalni« osebni dohodek, odvrniti delavce, da bi se zdravili doma v postelji. V mnogih delovnih organizacijah so pravilniki tak svoj namen povsem izpolnili. Delavci, zlasti tisti z nizkimi osebnimi dohodki, so brez zdravnikov kmalu »ozdraveli«. Podjetja so se postavljala drugo pred drugim in pred javnostjo z nizkim odstotkom bolezenskih izostankov in mnogokje so celo posekali z nizkim odstotkom bolezenskih izostankov splošno veljavne norme, ki jih poznajo v enaki panogi drugod po svetu.
V zadnjem času pa so si nekatere delovne organizacije izmislile novo zdravilo za zatiranje bolezenskih izostankov. Delavcem, ki v mesecu ne izostanejo z dela zaradi bolezni in drugih »neupravičenih« vzrokov, primaknejo k osebnim dohodkom 40, 50 in več dinarjev.
Zaradi takih ukrepov se tako imenovana lažja obolenja prav nič niso zmanjšala. Razlika je le v načinu zdravljenja. Ko se počutijo bolne, se delav-
ci vedno ne zatekajo k zdravniku, ampak se zdravijo po nasvetih znancev in prijateljev ter farmacevtov. Kadar pa niso več leos bolezni s takinti nasveti in zdravili, ki jih je mogoče kupiti brez recepta v lekarni, potem si v podjetju izprosijo redni letni dopust za toliko dni, kolikor je po zdrav-
pomembno biti predvsem human človek.
Kdaj bomo pri nas verjeli človeku, da je bolan in ne le to, kdaj mu bomo pomagali, ko je pomoči najbolj potreben? Tako se v delovnih kolektivih premalokdaj vprašujejo. Če bi se, potlej bi bilo zdravim delavcem neprijetno sprejemati
vse notranje zakone podjetja.
Izkušnje kažejo, da so pravilniki in drugi ukrepi najbolj prizadeli neposredne proizvajalce z najnižjimi osebnimi dohodki. Ti delavci ne morejo pogrešiti nobenega odtegljaja, četudi za ceno lastnega zdravja. Zato hodijo na delo bolni, si-ojo bolezen pa prebolevajo
nikovem nasvetu potrebno zdravljenje.
O posledicah takih in podobnih ukrepov, takih in podobnih načinov zdravljenja naj sodijo zdravniki. To je le njihova pravica, čeprav so si del te pravice prisvojili laiki, nekateri najodgovornejši delavci v podjetju.
Oglejmo si vsaj bežno drugo stran tega vprašanja. Za tako ocenjevanje ni potrebno biti zdravnik, sociolog, socialni delavec, psiholog, ali kako se že imenujejo vsi strokovnjaki, ki spremljajo človekov telesni in duševni razvoj, pač pa je
denar, ki bi, če takšnega umetnega zviševanja osebnih dohodkov res ni mogoče urediti na normalen način, kvečjemu sodil bolnemu delavcu, kot del materialne pomoči v času bolezni. V vsakem kolektivu se delavci med seboj dobro poznajo, dobro vedo, kdo med njimi izrablja delovno disciplino in za take delavce so tudi v naši zakonodaji posebna pravila; poznajo pa tudi večino dobrih delavcev, ki izostanejo z dela le tedaj, ko zaradi bolezni resnično ne morejo izpolnjevati delovnih dolžnosti. Tej večini bi morali podrejati
kar med delom, stoje. Ti delavci, ki so zaradi težkega fizičnega dela najbolj potrebni počitka med rednim letnim dopustom, so zaradi nekaterih neznosnih ukrepov delovnih organizacij, prisiljeni izkoristiti letni dopust za zdravljenje. Če so se v nekaterih delovnih organizacijah vendarle navadili ocenjevati svoje poslovno življenje samo »skozi dinar«, potem se naj potrudijo oceni-niti »skozi dinar« tudi tovrstno skrb za človeka. Poleg materialnih koristi bodo spoznali, da je vredno biti tudi human.
1. V.
PREDLOG SKUPŠČINI KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV RAVNE NA KOROŠKEM:
Velenjski zavarovanci sodijo v celjsko rizično skupnost
Eden od pogojev, pred katerimi so se znašli Velenjčani v prizadevanjih za rešitev težavnega položaja Bolnišnice za tuberkulozo v Topolšici, je: vključitev občine Velenje v Komunalno skupnost socialnega zavarovanja Celje, pred tem pa izstop iz KSSZ Ravne.
Velenjska občinska skupščina je na zadnji seji spet obravnavala problematiko Bolnišnice za tuberkulozo v Topolšici. Znano je, da je ta prišla v velike težave zaradi »zapiranja« posameznih komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja oziroma regij v lastna območja. Tako so v glavnem prihajali na zdravljenje v Topolšico v zadnjem času ie bolniki z območja Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne. Bolnikov je bilo čedalje manj, zdravstveni delavci so začeli zapuščati Topolšico ...
Razgovor o tem, kako rešiti ' probleme, v katerih se je znašla Bolnišnica za tuberkulozo v
Topolšici, je bilo precej. Predlogov je bilo veliko, vendar večina nesprejemljivih. V Velenju so si namreč vseskozi prizadevali, da bi v Topolšici še nadalje. zdravili pljučne bolezni.
Zadnji predlogi kažejo, da bo predlog Velenja obveljal, čeprav bi zmogljivosti bolnišnice nekoliko zmanjšali. Bolnišnica- za tuberkulozo v Topolšici naj bi imela v prihodnje 200 postelj, sodelovala pa naj bi s Splošno bolnišnico Celje, ki bi postopoma ukinila pljučni od-
delek v Novem Celju, vse nove bolnike za TBC pa napotila v Topolšico. Seveda pa postavljajo pri tem Celjani pogoj: občina Velenje mora izstopiti iz Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem in se vključiti v celjsko komunalno skupnost.
Odborniki velenjske občinske skupščine so zato na zadnji seji sklenili, da bodo priporočili samoupravnim organom Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem, da obravnavajo- problematiko Bolnišnice za tuberkulozo Topolšica in v tej zvezi tudi predlagani izstop občine Velenje iz njihove komunalne skupnosti. To praktično pomeni razpustitev KSSZ Ravne na Koroškem, kolikor ne bodo sprejeti v doglednem času novi kriteriji za formiranje posameznih rizičnih skupnosti so-
IMlflMlilllll
cialnega zavarovanja oziroma ne bo prišlo celo do enotne republiške rizične skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, za kar se v Velenju močno zavzemajo.
Torej je mogoče pričakovati, da bo v doglednem času pro-. blem Topolšice odstranjen z dnevnega reda, seveda če bo izpolnjen pogoj Celjanov — vključitev občine Velenje v KSSZ Celje. Sicer pa tudi drugi prostori v Topolšici, kot vse kaže, ne bodo ostali neizkoriščeni. Uporabili bi naj jih za potrebe socialno - zdravstvene ustanove, najverjetneje za dom počitka.	(vš)
iiiill!l9ii]!!il!il!!:i!ll!:illll0iil!l
Ulil«
:
§
Zakaj pa ti sediš?
Zato, ker je podjetje obležalo..
Zavoljo posebnih pogojev dela v nekaterih zasavskih podjetjih so člani teh kolektivov podvrženi različnim nevarnim obolenjem, ki se jim skorajda ni moč iz- ’ ogniti. Med zasavskimi rudarji so pogoste želodčne težave, hrastniški steklarji imajo nadloge zaradi velike vročine v posameznih obra^ tih, kar vpliva na zdravje njihovih dihal, podobno trboveljski cementarji, spričo nenehnega prahu. Klasičnim obolenjem se pridružujejo nove bolezni in vrsta nadlog, ki jih mlajši ljudje spočetka manj občutijo, zato pa pritisnejo nanje po določeni delovni dobi. Skratka, narava dela v posameznih podjetjih zasavskih revirjev povzroča ljudem večje ali manjše težave, kar ima škodljive posledice za njihovo zdravje.
Zato ima v teh kolektivih preventivno zdravljenje velik pomen. Vsaj imelo ga je. Pred leti, ko so bile blagajne socialnega zavarovanja nekoliko manj plitve, ni bilo tolikšnih zadreg za pošiljanje delavcev na pre-
ventivno zdravljenje ali v klimatska in druga zdravilišča. Kasneje so bili marsikje prisiljeni občutno zmanjšati število tistih delavcev, ki bi praviloma morali za nekaj tednov v zdravilišča ali na klimatska zdravljenja. Kljub temu so začela podjetja oziroma njihovi samoupravni organi sami skrbeti za to, da bi vsaj najpotrebnejšim omogočili te oblike zdravljenja.
V hrastniški Steklarni vsako leto izločijo nekaj milijonov SD za plačevanje uslug svojim delavcem v Dobrni, Radencih ali kjer koli drugod. Kolektiv zasavskih premogovnikov je lani omogočil 90 rudarjem preventivno zdravljenje. Seveda pa so potrebe znatno višje. Ob začetku leta 1969 so ugotovili, da bo treba letos poslati znatno več delavcev na preventivno zdravljenje. Zato so sklenili pravočasno pripraviti vse potrebno, da ne bi kdor koli, ki mu je to zdravljenje resnično nujno potrebno, ostal doma. Hkrati so zaprosili s posebno pismeno vlogo komunalni zavod za socialno zavarovanje, naj jim odgovori, koliko denarja so kljub pomanjkanju sredstev vendarle pripravljeni
prispevati? Odgovora doslej še niso prejeli.
Na nedavnem občnem zboru hrastniških steklarjev je člane sindikata močno razjarila ugotovitev, da jim je zavod za socialno zavarovanje šele tik pred koncem leta 1968 sporočil, da je ostalo v skladu za preventivno zdravljenje še nekaj neizkoriščenega denarja za preventivno zdravljenje. Kakor da bi se norčevali na račun znanih naporov v tem podjetju, ko so brez kakršne koli pomoči omogočili dodatno zdravljenje okrog SO steklarjem, za kar je podjetje prispevalo skoraj 4 milijone SD. Zakaj zavod prej ni sporočil, da je za te namene še nekaj denarja? Žal, udeleženci sindikalnega občnega zbora na to vprašanje niso dobili odgovora. Dobro pa so vedeli. da so zaradi pomanjkanja denarja morali marsikateremu steklarju odreči pravico do dodatnega zdravljenja in poslati v zdravilišče resnično tiste najpotrebnejše. Mar ne bi bilo umestno, če bi zavod za socialno zavarovanje vsaj med letom povedal, koliko denarja bo za te namene na voljo? Saj res ni mogoče, kar na vrat na nos poslati zaposlenih ljudi v zdravilišča, mar ne? ...	-m-
i!llllll!llllillllllll!lll!lllll!IIIHillllllllllll!l!llll!llll!!llll||!lllll|![|||i:i|||l!:illllll|||||||||!!l|||i:[||||||||||||||||||||il|||||||[|||[Olll|||||||||III
Šport

riUISTI SlltHI.
»Olt/mpioniki« — tako so g Se imenovali zmagovalci g starogrških olimpijskih iger g ~7 so bili prav tako čašče- % ni in deležni najmanj takš- = Pozornosti, kakršne so g aanes najuspešnejši šport- H nihi moderne dobe. Olim- M Pijske igre so predstavljale g V časih stare Grčije največ- g ^ praznik, ki je trajal pet 1 aai. Olimpijske slovesnosti g s° se pričele na predvečer M z velikimi daritvami bogu g Zevsu, igre pa so se pričele Jj Naslednje jutro.
Zmagovalce so obdarova- g '*■ Z venci iz divjih oljčnih g vejic. Deležni so bili naj- g večjih časti. Opevali so jih g Pesniki, pri vhodu v doma- g & kraj pa so jim pripravili g slovesen sprejem.	g
Tako je bilo včasih. Pred g tisočletji.	g
In danes...?	g
Olimpijske igre so ponov- g oživele. Starogrškim g športnim disciplinam smo g dodali nove, ljudje pa se M zanimajo za športne rezul- g tate bolj kot kdajkoli.
Ostalo je tudi čaščenje g športnikov. Ostala so seve- jj da tudi .priznanja.
Skratka, kdor je danes 1 1nojster v športu, temu obi- g čajno ni treba kdove kako g skrbeti za svojo eksistenco, g in tistih, ki se tega dobro g zavedajo, danes niti ni ta- g ko malo. Zavestno so se od- g
Novi časi — j novi običaji J
ločili za to, da bodo šport- g Viki. Pa ne zaradi rekreaci- g ia. Kje pa! Šport je nam- jj reč postal zelo dobra služba m In na njegov račun se da l| Prav imenitno živeti.
Seveda, če gre za vrhun- g ske športnike!
Zanje je poskrbljeno za- g res vsestransko. Odkar so g znčeli postavljati rekorde jj aU na primer igrati v pr- jj Vem moštvu, so socialno za- g varovani in jim tečejo sluz- jj bena leta. Prav tako kot jj vsem tistim, ki so v rednem | delovnem razmerju. Za svoj jj trening in nastope preje- jj vrdjo vsak mesec čedno g Plačo, za posebne dosežke g Pa seveda še posebne ku- g Verte, ki so nenavadno de- g bele.	|
Dejstvo, da potujejo za g družbeni denar po širnem g sVetu, se jim zdi samo po g Sebt umevno. Tako normal- g n° in razumljivo, kot da p dobi delavec, ki se vozi v p službo z vlakom, delno po- jj vrnjene stroške za vožnjo jj na delo.	M
Skratka, potovanja, red- g ttt mesečni dohodki, pa hra- g narine, štipendije, denarne g nagrade, darila, občasne g Premije itd. itd., vse to je m danes tesno povezano ž vr- g 'Minskim športom.
Seveda se vsem tekmo- jj Valcem ne godi enako do- g bro. Odvisno pač od tega, jj s katerim športom se g vkvarjajo in pa od sposob- g ru>sti njihovih managerjev. jj fato so tudi v življenjskem g standardu naših športnikov s velike razlike. Medtem ko g se morajo nekateri zadovo- = Sevati s tako imenovano g ''nranarino«, so drugi vaje- g Pt Pomembnejših dobrin, g enarnih nagrad, ki gredo m p milijone, podarjenih av- jj v^nobilov, stanovanj itd. jj
Skratka, medtem ko po- g eni šport večini ljudi jj a Potrebno rekreacijo, po- jj yeni drugim imeniten vir g ; °hodka. In teh niti ni ta- g j"0 malo! Najbolj zanimivo jj Pri vsem tem pa je, da g Vrav tisti, ki so se tako re- g najbolj znašli in naj- g 'sPešnejše ribarijo v kalnih g 'mlah amaterizma in pro- g Je3ionalizma, danes najraje g se vprek grajajo, češ kako g Nezaslišano slabo je zanje g p0*krbljeno.
Kje so torej tisti časi, ko jj ; a:	prejemali olimpijski g
mugovalci venec iz divjih p j °t)čnih vejic in bili za to g i Priznanje najbolj srečni na g | svetu? m jih več. In kje I ; t0:™si, ko so bili naši naj- p = °ljši športniki več kot za- g j dovoljni s tem, da so lah- | I v°. Potovali na tekmovanja g f , ln°zemstvo na račun dru- 1 j tva in da so jih potlej, ko 1 S 3. ,Se vrnili v domovino, g j Prijateiji dvignili na rame- m
j na...?	g
1 p ^di ti časi so Se minili, j 1 , a čeprav še niso tako da- | i č-	A. ULAGA |
• CELJE
Počitnice v organizaciji »Izletnika«
■..	*"".....-i
V letošnjem letu bo »Izletnik« razširil možnosti letovanj. Organiziral bo počitnice v številnih turistično znanih kraioh ob morju, v gorah in v zdraviliščih. Cene penziona, ne bodo visoke Pri »Izletniku« bodo lahko dobili delavci napotnico za katerokoli letovišče, s posebno rezervacijo pa ne bo nikakršnih težav, zato Občinski sindikalni svet Celje priporoča, da bi kar naj več je. število delovnih organizacij koristilo ugodnosti, ki jih nudi domače turistično podjetje »Izletnik«.
Enaki regresi kot minulo leto
Komisija za družbeni standard pri centralnem delavskem celjske Cinkarne je nedavno predlagala za letošnja letovnja enake regrese kot minulo leto. Tako bo tudi letos pripadal regres za počitniece vsem zaposlenim, upokojencem in elanom družin brez prejemkov, če bodo letovali najmanj tri dni neprekinjeno In največ petnajst dni v letu. Za letovanje v počitniških objektih Cinkarne bo znašal regres 15 dinarjev dnevno. Za letovanja v tistih objektih, kjer kapacitet ne bo posredovala Cinkarna, pa bo vnašal regres 10 dinarjev dnevno. Za prevoz na letovanje bodo dobili delavci regres v višini polovičnih stroškov za potovanje.	I. S. ^
Peter Stefančič, ki je v Planici poletel 150 m in s tem postavil nov jugoslovanski rekord v smuških
poletih
PLANICA 1969
Dolina pod Poncami zasluži še več pozornosti. Posebno glede na velike investicije, ki smo jih že vložili v gradnjo edinstvenih smučarskih skakalnic ...
Planica 1969 pomeni za nas najelitnejšo prireditev v letošnjem letu. Danes, ko je vse skupaj že za nami in imamo opravka le še s komentarji in govorimo o načrtih za prihodnje, smo v to še bolj prepričani.
Letošnja planiška prireditev ni navdušila večdesettisočglave množice pod zasneženimi Pancami in milijonov gledalcev ob televizijskih ekranih le zaradi udeležbe tekmovalcev na naj-višji ravni. Navdušeni smo bili predvsem nad novim, veličastnim športnim objektom, ki mu ga danes v svetu ni enakega, in pa nad dosežki ...
Rekordi..., osebni, planiški, državni in svetovni, so padali drug za drugim s tako naglico, kot da bi šlo za vse kaj drugega kot pa tako velike rezultate na športnem področju — rekordne polete na največji smučarski, skakalnici na svetu.
Spet je zaslovela naša Planica. Ponovno je zaslovela dolina skakalnic, eden najmikavnejših kotičkov naše prelepe zemlje. Spet smo zasloveli kot nepre-kosljivi organizatorji, ki poznamo svoje delo in dolžnost, kadar gre zares. In končno, tudi naši športndki-skakalci so ponovno dokazali, da štejejo v vrsto tistih zares uspešnih in obenem skromnih športnikov, ki so lahko brez dvoma zgled mladim in ne navsezadnje tudi zgled tistim tekmovalcem, ki se ukvarjajo z drugimi športnimi panogami.
Glede na vse, kar je bilo, glede na uspehe, ki smo jih poželi ob letošnji Planici in ki nam jih v svetu številni samo zavidajo, lahko danes rečemo, da se je velika investicija v novo planiško skakalnico splačala.
Vsaj tako, kot se je splačala že tista pred desetletji.
POGLED NAZAJ...
Ozrimo se nazaj in poglejmo, kako se je razvijala Planica, da je postala to, kar danes pomeni za nas in za svet.
Mednarodni pojem v športu je postala Planica šele po letu 1934, ko je po zamisli inž. Stanka Bloudka zrasla pod Poncami smučarska skakalnica, velikanka, ki je ponesla slavo Planice v široka svet, mamutska skakalnica — kjer so leto za letom postavljali nove svetovne rekorde, zibelka smuških poletov, ki so ji nekoč nasprotovali predstavniki Mednarodne smučarske zve. ze in mnogi drugi, a so jo končno morali priznati.
Senčne nedelje 25. marca leta 1934, so natrpani vlaki drug za drugim pripeljali na rateško
postajo z razpoloženimi gledalci, ki so hoteli videti veliko skakalnico in skoke na lastne oc‘; Ob vznožju skakalnice so bih zbrani tekmovalci, da zapišejo svoja imena v knjigo prvih planiških mojstrov. Bilo jih je sti-sicer devet Norveža-
mah in računih. Spominjal se je, kako pri prvih poskusnih skokih kar ni in ni šlo. Povabili so na otvoritev najbolj renomirane norveške skakalce, študirali so poskusne skoke, zdaljševali in krajšali cdskočni most in s snegom izboljševali in izpopolnjevali profil skakalnice. Na prvem
jntes
ribnica
OKNA
VRATA
POLKNA
PRODAJA
NA
KREDIT
V ŠTEVILKAH
Desetih zimskih olimpij -skih iger v Grenoblu se je udeležilo 1291 športnikov, ki so zastopali 37 narodov. Osem mesecev kasneje, od 12. do 27. oktobra 1968, smo spremljali devetnajste olimpijske igre moderne dobe v Mexico Cityju, kjer so podelili organizatorji 171 zlatih, 171 srebrnih in 181 bronastih kolajn 132 šport- i nikom in 39 športnicam, ki so tekmovali v 18 športnih disciplinah.
Olimpijskih iger moderne dobe — letnih in zimskih — se je doslej udeležilo več kot 60.000 športnikov in nekaj deset milijonov gledalcev z vsega sveta. Dejstvo je torej, da se uresničuje zamisel barona Pierra de Cubertina, ki je z ustanovitvijo mednarodnega olimpijskega komiteja leta 1894 oživel srečanja najboljših športnikov iz vsega sveta. Cubertin je skušal zavarovati olimpijske stadione pred bolestnim hlastanjem za rekordi. Dejal je: »Ni tako pomembno zmagati, kot sodelovati!«
Žal je pot od idealov do vsakdanjosti zelo dolga. Tudi v športu ni drugače. Zalo se vse bolj pogosto sprašujemo, ali je šport sploh še to, kar naj bi bil?
S tem v zvezi je v športu vse bolj sporna vloga tehnike in presenetljive so poti, ki jih ubira. Tudi »čisti« športi niso več čisti. Na do- j
■
i
NOVA GORICA
1
Dograditi športni park
sežene rezultate vedno bi- | stveneje vplivalo pripomoč- : ki. Ti pripomočki pomenijo : seveda denar. Olimpijad pa ; gotovo ne prirejamo zato, j da bi na njih zmagovali ; premožnejši posamezniki • ali narodi.
planiškem dnevu je bila postavljena daljina 92 metrov, takrat najdaljši skok vseh časov. Takrat se je inž. Bloudek hipoma zavedel: ves profil je vendar empirično zgrajen iz snega, ki ga čez nekaj dni ne bo več, takoj je odšel na skakalnico, oborožen s potrebnimi instrumenti, jo premeril ,preračunal in zrisal od vrha do tal, da jo do prihodnjega leta zgradi prav tako iz trdnega materiala.
Prav take ni zgradil nikoli več. Zgradil je večjo. Morda je nikblj ne bi, da mu ni v prijateljskem pogovoru po prvi planiški prireditvi eden uglednih inozemskih skakalcev dejal: »Kaj vendar mislite — to pač ne gre, da gradi Jugoslavija tako velike skakalnice ...«
Murca leta 1935 je bila velika skakalnica pred novimi dogodki, kajti zanimanje za to edinstveno napravo na svetu je bilo po velikih uspehih minulega leta ogromno in športna javnost je pričakovala še daljše skoke.
V letu 1941 je slavila Planica nove rekorde. Nemec Gering je s 118 metri postavil skoraj neverjeten rezultat, dva jugoslo-vana. pa sta preskočila radaljo nad -sto metrov, žal z dotikom. Nov državni rekord je postavil Rudi Finžgar s 95 metri. Sest tekmovalcev je izboljšalo dotedanji svetovni rekord, v zadnji seriji skokov je bilo v strnjeni vrsti doseženih 8 skokov prek sto metrov. To je bil najzgovornejši dokaz brezhibne gradnje velike planiške skakalnice.
Po prvi planiški prireditvi so se v letih pred vojno zvrstili v Planici najboljši skakalci mnogih evropskih držav. Mamutska planiška skakalnica, vsako leto boljša, vsako leto popolnejša, je kot edinstvena športna naprava upravičila svojo gradnjo, čeprav so ji mnogi oporekali.
IN POGLED NAPREJ...
Planica 1969 je za nami. S prireditvijo in vsem z njo v zvezi smo več kot zadovoljni. Istočasno pa s« zavedamo, da še nismo storili vsega, kar bi morali, da bi ohranila naša Planica tisto mesto v svetovni športni areni, ki si ga želimo.
Dejstvo namreč je, da je danes Planica, če seveda izvzamemo skakalnice, še vedno tako prazna kot v predvojnih letih. Poleg tega je tudi dejstvo, da je tu za gledalce prav tako slabo poskrbljeno, kot je bilo takrat, ko smo prvič slišali za Planico. In, da bi bila slika še manj rožnata-, smo pred leti ukinili železniško progo Jesenice—Plani-nica in s tem nedvomno krepko skrčili krog dotedanjih rednih obiskovalcev doline pod Pancami.
Ob vsem tem želimo poudariti, da zasluži planica več pozornosti. Posebno glede na velike investicije, ki smo jih že vložili v gradnjo edinstvenih smučarskih skakalnic in s katerimi žanjemo tako lepe uspehe, -a.
Pred dnevi so se v novogoriškem telovadnem domu zbrali na razširjenem sestanku športni delavci, predstavniki političnega in gospodarskega življenja, da bi se pogovorili o problemu, ki ze sedem let tare novogoriške športnike in meče kaj slabo luč na Novo Gorico. Gre namreč za dograditev športnega parka. Na sestanku so bili vsi enotni v tem, da je potrebno dati temu objektu na prioritetni lestvici prvo mesto. Prisotni so tudi menili, da bo treba ustanoviti poseben zavod, ki bo redno skrbel za upravljanje športnih objektov.
Kajakaši spet na Soči
Na svojem delovnem sestanku so novogoriški kajakaši ugoto-tovild, da so bile dosedanje priprave na letošnjo tekmovalno sezono zelo skrbne. Vsi tekmovalci so redno trenirali tako jia snegu kot telovadnici. Prav te dni pa so s treningi pričeli tudi na Soči Tekmovalni program za letošnje leto je seveda zelo obsežen, vse priprave pa bodo razumljivo usmerjene na svetovno prvenstvo v Val dTsere. Novogoriški kajakaši imajo poleg tega v svojem programu tudi organizacijo desetdnevnih tečajev za začetnike v času šolskih počitnic.	S.
■
■
■ '
■
■
■
RAVNE NA KOROŠKEM
Aktivni gimnazijci
Gimnazijsko športno šolsko društvo, ki so ga ustanovili novembra lani, je zelo prizadevno.
Največ zanimanja je med gimnazijci za smučanje in plavanje — prt slednjem so morali zainteresirane dijake razdeliti v dve kvalitetno različni skupini, ki trenirata vsaka zase dvakrat tedensko. Tudi košarka, namizni tenis, streljanje, odbojka in šah so priljubljeni športi, poleti pa se jim pridružijo še atletika, rokomet in nogomet.
Čeprav so razmere za delo pravzaprav idealne — na voljo imajo sodoben dom telesne kulture z zimskim plavalnim bazenom in drugimi objekti — pa pri delu vendarle naletijo na težave: omenjene prostore lahko uporabljajo le določen čas in proti primerni odškodnini. Denarja pa nimajo veliko, zato so uvedli plačevanje članarine 50 starih dinarjev na mesec. Seveda pa tudi šola in občinska zveza za telesno kulturo pomagata dijakom — športnikom.
Spomladi bodo priredili tekmovanja v medrazrednih ligah v nekaterih panogah, pripravili pa bodo še več špojt-nih dnevov. V nekaterih panogah se bodo verjetno srečali tudi z drugimi slovenskimi gimnazijami.
Na posebne tečaje za izobraževanje strokovnih kadrov, ki jih bo spomladi priredila občinska zveza za telesno kulturo, bodo poslali več dijakov, tako da bodo tudi v svojih vrstah imeli nekaj strokovnjakov. Medse bi radi pridobili še več članov, zato bodo nadaljevali tradicijo številnih medrazrednih tekmovanj, ki so vedlo privlačila precej dijakov.
I. P.
OTOCEC
Dvoboj na desetih deskah
Sahisti z osnovnih šol Mokronog in Otočec so se srečali v šahovskem dvoboju na desetih deskah. Dvoboj je bil dvokrožen. Zmagala ej ekipa iz Mokronoga z rezultatom 11:9. Za Mokronog sta dvakrat zmagala Nada Petrle in Vid Zupančič, za Otočec pa King.
J. H.
%
• VAVTA VAS
Velik interes za namizni tenis
Zanimanje za namizni tenis je na tukajšnji osnovni šoli vse večje. Dve mizi sta že dolgo časa premalo za vse učence, zato bo športno društvo nabavilo še dve. Na zaključnem prvenstvu šole sodeluje 14 igralcev. Zmagovalec bo prejel v trajno last kolajno. Po šestem kolu je neporažen samo še Marjan Dular, možnosti za prvaka pa Imajo še Zvone Erpe, Srečko Kovačec, Boris Dular in Milan Zadravec.	J- P-
MARIBOR
Obračun kegljačev v MTT
Kegljači, ki so se zbrali na občnem zboru, so ugotovili, da je pomanjkanje sredstev pripeljalo klub do tega, da je danes ostal brez tekmovalne vrste. Sklenili so. da bodo letos storili vse, da bi se postavili na svoje noge. Kegljači so optimistično razpoloženi in upajo, da jim bodo pristojni forumi pomagali, kot so jim doslej, kc so zabredli v težave. Letos praznujejo 20-letničo svojega delovanja, zato so že pričeli z organizacijo velikega kegljaškega turnirja, na katerega bodo povabili tudi kegljače iz drugih kolektivov. D.
rlnajst, im sicer oevc — nov, trije Avstrijci
goslovana. Drug za drugim so se	.	s
&	---s. ___ ____-ml-avall po ?	?
spuščali po naletu, Plaval1.^ zraku in zmagoslavno pristajali na tleh. Ko je mladi Bohinjec Albin Novšak s 66 metri posta
vil nov jugoslovanski rekord, je večtisočglava množica z trajnim ploskanjem P?zd£f^ njegov uspeh. Ko Pa je B g Ruud pristal pri 92 metrih m s tem dosegel najdaljši skok na svetu, se navdušenja ne d P
kovan ja. s	Bloudek, ki je
konstruiral skakalnico, i® P” oovedoval. da je prva varianta nove skakalnice bila zgajem? brez izkušenj, po papirmii nor-
VELEBLAGOVNICA
nama
M
priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin, ta sebe na družino, za dom In ca gospodinjstvo
potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje:
za tuje kupce je v hiš) menjalnica.
LJUBLJANA
Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah:
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7
BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a
V »TOVARNI DEKORATIVNIH TKANIN« V LJUBLJANI O LETOVANJU DELAVCEV • V »TOVARNI DEKORATIVNIH
			
Dosti za stanovanja — malo za letovanje
»Vsega ne zmoremo: imamo visoke osebne dohodke, smo kar precej nad poprečjem za tekstilno industrijo pri nas, delimo posojila za stanovanja, letos jih bomo dali skoraj 60 našim delavcem, in moderniziramo tovarno, letos bomo zidali,« je povedal FRANC KRAGELJ, vodja finančnega sektorja v »Tovarni dekorativnih tkanin« v Ljubljani.
»Lani je 850 naših delavccev ustvarilo približno 70 milijonov dinarjev prometa,« je nadaljeval Franc Kragelj. »Letos pa nas je 1000 in bomo imeli predvidoma za 10 milijonov dinarjev prometa več. Lani smo dali v sklad skupne porabe 1 milijon 620 tisoč dinarjev. Ta denar bomo letos porabili takole: za stanovanja bomo dali 1 milijon 400 tisoč dinarjev, to je nekaj več kot 85 %> Vsega denarja, ki ga imamo v skladu skupine porabe, za dotacijo Onkološkemu institutu v Ljubljani, zdravstveno preventivo naših delavcev in pomoč sihdikalni ter drugim organizacijam v podjetju bomo dali 100 tisoč dinarjev, 110 tisoč dinarjev pa bomo letos porabili za izobraževanje, delavcev.«
»Nadomestil za letovanje delavcev niste omenili. Ali ste jih izpustili namenoma?«
»Nadomestil za dopuste pri nas ne izplačujemo, vsaj iz sklada skupne porabe ne. Regresiramo pa delavcem dopust iz sredstev za osebne dohodke.«
»Na kakšen način pa?« me je zanimalo.
»Tovarna je prevzela vlogo neke vrste hranilnice. Ko izračunamo vrednost točke, zmanjšamo njeno vrednost za 5 odstotkov in damo razliko v poseben »sklad«. V sklad dajemo razliko tako dolgo, da se v njem nabere približno 40 tisoč dinar-
jev, ali z drugimi besedami, po 200 dinarjev na zaposlenega. Teh 5 %> »odtrgujemo« od osebnega dohodka takrat, ko je le-ta visok, to pa je po navadi pred novim letom. Zaradi regresa niso naši delavci še nikoli dobili zmanjšanega osebnega dohodka, denimo 90% plače. Kar pa je še posebej ugodno za delavce z nizkimi osebnimi dohodki:	v
»sklad« prispevajo manj denarja, kot ga poleti dobe nazaj. Razliko krijejo delavci z visokimi osebnimi dohodki, ker vsi dajemo v »sklad« po enotnih 5 odstotkov.«
»Ali je ta sistem pri vas že dolgo časa v veljavi?«
»2e nekaj let, z izjemo lani. Zaradi pretiranega uvoza dekorativnih tkanin lani nismo imeli zadosti dela. Delavski svet je zato sklenil, da namesto regresa raje damo delavccem po 5 dni plačanega dopusta več. Ta odločitev pa bi se nam skoraj maščevala; poleti smo dobili precej novih naročil, delavci pa so bili na dopustu. Zato ne verjamem, da bo delavski svet letos sprejel podobno odločitev kot lani, verjetno bomo prešli na naš prejšnji sistem petih odstotkov.«
»Ali vaši delavci dopust izkoristijo za letovanje, ali ostajajo doma?« nas je zanimalo.
»Točnih podatkov nimamo, menim pa, da dopust izkoristi za
letovanje približno polovica naših delavcev. Kako porabijo svojih 200 dinarjev, ne vem. To je njihov denar, ki jim ga je podjetje prihranilo za letovanje. Samo prihranilo in nič drugega!« je poudaril.
»Dokler je pri občinski skupščini še delovala počitniška skupnost« je nadaljeval Franc Kragelj, »smo imeli v zakupu precejšnje število postelj. Sedaj ne sodelujemo z nikomer, smo pa letos ustanovili posebno komisijo, ki bo delavce informirala, kje lahko poceni letujejo.«
»Kaj pa preventivno zdravljenje vaših delavccev, ali skrbite zanj?«
»Sindikalna organizacija v naši tovarni ima letos na voljo okoli 40 tisoč dinarjev. Dvajset tisoč nam da tovarna kot dotacijo, drugih 20 tisoč pa zberemo od plačanih zamudnin za prepozen prihod na delo. S tem denarjem smo pogostili vse naše delavke ob tkc-evu žena, ves drugi denar, približno 20 tisoč dinarjev, pa smo porabili za preventivno letovanje, za zdravljenje delavccev v zdraviliščih in za letovanje otrok naših delavcev,« je pojasnila Jožica Krmelj, kadrovik in član komisije za socialna vprašanja pri sindikalni organizaciji v tovarni.
»Koliko delavcev je lami letovalo na stroške sindikalne organizacije.?«
»Lani smo v predsezoni in posezoni poslali v počitniške domove turistične organizacije »Alpe-Adria« 18 delavcev, v zdraviliščih Laško, Rogaška Slatina, Dolenjske Toplice, Dobrna in v Cateških Toplicah pa je bilo na okrevanju 22 delavcev. V organizaciji Rdečega križa je le-
tovalo v Savudriji še 34 otrok naših delavcev.
V vseh teh primerih je stroške plačal sindikat, včasih je prispeval po 20 %, drugič pa je oskrbo v celoti kril. Veseli pa smo zadnje informacije Mesenega sindikalnega sveta: izvedeli smo namreč, da bo v prihodnje za preventivno letovanje delavcev skrbel tudi MSS, sindikalna organizacija v tovarni pa bo plačala le po 10 dinarjev dnevno. Izračunali smo, da bomo letos lahko zato poslali na zdravljenje več kot 40 naših delavcev! Letovali pa bodo v počitniških domovih »Alpe-Adria.«
Franca Kraglja sem še vprašal, kaj meni o novem zakonu, ki je obdavčil sklade skupne porabe. Odgovoril je takole:
»Če te nekdo udari, se lahko razjeziš ali pa si vesel, da te ni močno udaril. Nas novi zakon na preveč prizadel. Od 1 milijona 620 tisoč dinarjev, ki jih imamo v skladu skupne porabe, bo novi zakon pri nas obdavčil vsega 110 tisoč dinarjev, ki smo jih namenili za različne dotacije. Stanovanjski krediti niso obdavčeni, honorarja za predavatelje tudi ne, za dopuste ne dajemo regresov, skratka, plačali bomo okoli 8 tisoč dinarjev davka. To pa ni toliko, da bi iz tega delali problem. Gotovo je, raje ne bi plačali nič. s terna 8 tisočaki bi lahko, denimo, poslali letovat kar precej delavcev. Poudarjam, ne plačamo radi, pritožujemo pa se tudi ne, lahko bi bilo huje ...« je svoje razmišljanje o novem zakonu zaključil Franc Kragelj. MATJAŽ VIZJAK
Ste slišali...
..., da je po višini skupnih sredstev (to je poprečno vloženih osnovnih in obratnih sredstev) gospodarstva na enega zaposlenega v gospodarstvu daleč na prvem mestu Črna gora, kjer pride na enega zaposlenega nad 80.000 din skupnih sredstev. Sledijo ji Slovenija in druge republike. Tudi v industriji je po višini skupnih sredstev na zaposlenega najmočnejša Črna gora. Slovenija je na predzadnjem mestu, tik pred Hrvaško. V kmetijstvu je na prvem mestu naša republika. Na enega zaposlenega je namreč 61.100 din skupnih sredstev, v gozdarstvu smo šele na tretjem mestu, pač pa spet prvi v gradbeništvu. Posebno veliko skupnih sredstev odpade na enega zaposlenega v prometu. Tudi tu je daleč na prvem mestu Črna gora, Slovenija je druga, Hrvaška pa tretja. V trgovini in gostinstvu je spet prva Črna gora, kjer pride na enega zaposlenega 62.000 din skupnih sredstev, Slovenija pa je na tretjem mestu. V obrti je naša republika na drugem mestu, v državi, takoj za Črno goro;
..., da smo po izrabljenosti osnovnih sredstev v Sloveniji na prvem mestu, saj znaša sedanja vrednost osnovnih sredstev v poprečju za vse gospodarske dejavnosti samo še 57 odstotkov nabavne vrednosti. Najbolj izrabljena osnovna sredstva v Sloveniji so v prometu. Po višini sedanje vrednosti v pripierjavi z nabavno vrednostjo osnovnih sredstev sledijo gradbeni-ništvo, industrija, obrt, trgovina in gostinstvo, kmetijstvo ter gozdarstvo. Po izrabljenosti osnovnih sredstev smo v naši republiki v industriji na prvem mestu. V kmetijstvu so slabši od nas samo v Makedoniji in na Hrvaškem. V gozdarstvu, kjer je izrabljenost osnovnih sredstev v vseh republikah razmeroma majhna, je naša republika na spodnji meji. V gradbeništvu imajo močno izrabljena osnovna sredstva tri republike: Hrvaška, Črna gora ter Bosna in Hercegovina. V prometu imajo bolj izrabljena sredstva kot v Sloveniji samo še v Makedoniji, v obrti pa na Hrvaškem. Osnovna sredstva v trgovini in gostinstvu pa so spet najbolj izrabljena v naši republiki.

lilliiill
m-smrn
...... «11111!
mmmmm
,X'M*;*!***X*'*.***X*!*M*!:.v*X*’;X*I
;-x-x-x-x-xx-x-x*:vX-x-x->
.%v.%vXv.v.v.\XvX«*iv.X\v
•X*X\vXv.v.v.\v.vXvXv.y
X*£#XvXvX*X,X,X*>XvX*X*!
X.X.X.X.X.X.XvXvIvX»vvX
X;X*Xx«yvX*X*Xv***X*Xv.V'
•X\vXX*XvXX\\^XXvX‘X
v.\\v.\v.\\v.\\v.v.v.v.v.y
»smilil
>X%v.,.v.v*vXvXvX\vXvX
t m	••••••••••■••••• * •
Silili
^X*X*»***X*****»?X"X*'
’. v. v.*, v. v. v. v.	v. v.*.
.v.v.v.v.v.\v.v.v.v.v.*.y.v.

V.*.V
t...
^v-v.v.*XvXvX*XvIv.\*.v.v
v!,X*X*X%*X,X*X,X*I*X*X*X*!,I
,.**".*.*I*.*.".#****.***.*****I#1*.".*.*.*»*.*•*«***!
U*.*. ..........	.... • • • • .
L.	• • • • •

.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.
I. ................ • • • ......
v.*, v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v
.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.'
V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.'
. . . . • • ...... ... » • • • -

jr4-
pMIMllI ililsssP
lik
sitip
lil
iiil '':SS§g§
»SS
■«
%
.4
M
..MM
.....
liiJIilll
p
PO SLEDI GORENJA
V
v
i ' I
n o s t
Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarn^ razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na.
gjcrn
PLH
TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME VELENJE
(PO SLEDI GORENJA)

Sa
ČASA
ilo je v tistih zlatih stanovanjsko - gospodarskih časih, ko se še ni vedelo, kdo pije in kdo plača. Namesto države so začele stanovanja graditi stanovanjske zadruge čisto navadnih občanov. Do stanovanja nisi mogel priti več po zvezah z različnimi stanovanjskimi referenti, ampak le, če si imel v žepu pogodbo, kjer je natanko pisalo, koliko pri-
Vse bi se srečno končalo, <5® bi lani študentje in drugi ne- ; ustrezni občani ne zagnali vika in krika zaradi nekakšnih družbenih deformacij ali kaj> nakar se je SDK lotila kontrole in je razen drugega odkrila tudi te stvari. Kaj se je dogajalo potem, je znano: delovno ljudstvo je prek časopisov id tudi sicer zagnalo strašanski vik in krik.
Sprva 159 zaslužnih občanov iz časov stanovanjskega »bo-oma« sestankarski trušč ni posebno vznemiril in skrbel. Prav vsi so imeli namreč v žepu veljavne pogodbe o najetih kreditih, nekakšne smernice pa se ja ne morejo kosati s takšno »višjo silo«, kot je inflacija ali
| Poslednjega
| Mohikanca I nikar...
varčevancga denarja si dolžan odšteti za stanovanje in kdaj bo vseljivo. No, izkazalo pa se jc, da so bile tiste pogodbe pomanjkljive, ker niso upoštevale podražitev stanovanj zaradi podražitve gradbenega materiala in slabega vremena (ter zaradi slabega gospodarjenja), zato so jih stanovanjske zadruge pridno razveljavljale. Vsakemu zadružniku, ki se je zaradi tega razjezil, so molče vrnile denar (jasno, brez obresti za čas varčevanja), tistim pa, ki so stanovanje enkrat ali večkrat doplačali, pa so — resnici na ljubo — le dale ključ v roke.

Po vsem povedanem je torej razumljivo, da je bilo delo upravnih odborov nekdanjih stanovanjskih zadrug in kasneje skladov nadvse gospodarno, kar se je pokazalo tudi v njihovih blagajnah, kjer se je nabral lep kup »razpoložljivih« milijonov. Kam z njimi? Nič lažjega, saj so si člani upravnih odborov stanovanjskih zadrug in skladov nabrali veliko zaslug za dvig naše stanovanjske blaginje, pa tudi dobrih poslovnih prijateljev, brez katerih bi jim delo ne šlo tako gladko izpod rok, kot jim je šlo. In tako so se upravni odbori nekdanjih stanovanjskih zadrug in skladov v ljubljanskih občinah Center, Šiška in Bežigrad odločili, da se bodo vsem za stanovanjsko gospodarstvo zaslužnim občanom čim lepše oddolžili.
Toda kako? Mar tako, kot piše v zakonu, po katerem je moč dajati kredite za stanovanjsko gradnjo največ na 50 let in po I-odstotni obrestni meri? Saj po tej poti lahko pride do kredita tudi čisto navaden občan, nikar zaslužni občani!?
Ne, zaslužni občani zaslužijo imenitnejše obravnavanje, takšnega, da bo vsakomur jasno, da naša družba pridnega delavca dobro nagrajuje (lenega pa, jasno, čaka strgan rokav, palca beraška...).
A kako obiti zakon? Nič lažjega: s čvrsto pogodbo, kjer naj stoji črno na belem, koliko pravic in denarja komu pripada, pa bo!
Tako je prišlo na spisek za razdelitev prigaranih milijonov skrahiranih stanovanjskih zadrug in skladov (nihče namreč ne ve, koliko je na koncu znašal njihov skupni dolg, ker je njihov denar sproti odtekal v vse mogoče ljubljanske gradnje) 159 uglednih in zaslužnih občanov. Naša povest bi se preveč razrastia, če bi na dolgo in široko pripovedovali, koliko je kdo dobil in na koliko let, velja pa poudariti, da so upravni odbori stanovanjskih zadrug nagradili najzaslužnejše občane z brezobrestnim posojilom in odlogom začetka odplačevanja na leta 1985, 200'1 in 2010 (z anuitetami bo takrat najbrž že mogoče financirati stanovanjsko gradnjo na Luni).
slabo vreme, zaradi katere nar vadno v našem poslovnem življenju razveljavljamo pogodbe. »Situacija pa je postala zaskrbljujoča« šele, ko je republiški sekretariat za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo javno pozval 159 občanov, naj uskladijo posojila z našimi veljavnimi pravnimi in moralnimi postavami in ko je posebna delegacija slovenske kreditne banke in hranilnice obiskala vse »prizadete« ter jih prosila, naj upoštevajo politično situacijo, ki j® nastala zaradi njihovih cenenih in zastonjkarskih hiš ter pristanejo na skrajšanje odplačilnega roka za posojila. Tako je večina omenjenih občanov z razumevanjem upoštevala prošnjo delegacije in želje naših delovnih ljudi ter sklenila nove pogodbe za stanovanjske kredite. Tudi tisti, ki jim je stara pogodba dajala možnost, da začno plačevati posojila za svoje hiše no letu 2000, so pristali na začetek odplačevanja v letu 1969. kar je velik usneb v primerjavi * brezizgledno situacijo v začetku akcije našega republiškega denarnega zavoda.
In končno smo te dni prebrali vest, da je bil zadnje dni dosežen sporazum za sklenitev novih ustreznejših pogodb tudi z zadnjimi izmed omenjenih uglednih občanov, tako da s* je vsa neprijetna zadeva razrešila sila demokratično, hkrati pa ni bil porušen naš pravni red, saj se je s tem izkaza-zalo, da je tudi razveljavljanje pogodb zadružnih varčevalcev v letih zadružne stanovanjske gradnje potekalo v okviru naših pozitivnih pravnih predpisov in je bilo povsem zakonito-Zato bi ne bilo prav, če bi zdaj sodno pregnali enega samega občana, poslednjega Mohikanca, ki še okleva, ali bi še naprej zastonj živel v družbeni hiši ali ne. kot zdaj beremo v tisku. Če ga bo namreč ustrezna delegacija še naprej potrpežljivo obiskovala, bo nedvomno slej ko prej sprevidel, da je zgradil svojo hišo predvsem na račun nodražitvenih doplačil zadružnih varčevalcev. kar ga bo bržčas tako pretreslo. da bo hišo vrnil družbi, sam pa se (zaradi moralne krivde in kazni, ki si jo bo demokratično naložil) spet preselil v svoje staro (najbrž trisobno) stanovanje.
VINKO BLATNIK
OKNA VRATA POLKNA PRODAJA .,	. NA KREDIT
j nbnica
llll!!!ll!ll!!lllll!l!ll!lllllll!!!lllllllll!II!llll!ll!!l!l!ril!!lll!l!lllllll!l!l!!lll!|||illlllll|l!|{{ll!!ll