BRUC 1984 glasilo starih bajt izdajata ga KPŠ Maribor in KPŠ Ljubljana letnik XXIV cena 4999 par izšel 17.03.84 ob 23.59 POROČILO O DELU KLUBA POMURSKIH ŠEUDENTOV MARIBOR Skoraj pol leta Je preteklo, odkar smo na letni skupščini sprejeli program dela zato študijsko leto# Zastavili smo si obsežen in pester program z veliko optimizma, da bomo v delu vključili prav vse člane kluba. Delo poteka preko komisij in sicer: 1. Komisija za socialno ekonomska vprašanja 2. Komisija za kulturo 5» Komisija za šport 4. Komisija za informiranje 5. Komisija za MDA 6. Komisija za SLO in DS Klub se že po ustaljeni navadi'kori s finančnimi težavami. Finančna sredstva si skušamo dobiti z organizacijo študentske veselice. Tudi letos smo imeli tak namen že v mesecu decembru, vendar nam to ni uspelo, ker nismo dobili primernih prostorov. Prostore imamo obljubljene konec meseca marca. V mesecu novembru se je klub udeležil tradicionalnega Bloudkovega memoriala v košarki v M. Soboti in namiznoteniškega turnirja v počastitev 29. novembra. Na obeh srečanjih je klub uspešno nastopal. Po sklepu skupščine je klubu uspelo nabaviti enotne majice z oznako STIL in nazivom našega kluba. Tako bodo naši člani na javnih prireditvah in družabnih srečanjih imeli enotne majice. Tudi letos je klub organiziral smučanje na Pohorju skupaj z obšudijsko dejavnostjo Univerze v Mariboru, vendar je bil odziv premajhen in dejavnost ni bila realizirana. Kulturna komisija je priredila ob 8. marcu družabno srečanje. • / ; , . । H ■ Komisija je v sodelovanju z Ok ZSMS M. Sobota in KPS Ljubljana pripravila informativni dan na soboških sredhjih šolah in dijake seznanila z možnostmi študija v Mariboru in Ljubljani. - V naslednjem polletju pa imamo v programu še izvedbo tekmovanja v malem nogometu, piknik ob prazniku dela, večdnevni poučni izlet po Sloveniji, orientacijski pohod in mladinske delovne akcije prdvsem < v nafi regijji. Dogovorili smo se za športno in kulturno sodelovanje v mesecu mladosti v sklopu organizacije Ok ZSMS v Murski Soboti. - 2 - Iz dosedanjih aktivnosti je razvidno, da delo kluba poteka predvsem na kulturnem in športnem področju po že ustaljeni praksi iz preteklih let. Ja bi dejavnost poživeli pa smo se prav letos odločili za nekatere nove oblike dejavnosti z željo, da bi pritegnili tudi ostale člane kluba v aktivnosti. 'ed člani kluba je prisotna elja po večjem sodelovanju s klubom v Ljubljani ter še večja povezava z DPO v regiji. " fiase delo m začrtani program gledamo z optimizmom in upamo, da bo lahko v vsebini dela kluba vsak študent našel samega sebe. Zavedamo se, da bomo morali močno poprijeti prav vsi člani kluba, da bomo tako zastavljene cilje lahko uresničili. Predsednik kluba Pomurskih študentov Maribor Peter Juteršnik O VLOGI IN DELU (S TEM PA NUJNO O PROBLEMIH) KLUBA ŠTUDENTOV PREKMURJA - LJUBLJANA Družbena dogajanja kažejo svoj vpliv tudi v našem klubu. Kakor je pred leti z dvigom življenskega standarda rasel tudi materialni nivo študentov in zabavnih trenutkov življenja upadlo zanimanje za združevanje Prekmurcev v svojem klubu. To nezanimanje je za seboj potegnilo slabše delo kluba, ki je ob odsotnosti (čudi sposobnih) članov delal manj kvalitetno, kot bi sicer. Seveda mora biti del krivde za slabše delo tudi na plečih tistih, ih ni bilo zraven, da bi pomagali, ne pa le na strani tistih, .. so stvari "slabo izpeljali". Ker je Klub študentov Prekmurja organizacija vseh v Ljubljani študirajočih Prekmurcev, je naš cilj, da se nas združi čim več. To je možno le z ustrezno angažiranostjo in vsebino dela. Pred štirimi leti smo skušali dati večji poudarek delu na idejno-političnem in socialno-ekonomskem področju, vendar to ni pritegnilo članstva, prav nasprotno. Zato smo pred dvema letoma začeli več pozornosti posvečati družabnosti. Tudi ta poteza ni takoj vžgala. Letos je pa opazen prirast članstva napram preteklim letom. Jasno je, da je delo v klubu lažje, če se lahko razdeli med večje število članov. Ali so torej težji socialno-ekonomski pogoji življenja zopet nakazali smisel združevanja in delovanja prekmurskih študentov v svojem klubu? Morda, še zmeraj pa je jasno, da vsi Prekmurci nimajo časa, nekateri tudi interesa za delo v klubu. To je razvidne iz tega, da nas od okoli tristo prekmurskih študentov v Ljubljani na sestanke prihaja okoli trideset, na spoznavnem večeru nas je bilo že čez šestdeset, na Bujti repi pa blizu dvesto. Nekateri še zmeraj razmišljajo takole: zakaj prihajati na sestanke, kjer se delijo naloge in zadolžitve, če lahko pridem le na orireditev samo, kjer se žanjejo rezultati dela in teh zadolžitev. Tako mišljenje ni mad študenti nič posebnega in izjemnega. Je le odsev zavesti in razpoloženja družbe kot celote. Prav zaredi tega imata v klubu največ pristašev in akcij športna komisija in center za klubsko dejavnost (ki skrbi za družine prireditve). Tu je namreč najmanj debatiranja in največ konkretnega dela ter oprijemljivih rezultatov. - 4 - Nekako zamrlo .je delo soci -ilno-ekonoraske kc~isije, ki se Je ubadala s problemi študentskega socialnega statusa, s štipendijami in možnostmi zaposlovanja. Pri ten pogr ' sto interes ravno tistih študentov, ki teh problemov rimajo re dnih. Po drugi strani pa vemo, da je vpliv študentov na to problematiko, pa čeprav preko kluba ali OK ZSM3, če vedno premajhen. Te vrstice nimajo namena z na tevanjem težav, ki jih imamo študentje, odbijati vlade Prekmurce od prihajanja v klub. I otno. Težave ma vsak študent in gotovo jih je ladje reševal, morda celo rešiti skupno, člani so na skupščini klub^ jasno pokazali, da jim ni le do tega, da bi se okoli njih nekaj dogajalo, ampak da želijo sami usmerjati in kreira1 i to dogajanje. srda to še zmeraj ni večina (kar ugotavljamo tudi za ZSMS nasploh), je pa jamstvo, da bomo mladi nekatere stvari premaknili. Klub ie bil namreč ustanovljen z namenom, da zagotovi študentov iz občin Hurska Sobota in ,endava, ki sc vpisani na Univerzi v Ljubljani sta_.no seznanjanje z družbe-no-političnimi problemi in razvojem občin, iz katerih izhajajo, aktivno sooblikujejo in uresničujejo naloge na nodročju vzgoje in izo braževanja, aktivno udeležbo v celotnem družbeno-političnem življenju obeh občin ter razvijanje različnih interesnih dejavnosti študentov. Navedimi za boljšo sliko o delu kluba nekatere akcije, ki smo Jih sami organizirali in izvedli v preteklem letu; brucovanje (s klubom študentov Pomurja), Bujta repa, izlet v Opatijo, spoznavni veče piknika na Imami gori in ob davi, praznovanje Dneva žena, n., jem igrišč za rekreacijo v roletni sezoni, pozimi plavanje, keglju je (s Klubom prleških študentov), organizacija namiznoteniškega turnir ja \ M. Soboti, obisk večjih gledališčih predstav ter koncerta. To seveda ni vse. K temu je treba nrišten.u še Iruga aktivnosti na različnih področjih, pri k‘d orih smo sodeloval. Kako v naprej? Skupščina je sprejela program, ki ima jasno začrtano delo po posameznih komisijah. Bistvenega odstopanja od tega programa ne more biti, sa je le-ta začrtan tako glede * vlogo in namen kluba, kakor tudi na najrazličnjejše ž Ije elanov. Je p? v veliki meri odvisno od vodij komisij in č La ov, ali bon.o .> tem dosegli svoj cilj: izvedbo akcij, s katerimi bomo z dovoljil' riše -'otrebe po dru lenem, športnem, kulturnem in političnem udejstv ' nju. Bilo bi pa brez - 5 - smisla, da bi se slep-ili glede interesa članov, da bi zaradi politič nih razmer frizirali interese večine in jih prikazovali drugačne, kot vresnici. Dejstvo je, da tisti, ki kakorkoli delujejo v klubu, kažejo neko mero angažiranosti. Ta nam bo pa v prihodnosti še kako potrebna. Predsednik Kluba študentov Prekmurja v Ljubljani: Borut Sušeč PREVERJAJTE SVOJE ZNANJE Katera je deseta stopnja redukcije? Ko pridejo organi iz zavoda za energetiko in ti zaplenijo svečo. Kje so najbolj "vatreni” navijači naših smučarjev? Odgovor: Kiosk: reš pečeni pomfri Avtobusna postaja, M. Sobota V šoli: No, Pišta, kakšne ceste poznamo pri nas? Pišta: Ceste prvega, drugega in tretjega reda... No in še kakšne? ?? Ja...! Pomurske ceste. Kaj je prvi strošek pri ustanavljanju delovne organizacije? Odgovor za bruce na VEKŠ-u: svečano kosilo pri postavljanju temeljnega kamna. Vprašanje za študente zgodovine: Kaj je najprej napravil Hanibal, ko je prišel pred Rim? Odgovor: Slonom je dal voljno. Ali lahko spi stara bajta z nedolžno brucko? Lahko, vendar samo enkrat. Ali lahko bruc spi z nedolžno brucko? Da, lahko, tudi večkrat. ,V;'A ... g - MALI TEST ZA BKčCč Ali boš kdaj postal stara bajta? 1. Kateri od naštetih pojmo ne spada v -aribor? a) m d ček b) za raek c) šestica 2. Katera je največja kart nr? a) humplek b) škis c) ibro 5. Tvoje prve jutranje besede v študentu: a) čimer, kdo me je pripeljal domov b) kje je kakšen pes, da mi prepodi tega mačka c) kdo mi je popil ves sok iz omare 4. Najbolj priljubljena številka starih bajt je: a) 69 b) 10 c ) 6 5. Največje zbirališče ljubljanskih študentov je: a) Povšetova b) Medex c) kolodvor d) Klinični center 6. Kje pri nas vlada svoboda /evora in .ska? a) PIPZ b) UOB c) UJV d) ZZB 7. Najbolj priljubljena pesem bruck: a) ljubav na prvi krevet b) fafala sam ti c) na juriš! i u / GLAVA ME BOLI Naposled le smem imeti svoj referat. Sijajno se mi bo posrečil (razen Če ne bo izpadel ravno nasprotno in jez tega ne bom vedel). In čisto vsak se požvižga na to (jaz tudi). Vedno izgubljam dar govora, pa tudi glava me začne peklensko boleli in to vedno, ko pridem s predavanj (po vajah pa me navdaja še dodatna slabost v želodcu). Edino kar mi pravzaprav ostane, je čas. Manjka nam, kaj bi lahka počeli v cem čas1). Tako so bufe-ti (eden najbolj primernih je vekševski, zaradi neoodaljenosti od šole) pravo mesto za zbijanje časa (pa ne samo zame). Tam se dogovarjam z raznoraznimi dekleti, n .kateri drugi pa 4 pijačo, saj bistvene razlike tako ali tako-.ni. Skoraj vsa dekleta so zelo prijazna z menoj - po mojem za to dekleta sploh so. Vendar z nobeno ne bi bil rad pogosteje skupaj, niti več časa skupaj. Na nekaterih zabavah (potem, ko jih seveda povabim nanje) pijejo preveč, na nekaterih pa nremolo. PoSem se hočejo pogovarjati, hočejo mi biti blizu. In o čem r-ij bi se pogovarjala? C profesorjih, izpitih, ljubezni? Zato šnŽera na debelo z namenom, da bi-.to opazila se tako neinteligentna punca. Vedem se metodično: predrzen sem samo tedaj, kadar se počutim popolnoma varnega. Vem, da bom nekega dne še žaloval za temi svojimi zavrženimi študentkami. Za šlatanje ritk sem bil vedno vnet. Večinoma mi ni do tega, da bi šlatal lastno žensko. Ona pa je zelo vesela, da sva toliko skupaj (in da tolikokrat...), četudi se prepirava. Vzdržujem, pa tudi negujem si zunanjo fasado, saj nikakor ne smem pozabiti, da moram biti nenehno korekten in uslužen, pa naj si bo to do prodajalke, profesorja ali lastne ženske. In zaradi vsega tega, me zadnje čase boli glava, boli vse bolj pogosto (pa mi je ni niti nihče prestrelil). Že od malih nog naprej pa se bojim meningitisa. Meningitis je namreč vnetje v glavi. In veste, kaj je infekcijski meningitis? Infekcijski meningitis je infekcijsko vnetje v glavi. Od meningitisa se umre. Prav tako od krogle v glavi. Zato na meningitis raje ne pomislim več (vsaj turdim se, pa čeprav brezuspešno). Svoj otročji strah pred meningitisom sem zamenjal za bolj odrasla otročje strahove za odrasle. GLAVA ME BOLI Naposled le smem imeti svoj referat. Sijajno se mi bo posrečil (razen če ne bo izpadel ravno nasprotno in jez tega ne bom vedel). In čisto vsak se požvižga na to (jaz tudi). Vedno izgubljam dar govora, pa tudi glava me začne peklensko boleti in to vedno, ko pridem s predavanj (po vajah pa me navdaja še dodatna slabost v želodcu). Edino kar mi pravzaprav ostane, je čas. Manjka nam, kaj bi lahka počeli v cem času. Tako so bufe-ti (eden najbolj primernih je vekševski, zaradi neoodaljenosti od šole) pravo mesto za zbijanje časa (pa ne samo zame). Tam se dogovarjam z raznoraznimi dekleti, n iha t eri drugi pa A pijačo, saj bistvene razlike tako ali tako*.ni. Skoraj vsa dekleta so zelo prijazna z menoj - po mojem za to dekleta sploh so. Vendar z nobeno ne bi bil rad pogosteje skupaj, niti več časa skupaj. Na nekaterih zabavah (potem, ko jih seveda povabim nanje) pijejo preveč, na nekaterih pa premalo. Podom se hočejo pogovarjati, hočejo mi biti blizu. In o čem naj bi se pogovarjala? C profesorjih, izpitih, ljubezni? Zato 'fen na debelo z namenom, da bi-.to opazila še tako neinteligentna punca. Vedem se metodično: predrzen sem samo tedaj, kadar se počutim popolnoma varnega. Vem, da bom nekega dne še žaloval za temi svojimi zavrženimi študentkami. Za šlatanje ritk sem bil vedno vnet. Večinoma mi ni do tega, da bi šlatal lastno žensko. Ona pa je zelo vesela, da sva toliko skupaj (in da tolikokrat...), četudi se prepirava. Vzdržujem, pa tudi negujem si zunanjo fasado, saj nikakor ne smem pozabiti, da moram biti nenehno korekten in uslužen, pa naj si bo to do prodajalke, profesorja ali lastne ženske. In zaradi vsega tega, me zadnjo čase boli glava, boli vse bolj pogosto (pa mi je ni niti nihče prestrelil). Že od malih nog naprej pa se bojim meningitisa. Meningitis je namreč vnetje v glavi. In veste, kaj je infekcijski meningitis? Infekcijski meningitis je infekcijsko vnetje v glavi. Od meningitisa se umre. Prav tako od krogle v glavi. Zato na meningitis raje ne pomislim več (vsaj turdim se, pa čeprav brezuspešno). Svoj otročji strah pred meningitisom sem zamenjal za bolj odrasla otročje strahove za odrasle. - 8 - O MLADINI Miha Marinko: "Zdi se mi, da je najboljša mladina v šolah s tehničnimi vedami, kjer se dijaki, oz. študentje direkti o pripravljajo na poklic. Ti navadno nimajo časa da bi se ukvarjali z vsem drugim, samo s šolo ne. Med filzofi na FF pa je stanje drugačno. T^m je del študentov, ki študirajo, del pa takih, ki se ukvarjajo s politiko. In to s politiko tudjih držaV, domačih razmer navadno ne vidijo v pravi luči." (Mladina, $4/1971) "... sram me je, da se nahajam v vodstvu, ki ni uspelo ustvariti v mladi generaciji naslednikov, ki bi nadaljevali to našo revolucijo, razumeš? Mi smo prišli v konflikt z mlado generacijo, a jaz pravim, da prav oni nadaljujejo revolucijo." (Iz intervjuja Svetozarja Vuk-manoviča-Tempa z novinarjem Dela Petrom Brezčakom, ki govori o reagiranju naših političnih krogov na julijske dogodke 1968 v Beogradu) Te vrstice po moje ne potrebujejo komentarja. LICHT im DUNKEL Slišali smo, da bo prišel na obisk v našo državo sam pogLavar katoliške cerkve - papež. Vzrok za ta obisk so verjetno govorice, da smo postali najbolj verna država. Ljudje hodijo po ulicah, zrejo v izložbe in se križajo. Ko pridejo domov, se vsedejo k sveči in molijo dalje, (asociacija: cena in energija) DVE ALI TRI O TEM, KAR NAS TEZI KO 30 ZMANJKALO ŠE PESKA, NE SOHO IMELI KAM SKRITI GLAVE! Najbolj pereč problem, ki trenutno tare našo družbo je nelikvidnost, torej vprašanje, kako zagotoviti odplačevanje zapadlih dolgov v tujini. Vzrok za to (zunanjo) nelikvidnost je sorazmerno nesposobno gospodarstvo. Vendar pa tudi gospodarstvo ni samo p sebi nesposobno. Takšno postane zaradi čisto konkretnega obnašanja vseh gospodarskih subjektov, zaradi ekonomske (ne)politike, pa tudi podedovane strukture gospodarstva in še česa. Pri "subjektih” gospodarjenja je trebe upozoriti na njihove (različne) interese, tako ekonomske, kot neekonomske, na njihovo različno moč odločanja in vplivanja na ukrepe in odnose v gospodarstvu, ter s tem na njihovo različno veliko odgovornost. Tako se pojavi tolikokrat omenjeno vprašanje odgovornosti, s tem pa tudi po moje stroko rnosti (tokrat v našem gospodarstvu). Vendar pa je vprašanje, v koliki m~’d. so tisti, ki bi morali biti odgovorni, tudi dejansko odgovorni. Sicer pa, zakaj bi izgubljali energijo za pretekle stvar, usmerimo jo raje v prihodnost, mar ne? Hm, že, toda... Danes je vsem jasno, da je bila ekspanzija najemanja (potrošniških) kreditov prevelika. V prihodnje je nujno obseg le-teh omejiti. V redu. Zvečajmo delež lastne udeležbe, zvišajmo obrestno mero. Za dosegao tega cilja tudi jaz nimam boljšega predlaga, toda to pomeni, da si nekateri, ki do sedaj niso mogli koristiti potrošniških kreditov, s pomočjo le-teh ne bodo gradili hiš, vikendov, ne bodo kupovali čolnov, avtomobilov, stanovanj in še česa. Tu gre pravzaprav za celotno mlhdo generacijo. Če bomo greme gospodarske stabilizacije nosili vsi ENAKO, potem se mi zdi potrebno ponoviti (če se ne motim, za Marxom): enaka pravica je v bistvu neenaka. Kdo je odgovoren za to, da se je dajalo (ali najemalo) toliko kreditov ob nizki obrestni meri in odplačevanje po nominalni vrednosti (ob zadovoljivi inflaciji)? Težko bi za to obtožil kreditojemalca (saj bi bili "neumni”, če tega nebi izkoristili), kakor tudi ne moremo obtoževati gospodarskih organizacij, če ne izvažajo, ko se jim to ne izolača (saj zato pa so GOSPODARSKE organizacije). Očitno ni dovolj apelirati na zavest ljudi, v gospodarstvu ni dovolj le izraziti lepo prošnjo: izvažajte! i -10 - Upoštevati je treba ekonomske zakonitosti, če se bo podjetju izplačalo ,s bo izvažalo. V današnji gospodarski situaciji je to težko zagotoviti, zato se poslužujemo pač hm, nečesa drugega. Kadar nimaš cisterne, požar gasiš z vedri, vendar pa kjub temu ne bi bilo napačno, če bi poskušali nabatiti cisterno. Zaradi nelikvidnosti sta bila sprejeta tudi dva med ljudmi nepriljubljena ukrepa: depozit na oravico do iznosa dinarjev in uvedba bonov (za tekoča goriva). Vsekakor je bilo tretja določene ukrepe sprejeti, morda bi jih bilo treba še več. Vendar pa nebi bilo odveč, če bi se najprej naredil program ukrepov, nato temeljita ana- * liza posledic, ki jih določen ukrep izzove ter ocena, ali se uvedba takega ukrepa izplača. Nujno bi bilo tudi sp-roti spremljati posledice ter primerjati, ali dosegajo željene rezultate (in o tem obveščati javnost). Če jih ne, je potrebno ukrepe korigirati. Ni dovolj, da sprejmemo takšen in takšen ukrep-* ker je nekaj treba narediti, če ne poznamo dovolj natanko vseh posledic, ki jih potegne za sabo. Glede stališča, da se bomo iz težke ekonomske situacije izkopali le z lastnim delom, bi pripomnil: dosti se govori, da bo treba bolje in več delati. Po mojem mnenju so tu. v večji meri, kot v delu posameznega delavca(še posebno neposrednega proizvajalca), rezerve v boljši organizaciji dela in proizvodnega procesa, predvsem pa v boljši motiviranosti in stimulaciji za delo. Konkretnih mehanizmov, ki bi to zagotovili, pa izgleda nočemo (ali pa nekateri nočejo najti). Roman Ogrin: "V celotnem povojnem obdobju ravnamo v Zvezi komunistov in v naši zakonodaji tako, kadar ne izvajamo nekaterih sklepov ali zakonov in nam stvari ne gredo, lotimo reorganizacij ali pa sprejemamo nove zakone.” (Komunist, 25. februarja, 1°83) Tako je seveda najlažje, ustreza pa to predvsem tistim, ki jim naša skupna usoda ni*kaj preveč mar, imajo pa na žalost*dovolj vpliva in moči za sprejem takih "rešitev", odgovarjajo pa za njihove posledice seveda ne. Tako se vrtimo v krogu, dokler ne rešimo odnosa: kdor ima večjo moč odločanja, mora nujno prevzeti tudi večjo odgovornost. Pri nas je tak primer na žalost zgolj slučajen. Dejstvo, ca je v vodstvih prevladujoča starejša generacija (leta 1981 je bilo na primer v ZK le 7,7 članov starejših od 56 let, v CK ZKJ pa postaja ta generacija absolutno prevladujoča s 53,4 >6) tolmači dr. Vladimir Goati Z tem, da je izkustvo, pa tudi s tem, da je položaj zaradi socia?/iih ugodnosti, moči, vpliva, ugleda. I H 11 - Ali je torej resnična misel:"da mladih svet sloni, kadar starejši tako sklenejo"? Vsekakor je v taj zvezi zanimiva reakcija nekaterih starejših na Šifrovo pesem o upokojencih, katerim se zdi pesem šaljiva. Pri tem, ne da bi se pretirano zamislili nad sedanjostjo in polpreteklostjo, argumentirajo neprimernost peshi s tem, da šali generacijo, ki nam je v NOB izborila dragoceno svobodo. Pomembno.',ti tega boja nikakor ni mogoče podcenjevati, nekoliko pozornosti pa je treba posvetiti tudi borcem, ki se borijo danes, v izjemno resni gospodarsko-politič ni situaciji. Gaj tudi mladi nismo samo dobri ali slabi. V šolah nas (starejši) učijo, da se na stari slavi na da živeti. RAZMISLIMO: “Socialistična revolucija je družbeni prevrat, katerega cilj je od- prava zgodovinsko omejene oblike človekove navzočnosti v stvarnosti, odprava človekove odtujenosti od svoje resnične človeške biti in ustvarjanje pogojev za humano skupnost ljudi, v kateri se človek reproducira v svoji omejenosti, ampak razvija svojo totaliteto, ne zahteva, da ostane to, ampak je absolutnem gibanju obstajanja." (K. Marx) "Treba se je odvaditi hoditi na mesta, ki se jih s hojo ne da doseči. Treba se je odvaditi govoriti o zadevah, ki se jih z govorjenjem ne da odločiti. Treba se je odvaditi misliti, o problemih, ki se jih z mišljenjem ne da rešiti." (B. Brecht) PA ŠE TO: "Zaupanje ljudstev se izčrpa, v tem ko se ga zahteva." (B. Brecht) - 12 - MALI OGLASI Znani spolni iztirjenec, bolj drugo kot prvo išče partnerko po-dobnjh nagnjenj. Šifra: pečka že gori Prodam cimrq, - kupim Cimro Šifra: kurjači študentskega doma štrajkajo Zamenjam cimrT PERS 'KTI7 £ . >1 I ■ 2J Namesto prologa "Naš ideal ni, da bi vsi imeli enaka stališča o vseh stareh, temveč, da bi imeli vedno nova stališča ir vedno nove zamisli. Bolje je, da obstaja zveza socialistične mladine, ki ima včasih sporne ideje in stališča, kot pa zveza socialistične mlad; , ki se v vsem sklada z drugimi." (Iz razprave Sreča Kirna na deveti seji CK ZKS) Nujnost nasprotja Značilno za mlado generacijo, s tem pa trdi za študentsko populacijo je bilo še od nekdaj, da je bila revolucionarna sila, nosilka novih idej, včasih zaletavih in tudi nemogočih. Toda kako naj bi feilo drugače? To ji je omogočala njena vloga v družbeno-ekonomskih odnosih nase skupnosti. Mladina, predvsem pa tista študirajoča, ni nikoli posedovala in ne poseduje prav veliko ekonorns :ih dobrin, v glavnem ji tudi ni mogoče upravljanje s produkcijskimi sredstvi. Tako je (če poenostavimo) edina sila, ki je mladini dana, pravzaprav njena mladostna zagnanost in določeno znanje (pridobljeno v največji meri v vzgojno-izobraževalnem prodesu preko pedagogov in pa v praksi z lastnimi izkušnjami ali izkušnjami drugih) - torej "ideja" kot nasprotje (in dopolnitev) materije. Ravno zato velik, ker mladina nima veliko izgubiti (£azen svojih idej), se je cesto postavljala proti starim, dosluženim odnosom in se zavzemala za nove, po njenem mnenju pravičnejše ureditve. 3 tem pa je npjno naletela na odpor starih, obstroječih interesov, institucij, interesov. Tako je prihajala v konflikt največkrat s pomočjo starejše generacije, ki je ščitila in želela ohraniti svoje pridobitve . Vendar pa često iz istega vzroka, zaradi katerega gji je omogočeno, da se neobremenjeno spusti v borbo za odstrankitev starega ( neustreznega) in za uveljavitev novega - me -more teh namenov doseči. Ker ji namreč ni omogočeno upravljanje s produkcijskimi sredstvi, je izločena iz procesa ustvarjanja nove vrednosti. - 16 - To pa je mnogokrat argument starih, ki v želji ohranitve upeljan h odnosov menijo, da mladi nimajo pravice česa odpravljati, če tega nism sami ustvarili. Jasno je, da to ni nikakršen argument. 0 spomenikih Mladi čutimo potrebo, da odkrito spregovorimo o napakah in nepravilnostih (ki jih še nismo uspeli napraviti sami) i? jih skupno skušamo odpraviti. V tej zvezi nas študente bode v oči odločitev o gradnji spominskega doma na Vaneči (še posebno zaradi sedanjega trenutka). Poglejmo, kaj o tej tematiki pravijo starejši: " Kmalu za tem sem se za časopis pogovarjal tudi s predsednikom jugoslovanske borčevske organizacije, herojem in znanim dinamitarjem, ki je kritiz al manijo poslovanja in napletel zanimiv pogovor tudi o naših spomenikih NOB. Zavzel se je za to da nebi več garmade marmorja ali brona, temveč funkcionalni objekti, bolnišnice, šole ali druge ustanove splošnega pomena. Zatrdil je, da ni niti enega bivšega borca v vsej državi - razen tistih, ki postavljajo spomenike sami sebi - ki bi odobravali tratenje denarja za monumentalne spomenike ali razkošne proslave NOB." (Jug Grizelj: Okorelostduha množi težave, Selo, sobotna priloga, 2^. 12. 1985) Saj res, ali si želi "nekdo" postaviti spomenik? Neprimernost gradnje spominskega doma na Vaneči (vsaj v sedanjem trenutku, ali pa tudi nasploh) Poslušajmo podkrepiti z naslednjim: 1. vemo, da ne gre za monumentalen spomenik brez funkcionalnih namenov, vendar pa gradnja' zahteva določena sredstva, ki jih bomo morali prispevati naši občini 2. če se že zberejo sredstva, je boljše, da se zanemarijo za proizvodno investicijo ali pa za objekte v zdravstvu, šolstvu (vemo, kakšno je stanje teh dejavnosti v Prekmurju!) 5. Jasnoo je , da bi zgoraj našteli objekti mnogo bolj koristili delavnim ljudem ali mladini: drugače bo naša stabilizacijska politika ostajala še naprej samo na papirju (proizvodna investicija lahko prispeva k rasti družbenega proi voda, zlasti neprimerno več delovne sile - brezposelhe mladine, kot pa spominski dom) 4. Eeprav je pomembno vedete, kje smo bili, in kje smo, je še pomembnejše: kam se usmeriti. - 17 - Sedanji trenutek zahteva bolj kot kateri koli, da se odločitve v naši družbi podrobno pretehtajo. Največji delež posled‘c sedanjih (pa tudi preteklih) odločitev pada in še bo padla na ramena mlade generacije. Prav zato menim, da bi mlada generacija morala imeti pravico, da vpliva na odločitve, ki se spreminjajo. Vendar le-te v praksi navadno nima. Odločitve se še vse preveč spreminjajo v sprivatiziranih strukturah mimo širokih množic, pa naj si bo mladih ali malo manj mladih. Zato je nujno nadaljevati socialistično revolucijo in izboljšati sistem (samo)upravljanja. Namesto epiloga Marsikje se(posebno zadnje čase, ko se je ekonomski, pol tični in moralni položaj zaostril) razpravlja o mladini in njeni vlogi v družbi vendar so te razprave preveč zajete v omejene okvire. Dostikrat starejši ugotavljajo in "določajo" naše probleme. Vse premalo se odkrito govori o naših problemih, dostikrat je to le kost za glodanje. Mladi smo pripravljeni tolči se za napredek, če le vidimo, da ga bomo uspeli (dovolj pozno, ne pa prepozno) doseči. V ta namen pa je potrebno spremeniti stvari, ki jin mladi sami brez pomoči ostalih ne moremo: racionalizirati institucionalne, pa tudi neformalne oblike odločanja, način mišljenja in dela. To je vse prej kot lahko. Tisti, ki je bral knjigo o galebu Jonatonu, se bo gotovo spomnil naslednjih besed: "kdor odkrije kaj novega, nova spoznanja, novo pot, se navadno mora odtrgati od množic , kršiti stara pravila in velikokrat premagovati odpor tistih, ki jočejo ostati pri starem. V nekem trenutku se je treba odločiti, da se ne bomo več držali pravil črede, ampak si poslavljali nova - svoja." Najti si je treba svojo perspektivo in usmerjati svoje možnosti. Opomba? Nasprotje, ki se na zunaj kaže v odnosu "mlado proti staremu", je torej v bistvu razmerje "novo proti zastarelemu". Kar pa ne pomeni že samo po sebi, da starejši ne morejo biti na strani novega ali mladi na strani zastarelega. - 18 - ZNA’TI IZRAZI I i VEKŠ (nem.) - Oberkaufman Schulle in Maribor HOMO - HOMINI - BUPUS Prekmurec pre"kmurcu - liter MALA NOČNA KRONIKA Andrija K. , poznani klatež, se je dne 29. 2. ob 24.50 vračal z znano mrcino ''kraljico noči" proti študentskim domovom. Nakar je poznano mrcino opalilo po mindi, tako da je začela sredi ulice urinirati. To je povzročilo vsesplošno zgražanje in klateža so povabili na Maistrovo, kjer so ga pridržali do iztreznitve. te navsezgodaj so fantje v bifeju ob parku 7 začeli besneti. Kljub ukrepanju natakarice X se omenjeni tovariši niso umirili. Grozila je s policijo. Ko je prišel Vlado L. s tranzistorjem, se je stvar še poslabšala, in ko ga je vklopil je natakarico zadela kap. A. Beljak: "UBEB1LI Sf;E BOGA U MENI" - kaj pomaga če je naša pot autentična, ko pa se zgodovina rad ponavlja - Bodočnost imamo že tradicionalno svetlo - ulica ga je pokvarila- bila je enosmerna - samo najstarejša obrt čuti potrebo po mladih kadrih - hvala vam za vse kar niste storili zame - prej ali pozneje narod zve kako je javnost ogorčena - mi v vsakem trenpt u vemo kaj hočemo, samo ne vemo kdaj je ta trenutek - smo na nravi poti, samo nekateri se že vračajo »/S* Zh 7/K .‘V'? ItJ J A v/ ,. K A b > ftS K A zaiMA 4 1 n M '5* č t n 9 40 11 n k 1H 45 ■19 S 13 ZO 14 21 13 < IH 1? //y / s///y 5 o 34 n A .7*\ /// / 33 3^ - / / /• / 35* 36 /.-- 3’, , C*-——— t 3^ HO h 1 , HZ < / ^3 —<; 4 kh HŠ 1 hb 7//// Ht? 1^*1 >0 5 4 52 / 7 ' 53 S5 ^6 / s F4 7' / 717' > - 21 - VODORAVNO: 1. kdor je večen 7. zelenec 11. kdor je bruc 12. del dneva 1^. litij 15. študentsko življenje 16. dnevni obrok,ki ga pozna le malo kateri študent 18. smer na vekšu 19. priljubljen vsklik med študenti 21. MEMENTO 22. okraj, za enotnost 2A • težko ga je streti 26. poraslo 28. pogan 3o. izraz pri študiju matematike 33. nepopolna JERICA 55. tuje žensko ime 37. svetovna valuta 38. eleksir mladosti 41. ANKARA 42. voditelj v ZSSR 44. SOSS 46. megla /angl./ 47. albanska poljedeljska industrija 49. hunski vojskovodja 5o. kdor se ne ukvarja z ekonomijo 52. ribje jajčece 53« izraz podoben plačilnemu sredstvu /po A.F./ 54. egipčanski bog 55» zdravnik amater 56. površinska mera 57* komisija na izpitu 58* znana oseba iz vicev NAVPIČNO: 1. poklon DO 2. bajke in povesti o Gorjancih 3» mlajši brat Rojterja 4. kdor je v dilemi 5. isti 6. tu^a univerza v Mariboru 7. Mihec/znani slov. igralec/ 9. letovišče na južnem Jadranu lo. tajna služba 13. del telesa 17. IRGOLIČ RAFKO 2o. O... MIO 23. ozvezdje 25. glasbilo 27. priljubljena duševna hrana osamljenih brucov 28. vrsta šampona 29. več kot ena 31. vera 32. idi 34. Renata /ljubkovalno/ 36. Nova Gorica 39. itaJanška tovarna avtomobilov 4o. hudoben 42. F~ MxA 43. opera /izraz v Seviljskem brivcu/ 45. naklada 47. Mohamed 48. pacar z napako 49. zrak /ang./ 51.$alzac /slovensko/ 53. mednarodni alkoholni inštitut 55. Rolls Royce Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: KPS Maribor Tyrševa 23(111-312) 62000 Maribor I.nagrada: brezplačen izlet (večdnevni) s KPŠ Maribor, ki bo meseca maja. Panonija KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA Murska Sobota, Bjedičeva 1 Telefon: h. c. 21 750 Servis - rez. deli Štefana Kovača 23 tel.: 23 575 Proizvajamo: Brzoparilnike Kotle za žganjekuho Motorne rotacijske kosilnice Traktorske nakladalce Vinogradniške škropilnice: — ročne nahrbtne — motorne nahrbtne Sadilnike za koruzo Zgrabljalnike — obračalnike Kultivatorje za koruzo Enoosne prikolice — traktorske — avtomobilske Pnevmatske sadilnike PANONIJA - BECKER Pobiralne stiskalnice Predsetvenike Plinski števci zavarovalna skupnost triglav POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST, n.sol.o. n.sol.o. Ijubljana ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA n. sol. o. - LENDAVSKA 1 TOŽB KARTONAŽA, TOŽB TISKARNA, TOŽB POMURSKA ZALOŽBA in SKUPNE uLUŽBE se priporočajo s svojimi storitvami in izdelki /MURh CVARNA oblačil in perila h URŠKA SOBOTA 6^00 MU ASKA SOBOTA BJtDIČEVA 2 TELEFON 069 21535 TELEX 352*5 ;U MURAMS TELEG RA MURA M. SOBOTA MURA - konfekcija za tiste, ki hočejo vrhunsko konfekc/ jo sgp konstruktor tozd gradbeni št vo nomurje murska sobota TEUfON’069/22 74U TEI I .U 35255 YU GRAP( M pomurski proizvodni program farm ZVEZNA 1 »Prekmurka« Murska Obrtna zadruga fanti opravlja za ključna dela gradbe operacijo in storitve Sobota združuje-/^kooperantov In članov vseh obrtnih dejavnosti in storitev. Zadruga s svojimi člani k«1 tva, Industrijsko ko-menjena dela izvaja doma in v tujini. Vsa dela izvršujemo kvalitetno po pogod benih rokih in konkurenčnih cenah. SPLOSNA OBRTNA ZADRUGA M SOBOTA o. sub. o. p. p. 54 JEKLO TEHNA EXPORT-IMPORT TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE MARIBOR, n. sol. o. 62000 MARIBOR, Partizanska 34 /O ljubljanska banka Temeljna pomurska banka Murska Sobota n. sub. o. TOZD VELEPRODAJA MARIBOR, n. sol. o. TOZD ELEKTRO Maribor, n. sol. o. TOZD MERKUR MARIBOR, n. sol. o. TOZD OBALA IZOLA, n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB projektivni biro, P». murska sobota projektiranje gradbenih objektov in drugo PROJEKTIRANJE TER INŽENIRING, IZDELAVA INVESTICIJSKE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE PROJEKTI ZA INDIVIDUALNE STANOVANJSKE IN KMETIJSKE ZGRADBE. ABC - POMURKA TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o. Murska Sobota se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki: - instant polnomastno in posneto mleko v prahu - čaj no maslo - evaporirano in kondenzirano mleko - instant domači čaj ter novim izdelkom Pl VIT KMETIJSKA ZADRUGA PANO\KA Murska Sobota, o. sol. o / HEIPOROCAJO SE SVETEG RUBI GostiL8a * Šalovci MEGLIC LUDVIK Sodavičarstvo Stara ul. 3o M. Sobota ŠIFTAR EMA Kemična čistilnica Aškerčeva 5 M. Sobota PAVLINJEK ŠTEFAN Kovinoplastika Temlinova 2 M. Sobota PAVLINJEK JOŽE Strof^ ključavničar Temlinova 4 M. Sobota KOLBL MAJDA Plastika Prežihova 4 M. Sobota POREDOŠ WANC Plastika Vinka Megle 7 M. Sobota HORVAT MATIJA Zidarstvo M» Sobota TKALČEC ANI Frizerski salon Tržnica M. Sobota PUŠKARIČ SREČKA Frizerstvo Arh«. Novaka 1 M* Sobota ŠTAMPAR DARKO Zlatarstvo Partizanska 4o Lendava HORVAT FRANC M. Pijade 3 Lendava MAMAR FRANC Frizerski salon Partizanska Lendava Hitro in kvalitetno čistimo vse vrste oblek, talnih oblog tudi na domu. Kemična čistilnica ZEMLJIČ MARTA Št« Kuzmiča 11 M* Sobota PRIPOROČAJO SE Laboratorij za avtomatiko ŽIŽEK dipl. ing. VILI Nikole Tesla 7 M. Sobota HOCHSTATTER FRANC Fotoatelje Trg zmage 3 M> Sobota MANDIČ VLADO Zlatarstvo in graverstvo Kocljeva 11 N. Sobota Gostilna VITEZ Št. Kuzmiča 25 M. Sobota Gostilna POLANIČ - PRI PARKU Cankarjeva 86 M. Sobota KOŠČAK ŠTEFKA Šiviljstvo M. Kuzmiča 35 M. Sobota BRANSBERGER ERNEST Fasaderstvo, slikoplesksrstvo in avtoizolacije Trstenjakova 28 M. Sobota URŠIČ RTV servis Trstenjakova 42 M. Sobota HAŠAJ Avtomehanik Čopova 26 M. Sobota KOROŠEC JOŽE Kamnoseštvo Čopova 16 M. Sobota FUJS Cvetličarstvo Cankarjeva 12 M. Sobota FIJOK BRANKO Avtomehanik Prešernova 8 M. Sobota PUSTAI KORNEL URARSTVO - Tržnica Murska Sobota BENKO ŠTEFAN Modno krojaštvo in kemična čistilnica St. Rozmana 3 M. Sobota GERENČER Fotoatelje S. Rozmana 9 Me Sobota LUTAR VINKO Vodovodna instalacija Gregorčičeva 4o M. Sobota Gostilna LOVENJAK - HORVAT Polana gostilna Uredniški odbor: Glavni urednik: Andrej Fras Odgovorni urednik: Peter Juteršnik “-tf****^^ POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ŠTUDIJSKI ODDELEK Likovna oprema: Janez Jemec, Janko Zver Uredništvo: Dušan Radič, Rihard Kolmanič, Breda Kolmanič, Jože Šuklar, Silvo Grgurič, Janko Zver, Borut Sušeč, Ivana Dolgov , „7: