V obrambo, Kakor ae še naši slav. bralci vedo apominjati, priobčili smo, pred kratkim časom par vratic glede ,,vinorejake šole" v Mariboru. — Vaak mož poštenjak pritrdil je tistim nedolžnim vrsticam, ali one so nekje tako neljubo zadele v ,,Ahilejevo peto", da je rM. Z." štev. 78 z dne 30. junija prinesla dolg in strasten članek. Njemu je sicer ,,Slov. Gospodar" v notici med raznimi stvarmi dobro podžgal. Ker je pri meni bila okolnost nanesla, da nisem bil več časa doma, bilo mi je vse to čisto neznano in vsled tega ae je zakasnil tudi moj zagovor. ali ,,Marburgerci", oziroma pisatelju omenjenega »logičnega ploda" sem ga dolžen. Da si ne bo domišljeval ta duaevni velikan, da nas je ta njegov ,,Abfuhr" do cela uničil in ugnal in da imajo alavni bralci priliko seznaniti se z »mustergiltige" vinorejsko šolo in z njenim izvratnim goapodaratvom, v to naj alužijo te-le vrstice. Kar se tiče rnovoalovenščine". ue ame si domišljevati ta aloveči logikar, ako je on ne razume, da je slovenski kmetje ne umejo. Ko bi alovenski kmetje ne razumeli ^novoslovenščine" Goapodarjeve in se ne atrinjali z načeli, koje ,,Slov. Gospodar", čaat in slava mu, tako izvrstuo in neustrašeno zaetopa, gotovo bi tega liata tako sijajno baš slovenaki kmetje ne podpirali. Toda puatimo to in obrnimo ae k atvari. Toraj prašanje: ,,Ali je vinorejska šola vredna denarja. ki ae za nje obstoj potroša in je-li alovenskim kmetom ona to. kar bi jim lehko bila", to je taiati parobek, v kojega se tako potiče omenjena ,,šriftleitung" ali kdor je že uni žolč izbljul. Razmotrimo toraj najprvo lo površno stroake, ki jib je imel omenjeni zavod od leta 1872 in do 1. 1881. V tem deceniju imel je ta zavod atroškov 221.364 fl., to jc gotovo ,,logični znesek", kojega je moral po največ le alovenski kraet a svojimi žulji pokriti. Stroški od 1. i88l in do aedaj preaegajo pa še brž ko ne število prejšnjih. So li tndi ti stroški potrebni vsi ali niso, razvidimo leliko iz tega; u. pr. ,,Burgwald" bil je kupljen za 18.146 fl. ter ae je predelal v 9 letib v vinograd, ki meri 14 oralov 400 sež. Koliko novcev je stalo to. predno se je gošča iztrebila in prekapanje ter vravnavanje zemljišča dokončalo, prepuš atno slav. občinstvUj naj razsodi samo. Mi bi proti temu pa ne imeli ničesar, toda kar ae je v 9 letih storilo ob tolikih stroskih, ki so 8pet le ubogega davkopla- Čilca zadeli, to uničujejo spet sedaj ob novih stroakih, kajti izskapajo aedaj trsje Izprevideli so namreč, da jib je njihova logika za noa zvodila, saj tam trs ne bo, niti ne more nikdar vspešno rasti in dobitka noaiti. Sedaj bodo toraj ti alavni ,,agrikulturci" poskušali ondi z nasadom drevja. To ae jim bo pa iatotako ugodno obnealo, kakor vinograd, kajti kjer niso tla ugodna za trs, ondi tudi drevo ae ne more razvijati in truda plačevati. Dalje so prikupili k temu zavodu lansko leto posestvo za okroglih 20.000 fl., a kako znajo ti aloveči kmetijaki izvedenci goapodarako zemljo, oziroma goapodarake pridelke si v koriat obraoati, naj služi v dokaz to, da se je že lansko leto ajda do 24. novembra na polju pustila in se še le tedaj omlatila, ko 80 jo bile miši, in druga živad do cela uničile. (Konec prih.)