List .f % Tečaj XXXIV. ospodarske, obrtniške in narodi Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 80 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo marca 1376. O b S e g : Okrožnica županstvom in krajnim šolskim svétom o zadevah kmetijskega nauka v ljudskih šolah na Kranjskem. Navod za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem načinu. (Dalje.) vredjeni po mesecih. (Dal.) Pred voli tvarni v mestni zbor Ljubljanski. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta Slovansko slovstvo. Se nekaj o Bosni. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. dostuje sama temu, da bi prihodnji samostojni gospodar znal dobro ravnati svoje polje, svoj vrt, nograd Okrožnica % županstvom in krajnim šolskim svétom o zadevah kme svoj gozd in umno gleštati svojo živinico, temu bode gotovo vsakdo rad pritrdil, kajti podlago umnemu go- spodarstvu dadó še sole > tijskega nauka v ljudskih šolah na Kranjskem. Deželni odbor se do Vas obrača s tem pismom kmetijski nauk nadaljevalne šole. ki se imenujejo ljudske da Svet stoji na poduku. Kdor se ne uči, ne zna in 7 ne more znati. Tudi kmetijstvo je znanstvo katerega xyufi^iui VUUUl DU UU 7 Cio UU1C4VM ^ »« J^aw».« V y vim lit 111U 1 U £JL1C% ti« 1 UU1 IV 111 U LIJ OUVU JV ^ U Ci li O t v V7 y aaiV/I Vas spominja na nekaj, česar dozdaj še po vse pogre- učiti se je treba, da gospodar od zemlje dobiva toliko samo v naši domovini, pa je v mnogih drugih deželah kolikor mu umno obdelana more dati. že vpeljano na veliko korist kmetijstvu Kdor in zato Vas ZlC UCijaUU U Ck ÏC1IBU JSb ALUCIIJOI» u , JU » MO pripomoći prosi o izpeljavi velevažne naprave tudi v hlapca Je > za občini Vaši. délai, kar mu je dober ali slab gospodar ukaza], kdor je živini le krmo pokladal, gnoj izpod nje kidal Pa kaj neki je to? boste radovedni vprašali. in ga na njivo vozil 7 m znal JL C* » c%j uv^ai IV * — KS*J XC%VIVTUUUI T j/i M^vtti» 111 £J M.1 C* l y J30 D j6J V1 ći Č 11 y - jaugiQC* 1U Ul UOJCkt & U1 t Podučevanje mladine v različnih razdel- tresel, in še deset in dvajset druzih opravil opravljal, kih domaćega kmetijstva potem, ko je dovr- kakor je pri svojem očetu videi, ki ni prilike imel těšila ljudsko šolo, to je na kratko rečeno vse Vam hočemo na srce položiti s tem pismom plug in brano, kakor je raogel jabelka in hruške z dreves > kar meljito se podučiti v kmetijstvu: ta utegne dober délavée biti pa tudi pošten posestnik, al v umném kme- Ne vstrašite se pa teh besedil Ne mislite morebiti, tijstvu izveden gospodar ni in ne more biti. Potrebščine življenja so dandanes zmirom večef davka in druzih davŠčin Čedalje več, in vendar mora da imate novo šolo zidati, posebnega učitelja v službo vzeti, ali da morajo Vaši sinovi na kako kmetijsko šolo od doma iti, ali da jih bodo stariši, ko so ljudsko šolo 7 7 kmetovalec vse dohodke svoje pridobiti si iz zemljišča dovršili, morali zopet vsak dan dopoldne in popoldne katerega niti na dolgo niti na široko raztegniti ne more v to novo šolo pošiljati in zarad tega jih pri domaćih da bi ga bilo več. S tem pa, da si zemljo umno ob-delih težko pogrešati. Ne, ne ! vsega tega ne bode pri UVtlU ^/VglbOHVU XIV , UV . »v^M uv UVUU fll deluje , iU OJ OaUDUI^ U1 Uglu 1UVGUCUIU Ul/liiCtUlll guo^u- tej soli, katero s tem pismom starišem naše kmečke darjev pa tudi drugih dežel na korist svojemu posestvu in si skušnje drugih izvedenih domaČih gospo- mladine priporočamo obrača , bode mu mogoče isto zemljo prisiliti v to Ta šola, za katero bi radi srca vseh naših deže- mu več ali boljega pridelka dá. 7 da lanov ogreli, ki imajo ljudski šoli že odrasle otroke Luč doma šole. beti ; Je temu pa se prižiga v šolah, katere Vam pridevek ali dodatek domaće ljudske tukaj priporočamo, in v katerih se mladina, ko Je z 14 Glavna stvar, za česar je pri njeni napravi skr- leti navadni ljudski šoli odrasla, podučuje v natoroznan- Ut ti y J6 pr6CÍ Y ObLU bU y \JLCk OU ? OUj jEVCAJULAU I V V oilljaoaii metrov ali 200 štirj. sežnjev po stari meri zemlje dobi vsem to, da se vsaj kakih 700 štirjaških stvu, zemljeznanstvu rastlinoznanstvu itd. , -----— pri- da na 7 na kateri se napravi šolski vrt za dejanski nauk v različnih razdelkih kmetijstva, in da se omislijo neka- liko, izvé, kakošen vpliv ima zemlja loba, toplota 7 voda, zrak, svet- zivino. ta ali uni živež itd. na rastline in domačo Ko si je v imenovanih predmetih mladina pod-tere majhne priprave, to in uno orodjice, ki je za šolski lago dobila daljemu učenju, ne bode jej potem težko nauk potrebno. Toliko prostora je vendar skoro povsod razumeti to, kar zahteva umna sadjereja, Čebeloreja, îabko brez velicih stroškov dobiti, ter ga stanovitno od- sviloreja, obdelovanje polja, senožeti, vinogradov, gozdiov ločiti za šolski vrt; druge priprave pa tudi ne bodo in reja naše domaće živine. Po vsem tem ni nam treba dostavljati še tega, da v takih kmetijskih šolah, ki so naslonjene na ljudske šole 7 šoli prizadjale velikih stroškov. Verjemite nam, da denar, ki ga soseščani za tak kos zemlje žrtvujejo, je dobro naložen in bo bogate ob- se ne uči kmetijstvo v vseh razdelkih na drobno resti dajal s tem, da mládenči tù dobijo najboljo pod- za ves tak obširni nauk je čas podučevanja prekratek. Navadno je taka šola za nauk kmetijstva po zimi 7 kajti umnemu lago gospodarji darstvu. ali kmetovanju, ko bodo postali ali sami svoji pa svetovalci v kakem drugem gospo- dvakrat na teden, vselej po ali praznikih in pa en delavnik popoldne take dni dve uri, namreč ob nedeljah ki Da navadna ljudska šola, kjer se mladina uči brati, so učencem najbolj pripravni; 7 pisati, računati in še nekaterih druzih vednosti, ne za- začne 7 spo m lađi pa se ko se na vrtu delà pričeti zamorejo, meseca 66 s u â e a in t r a j a j o do konca oktobra dvakrat na teden. > tudi po lanu Pri nas morebiti temu ali unemu nc bo dopadlo v opice devati in na polji sušiti Kateri drjevi in ure se izvolijo za ta nauk, o tem več pripravnega poslopja , kamoi ) ker imamo f se učitelj dogovori s kraj nim šolskim svetom; županstvo se pa to potem razglasi starišem dotične šolske občine. In tako smo Vam razložili vse , kar je treba , da lahko lan pod streho spravi. Morebiti bi ga pri nas res ne bilo treba v kopice skladati, marveč bi ga pustili samo v vrstah toliko Časa, da bi se okrepčal in bi se dal v snope ve- poznate namen teh sol, njih veliko korist, in kako se zati, potem bi ga pa prec v kozolce spravili tako, kakor r/ ija ki pnmerno plaćo ďá z maihnimi stroški ustanoviti. // i êf i 1 1 • Učitelja bode skusila dežela skrbeti , odi "st ministerstva kmetijstva kake podpore, katero svojo posebno skrb obraća tem šolam. žito. se nadja tudi ker je ta 1 1 X t T • • Toda vselej bi se to ne dalo lahko storiti, zato čas, ko je lan zrel, navadno žito v kozolcih. Sicer mislimo, bi bilo to zeló enako, ali pa morebiti še bolje, če bi se lan, namesti naprostém sušiti, v kozolc Prevdarite tedaj možje, ki na čelu stojite občini in zložil in pod streho sušil. Glavni namen sušenja je ta, pri ruvanji ni popolnoma zrelo, dožene ljudski soli, kar Vam tukaj priporočamo ; razglasite to po svoji občini in posebno starišem, ki imajo za tako šolo pripravnih mladenčev, da se ogrejejo njihova srca da in skrbi seme, ki se pa da se stebio an more hraniti, če se posuši, tako , da se prec ne godi in ne izdeluje. brez To se za njeno napravo, spomnivši se tehtnih besed, ki jih je more doseći na oba imenovana načina, samo prevdariti je že pred pol stoletjem naš Vodnik govoril svojim ro- treba, kateri je bolj pripraven in kje je manj stroškov. jakom tako-le: je, kakor smo že rekli, ta čas, ko se lan spravlja, při- řekli Kranjc! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava; Išče Te sreča, urn Ti je dan , Najdel jo bos, ak' nisi zaspan ) ? Ker navadno žito v kozolcih, bi bilo brž ko ne ročno se prijeti Belgijskega sušenja na polju , in to že iz tega ozira, ker se lan potem lahko suh domu vozi in jejnanj vožnje treba. Od deželneg Ljublji db Kran j skeg Ce se misli lan isto leto goaiti, se mu tako glavice če se oditi tako večana 187G osmukajo ali pa omlatijo. Veliko bolje je pa lan. ki 7 , — je letos se přidělal, še le drugo leto godi, ker 7 ce po pravijo, da postane lakno bolj vlačno in ličneje zimi počiva. Tudi se spomladi dosti lepše goďi in beli, ko jeseni. Takrat se pa lan z glavicami vred pod streho za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem spravi in se pozimi pri priložnosti osmuka ali omlati. Glavice se osmukajo lanu na za to pripravljenom HMMHHHf^HHHHHHH^ Za Z obje načinu. Spisal Andrej Pi s kar. Delà po setvi 7 pletev 9 zoritev za predivo in za seme spravilo. grebenu ali pa .se omlatijo s pripravnimi betvi. smukanje mora biti greben z železnimi zobmi. 7 morajo biti okro dobri. pri i 7 da «e lik manj trga; robati niso Zobje so 15 do 18 palcev dolgi, spo daj do Ko je lan dosti (Dalje.) suh, se v snope poveže kakor žito. črt debeli, proti vrhu pa vedrio tanjši in na koncu tum-pasto ošpičeni; spodaj naj bo dobre dve crti prostora med njimi Nekateri vežejo snope z lanom samim, drugi pa s slamo, jan{ g;na z zV)bmi se naj Zobje morajo biti v železno šino trdo vde- Angleži tudi z bičjem. Pri tem vezanji se perje otepe 7 kar se ga še drži. pritrdi. Lan se mora lepo in previdno v osebi 0b enem smukate. Greben naj bo 2 čevlja širok, da lahko dve na leseno klop z viti dobro snope vezati in pri koreninah lepo vravnati. Ko Je an v snope povezan, ga Belgijanci še v ve- Lan se sicer bolj počasi smuka kot mlati, vendar like kopice zložć in s slamo okrijejo, da se popolnoma posuši in da seme še bolj dožene. Ce se lan v velike kopice zlaga, ga v malih ni treba tako dolgo pustiti, da da se manj zmesa ; ko pri V bi bil čisto suh 7 posusi Ce se pa ker se v velikih kopicah popolnoma v velike kopice ne zlaga, se mora v ima pa smukanje to dobro , mlatvi in tudi suho perje in plevel iz njega izleče. Ce se lan ni popřej dosti skrbno zbiral in ločil, se to lahko še pri smukanji opravi , ce je tega kaj vmes malib^ pustiti, da je popolnoma suh. (Je se lan v velike kopice zlaga, se ravna tako-le: Najprvo se zabij eta v tla dva kola po 8 čevljev dolga Pri smukanji se lan zopet veže v male snopke to- liko velike, da se lahko s prsti obeh rok obsežejo. To pa zato, da se potem , ko se lan godi in iz godilnice 7 lahko posamesni snop je 7 poldrugi do dva sežnja narazen. Po tleh se položite veliki postavijo, da se hitro v male okrogle kopice osušé, in zato ne smejo biti malo od tal dve ranti, Id sežete od enega kola do dru 7 da v kopicah ne pride predebelo 7 pa tudi pre ne tal zega, drva skladati, naj prej eno vrsto , da je priprava videti, kakor da bi bila za to pripravo se začnejo snopi skladati potem na-njo drugo vrsto, tako pa tako 7 in naprej 7 7 do da so snopje si nasproti obrnjeni vrha in sicer so pri vsaki vrsti korenine toliko navzu-naj namaknjene, da se glavice spodnje vrste skrijejo in premalo, da ni riepotrebnega delà. Snopki se tokaj vežejo z lanom samim. Za gojenje je najpripravneje, pa tudi za prekladanje, če se več malih snopov v enega većega s slamo z veže. Ko se snopki vežejo i se mora paziti 7 da se ne mešajo glavice s koreninami in pa da se lan pri koreninah lepo gladko ravná, da je videti toliko skrite ostanejo, da mokrota ne pride do njih. Na prirezan kakor krtača. (Dal. prih.) vrhu se položé snopi na eni strani po dolgem in na-nje nazadnje spet počez, da se napravi kakor streha na eno stran viseča. Po vrhu se s slamo kake tri prste na debelo pokrije in slama podolgoma s preklami pri veže, da obstane in da je veter doli ne vrže in lanu dež ne namaka. teh kopicah pa lahko ostane lan kolikor časa je da se popolnoma posuši, da glavice doženejo in Kmetijski zgodovinski spomini vsega vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wockenblatt/' (Dalje.) sveta treba je seme popolnoma zrelo, skoraj tako, kakoi če bi se Dne Leta Meseca februarija lan prav za seme pustil zori ti. Ce se lan še tisto leto 19. 1861 godi, lahko ostane v kopicah toliko časa, da je za goditi. st cara Ruskega Aleksandra II od- pravi t kmet na Ruskem 6Ï Dne 20. Leta in iz tujega došlim Nemcem pete liže, tako da mestni 1790. je umri césar Jožef II., na čegar liberal- zbor glavnega mesta Kranjske dežele je sestavljen iz 20. nost se še dandanes liberalci sklicujejo ljudi y ki jim vsaka slovenska beseda smrdí in ki so 1864. so bili oklicani ukazi za kraljestvo Polj- polni sovraštva do našega naroda in njegovih narodnih o zadevah anizacije kmečkega stanu, pravic 21 1792 kmečkib občin in novega kmečkega . Lorenc Hirschfeld reda 21 1854 e umri Darisk vi te ij y kralj 9\7étnik in profesor v Kielu, ustano mne g a vrtnarstva. Ljubljane držite vendar v mestni zbor, in ne ma zvesta duša Kranjska vas pridušuje, na svojo čast; volite domače ljudi ni h tuj ce ne dajt se strahovati od privandra y se vas bo moral vsak acaj do ukazom c. k. Avstrijske vlade se pričnó mačin sramovati, kot ljudi, ki'nimajo nobenega narod 22. 1450 velika del v zgornji It j e močvirnih zemlj nega ponosa t bene časti v sebi! Ljublj Henrik IV. prepové hmelorej na Kranjskem, in ne na Pruskem, dežele, kakor se Nemec drži svoje, Magj j e na držite se svoj y svoje Lah 24. 1734 Angleškem svoje! Mar vi se hočete podlagati tujčevi peti? Na se rodil Janez Kristijan Schubart, ubo rodi po vsem svetu se zavedaj in borij za svetinje gega tkalca sin v Zeit v Thuringiji. svoje, kaj le bistra Slovenska in pridna dlan Slo prvi zacel kmetovalcem pridigovati, venca bode na veke pred Nemcem kot gospodom On naj deteljo sejej poz priman) ruj Leta 1784 glasil svojim na kolenih ležala?! Na dom zemlji hočemo kmetom na Nemškem, katerim klaje domači biti gospodarji: s tem načelom stopite na vo- w ■ -â' . . w w uxjujcilijrvujc, naj se poprime]^ tov jluvv deteljne setve. Za razširjenje detelje ima tedaj Schubart najveće zasluge, zato je bil tudi v žlahni stan povzdignjen s priim- to je po (Umri je na vso moč lišče y kajt Još Slovenska ni propala Dok mi živimo !u yy i a kom Schubart : Schubart nase 23 Kleefeld Det y 25 1803. aprila 1787.) Bavarska (Parska) vlada ukazala lit bčinskih p ašnik in r az d e ploh ob činskih zemlj knjigi Je i mé (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Pred volitvami v mestni zbor Ljubljanski. Premišljevanje starega Kranjca zunaj slovenskih mej. Slovansko siovstvo. „Bratskaja pomoŠČ (bratovska pomoc)u , ki je nedavno prišla na svet v Petrogradu s se-stavki politiškimi, etnografiškimi in lepoznanskimi od najodličniših Ruskih pisateljev. Izdal jo je Petrogradski odsek slovanskega komiteta na korist stradajočim Bošnjakom in Hercegovincem. Povod zanimivi knjigi, 300 strani obsegajoči, je dal tudi nam Slovencem dobro znani učenjak Lam an sky, ki je v njej napisal obšir- politiško-zgodovinsko razpravo pod naslovom: yy sij a je že s tem samim, da koristna"- Vsakako je ta článek cele knjige najzna- Ru- obstojí, Slovanom Přišel sem mnogo po svetu okoli; kamor pa sem menitejši sestavek, ki dokazuje, da kakor je Rusija přišel in so me ljudje prašali, odkodi sem domá, nisem se potuhnil, kakor žalibog inaraikak naš rojak, ampak ica, če prav so me iz za- koristna in potrebna južnim in zapadnim Slovanom tako so oni koristni in potrebni Rusiji, y ki ne isto bila možato sem se izkazal Slovei četka po strani gledali. Pozn mčesa in nikog ne bojim pa, ko so videli, da se nikdar dospěla do današnje moči in veličine, da niso južni in zapadni Slovani, boreći se proti Neracu, Magjarom so me vse eno radi imeli, in Turčinom, ustavljali teh sovražnikov Slovanov v nji- / ^ A 1 â 1 ^ • a «-v mm « • "i^v/uM i úl uiug uu jiiu y imu v ou ciiu i aui iLugii^ --------- — i — ' -j--- --------• ^ - . . • J če sem se prav za svoj narod potegnil pri vsaki pri- hovih osvojaških namerah, med tem pa je Rusija imela kov y ne likl sebe rekli: ,,ich war in Laibach , dort ailes deutsch ist", sem moral omolkniti, kajti pn Al mnogokrat sem přišel v zadrege ampak zavoljo svojih voljo mir in varnost, da se doma razvija in ojači J T « m m m Slavni e so namreč Lamansky na podlagi zgodovine in mnozih dozdaj habe gefund y dass še neznanih dokumentov, ki jih je prepisal po tajnih ar- kivih Beneške republike , dokazuje » kako so južni Slo- znati sem moral da uuvxai, cio, JC v obce žalostna istina, kar so vaûi P° propadu Rimskega cesarstva in še predno so mi očitali z dokazom, da so v Ljubljani po krčmah in Turčini zavzeli Carigrad, zaradi pokvarjenosti in sla- • * t7 1 1 v • • I • 1 I « « i i • • ft w i 1 • kavarnah čuli skoro le nemški govoriti. In če so mi boče gravitirali k Rusiji in samo od Rusije pričakovali nadalje kazali sklepe Lj ibljanskega mestnega zbora in kostitucijonalnega društva ter rekli: „Schauen Sie. ihre rešitve za narodnost in vero. L a m a n s k e ga jako interesantna. obče je vsa razprava eigenen Landsleute strafen Sie Lug moral sem « pet omolkniti uuiviauivi^ kajti icoujv^a jc, ua giavuu uucsiu jlvi o dežele je v tujih rokah , domaćini Slovenci pa so sera contribuens plebs" -1— je, da glavno mesto Kranjske u folk vé le tišti, ki ima kaj narodneg lista sicer : ubog davke plačujoč B. M. jj Srpske Zore", zabavno-podučnega ilustrovanega m mi zvezek je prinesel obilo zanimivih spisov SI epčeva osveta. Pripovedka po nemškem od Kako to peče značajnega Kranjca Slovenca ponosa v svojem sliko). y to Albanka Jaz nikakor nisem sovražnik nemškega naroda ; nasprotno rad priznam, da so mnogi prav dobri in odkritosrčni ljudje. po Frid. Spielhagnu. tarji; pesem Gjure Jakšića. Od kod prihaja člověk? Prisilj med imajo radi, a njim živeti morem reči, da me sliko). Selska namiguša. Pripovedka Ra- sliko). Reka Trudite v s sliko). Geneva sliko). Potne črte o Bosni. to že vedó, da Slovencev za nobeno ceno ne pustim zaničevati, in da se koj skregam za čast notice, svojega naroda; zato me rešpektirajo in v moji nazoč- zvezku. za naslovi; humoristično berilo od Gjorgja Rajko- Pregledne vica. Lov na medveda (s sliko). Uganj ka. Rešenje rebusa v nosti nikoli nič ne zinejo o nas slabeg Jaz Zvezek za mesec marcij bode prinesel na- hvalim, bo morebiti kdo rekel vidim da jaz sam boli se Pa zakaj bi se ne, ko daljevanje Jakšićeve pripovedke „Cica Timať t in branim čast svojega naroda slik pri raznih zabavnih in podučnih člankih. y Zora a kakor ono Ljubljansko mesto, katero c. kr. uradnikom izhaja v mesečnih zvezkih po pôle in celo leto 4 gold. 80 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr. „Srpska veljá za za « 68 tri mG8ece 1 gold. 20 kr. administraciji „Srpske Zore". (Administration der Naročnina naj se pošilja turcin tudi le z robom halje podrgne ob svinjino (meso «uuiiuiun "^'J * wx. . ^j.iuuiiuiou«uv/u \x\jl ,,brp- octu/ oviujc;, OC LISU uau I1C O LUC „ &1ČILJ ska Zora" in Wien, III. Praterstrasse Nr. 13.) Naroč- namesto tega kimajo za pečjo in se kopaj salo od je), se tišti dan ne smé „klanjati (moliti) i m > nino za Srbijo prejema knjigama Belemgradu. V. Vabožica v ko Dom T bil toda mel pomočke in misel jim turski jezik besedo so tudi poturcenci ohranili * II. SluŽbenega pravilnika za c. kr. vojsko (armado) ati, ni dvomiti, da bi ga bili tako zatajili kakor 80 svojo vero. B del; pošlo venj en po stotniku g. Andrejů Ko melju, pomešano s turškimi besedami se govori srbsko mnogo Trgovec, ki je přehodil je ravnokar přišel v Celovcu na svitlo. 11 pôl obsega- vso i]vropejsko Turčijo, je rekel, da povsod moreš go U Mn r> wn /] n xi 7 1/ Ar» î v\ i U n Iv AM T tfAVT^l l\AnVMn A!» t'U /»/%! /v *•» J.« ____! * ___ voriti „bošnjački joča knjižica razpada v 7 oddelkov in je kakor spisana v pravilnem pa lahko umevnem slovenskem je- bošnjački ziku. samo m celo v Carigradu, pravi, „je sve osmanliski in garčki". To posled Cena jej je 30 kr. Ker je slavno vojaško mi- nje pa je pač pretirano. Bošnjaki ne verjamejo, datuje besede mešajo v svoj jezik, temuč še pravijo, da Osman- (turk) bosnjaške besede rabi. Akoravno je Sarajev- dobro turško, arabsko in arnavtsko nister8tvo tudi ta del potrdilo , smemo pričakovati, da bodo dotični gospodje poveljniki na vso moč skrbeli za to, da pride podučna knjižica vsem vojakom slovenske narodnosti v roke, vsaj nihče tajiti ne more, da ski paša (1839) znal (albansko) > mu der ni bilo drag V ce kdo pred jim je kot voda ribi potrebna. Upajmo, da se sloven- njim turško govoril; on je odgovarjal le bosnjaško in e od svih naj lep kar skim knjigam gosp. Komelja ne bode godilo to se je godilo drugim našim Šolskim knjigam, predno je na svetu" rekel: „naš slavni bošnjački jezik slovenski jezik v naše šole predrl, in pa potem, ko so Kristjani se v Bosni ne smejo imenovati Bošnjaki, nekatere knjige prišle na svitlo. Izprva so protivniki ker tako mohamedanci le sami sebe imenujejo; kristjani našega jezika kričali: „was wollťs ihr Kraner oder pa so jim „raja" ali „vlahi". Akoravno pa so Bošnjaki Windische mit euerer Šproch; ihr hobt ja keine Bûcher". in Osmanlije (pravi Turki) oboji mohamedani Ko pa smo knjige dobili, odbijali so jih z neslano prêt- vendar strašno Črtijo med seboj. Bošnjak pravi , pa se da pod vezo : )) ťkUJi^U UVWHIj VUl/IJUII UV J1" " li^UlMUV J/l i VUM». RJ u J. v* KJ u VIVIJV iJ-1 V V» UV/WVj. JLřUOU J»IV pittf L y UCV J^UU die Bticher sind nicht windisch —sonder kroba- nebom ni grjega člověka od Osmanlije; Osmanlija pa tisch oder russisch geschrieben. — a*ci vcicucujcm ju*d , OU AJVOUJ CkOl jjpuiun^c ^pUlUldCUblj J 1U u<* au rodoljub na polji vojaskega slovstva ledino orati mora, hudobniši od djaura (kristjanov); zato da jih je treba << Ker velecenjeni naš pravi da so Bošnjaci „poturice" (poturčenci), in da so naj bi ne opešal pri trudapolnem delu ; dober sad po- daviti in teptati. štene setve gotovo ne bode izostal. Turki vedno javkajo ) zakaj ni vojske ) Ozii po svetu. Še nekaj o Bosni Leta 1839 in 1840 je neki Hrvat prohodil Bosno klonjenimi nogami ter se ne bijejo ali z „Vlahom" (kristjani) ali s „Kavrinom" (stran- skim nevernikom). Ne delajo nič, razun rokodelcev in trgovcev. Drugi Čepé in pravijo, čemu živijo, ko nikjer vojske ni. Popotniku so večkrat očitali, ko ni mogel s pod- turško čepéti. Rekli so, da se in Hercegovino — plot/ jjUOUita 1U ^uuuu a I^vi JV j nvj» ci o^va^v» 11a aav « y j v> i uui bil popisal o ondotnem stanju. Bosna ima dosti lepih med Svabami (Švabe imenujejo vse, kar je unkraj Save), pa najvec ležé pusté, da člověka srce boli. da je pa vender zdaj přisel med ljudi, da se je treba pise Danica' t in čudne reci je je treba učiti sedeti po človeško, in ako prav se ie rodil ravnin Bosna sploh je rodovitna zemlja, to kaže sadje imajo do kaj. t g* toraj lepe poštene obnaše učiti, ter se svet ne posmehuje. Kar se tiče stanu kristjanov, pravi potnik ? .Ie žanje najhuje po Sarajevskem polji. Ondi kristjani nimajo „Zaboravi već jedanput taj pasji hadet" enkrat to pasjo navado (po evropejsko sedeti) pozabi ze so mu rekli. nič pod milim nebom, ne hiše, ne pohišja Drugi so pristavljali: pa poturči se, revse, po > ne mačke: turči! kar koli se vidi, vse je agovo (aga, nekak turški po- Popotnik tudi pripoveduje, kako 30 ga otroci teh sestnik, zapovednik, poveljnik). (Bosna je bila namreč „poturic" trpinčiii ; v Travniku 7 n. pr 1465 od Turkov premagana; takrat se je plemstvo in blato metali ter kričali: ,,Eno Kàrstaî so vanj kamnje eno 7 udri poturčilo in torej ohranilo svoja posestva, ljudstvo je Kàrsta! daj pare (turšk denar), daj odkupi se!"' ostalo kršćansko, vse zgubilo in mora strahovito trpeti ________ od teh divjih poturčencev.) Po „hišah" sede samo Turki vlahi j a „»i«m (kakor imenujejo kristjane) scdé po „košarah", pletenicah. Zunaj Sarajevskega polja, koder kristjanje sami sebi hiše delajo, Turki skrbno oprezujejo Mnogo vrstne novice da * Sila veliko ljudi je preteklo leto bilo v Rimu kdo sebi ne naredií malo bolje hiše; ako to stori, precej ostrupenih po kozjem mleku, ki so znamenja kolere ga tirajo pred sodnijo in ga prašajo: , Pa mar tudi kazali in se še cez ali krst tudi ti hočeš imeti hišo , tudi ti si nekak aga? le brž v zapor, dokier ne plaćaš toliko in toliko stotin 7 grosev Hiša naj se mu vzame, dni po zdravniškem prizadevanju ozdravili. Preiskava je pokazala, da tišti uiiivu ili luujvu atuuii ljudjé, ki so več kozjega mleka popili, so huje zboieii. in dajte jo kakemu In od kod ta bolezin? Po kemiški preiskavi tega stru- turčinu. Za tebe pa je košara, lipov krst; ti si napravi penega kozjega mleka se je izvedelo da j j cil c ^ cv iv u c ^ a iiiicr^a ou i v^ io»&uoju ^ *.«.«> je » ujum «»* znani budi strup „kolchikin", ki je v mléko přišel po tem, ker so koze na paši jedle trobeliko (mišjek, ~ . da njem bil košaro." Te košare so pletene iz protja, kakor koš, in z blatom zalepljene, streha je iz slame ali sena. Sarajevec jeseni in na spomlad kristjanu dá se- Schierling) in podlesk (Cbolhicum). Znano je 7 7 7 da izorje polje in obseje. Kristjan sam kosi, kozám ne škoduje trobelika in tobakovo perje mlati in spravlja žetev; toda ago v člověk ga tudi mnogo podleska morejo brez škode povžiti vedfno opazuje: poslednjič, kakor je že navada, aga s kravam hud strup, to dosihmal ni bilo znauo. mena žanje da pa f ki Je kristjanom vse nekako porazdeli. Profesor Ratti, ki je kozje mleko in pa to, kar so ostrupljeni fua v ou uv/rvaau puia^uv'ii* jlv ui v t » ^ j^ w j ^ ^^ i —— — -----l j Bosni, pravi, ni nihče lastnik svojega imetka, ljudje izbljuvali, kemično preiskaval, je našel v vsem Paša je zmožen vsakemu vzeti, kar ima mu je drago. 7 pa dati, komur Sarajevskem pašaluku ne smejo imeti svinj > v Sarajevem tudi v svinjaku ne. Ako se po nesreći kak tem po dl esko vi no (Colchicin), ki je ena najhujih strupov. S tem je bilo izpricano, da je kozje mleko bilo ostrupljeno po podlesku, katerega so koze na paši povžile. 69 # vžij ej o Koliko kunte (domaćih zajcev) na Angleskem po- jim naznanim ; da kaže sledeče poročilo spomin prve obletnice njegove VfllIÇj \J } ttOů^ Oíi/uvviv < » «-*-» " zboru je lord Malmesbury nedavno pri neki raz- oo. kapuc Angleskem državnem smrti 12. dan t. m. slovesno odkrii spominek v cerkvi zíuuru je iui u xta a i lu c d u u a j uuua»uu uv^o.1 i«" vv. ivjti raujî škof počiva. Spominek, ki so pravi o prodaji zajcev in kunic objavil, da samo v fa- mu ga hvaležni prebivalci Tržaške škofije postavili briškem mestu Nottinghamu delavci vsak teden čez krásen oltar v neki stranski kapelici te cerkve 3000 kunic povžijejo. Koliko te živali se na Angleskem kapelico pride še pozneje oprsje rajnega škofa Je to Ve se povžij drugj leto 30 milij razvidi se iz tega, kuničnih kož vstrojijo } a ondi vsako liko novi ca * Kako město hitro izraste, pa tudi hiti zgine Pensil vanij je pri okoličanih in to po pravici izbudila da je naš spoštovani državni poslanec gospod Nabrgoj 16. dne t. m. v zbornici poslancev zmagal s v kolici Pithole so leta 1871 vrtali svojim predlogom , po katerem, če tudi v zbornici go • ^ • ft â • ^ la * « * . lir v zemljo, kjer se je kazal iztok petroleja, in zadel na jako bogat studenec kamnoolja. Že drugo leto, ko so poski jih tare po bveljá, se okoličani rešijo lnega bremena, ki tninskem dávku za meso itd postala kupčija s tukajšnjim petrolejem zelo živahna, so rega morajo po isti tarifi odrajtovati, kakor kate m prvi mesec sozidali veliko gostilnico, ki je bila 80.000 v Trstu. Vsak pravičen člověk mora vendar pripo dolarjev vredna; drugi mesec je město Pit hol ze znatî, da se od města imelo s v oj vsakdanji časnik; v tretjem mesecu bilo je po in ure oddalj vaši ne že tudi gledišče gotovo; četrti mesec so Pitholej napravili že drugo gostilnico in drugo gled preteku pol leta pa prebivalcev si po bilo 74 gostilnic in kavarn, 15.000 Take čudeže je delala kupčij s trolejemi In kaj pa je dandanes na tem mestu? Trava raste b a nj morejo v en žakelj vreči s Trstom samim. Ali ni to v nebovpijoča krivica, da na kmetih, če kdo vola zakolje za vžitek soseščanom svojim, mora od njega 12 gold, daća plaćati tako, kakor ga plača mesar v Trstu? Je-li po takem čuda, da je meso najslabeje krave po kmetih " in 4 ure daleč od Trsta po 32 in 36 kr. funt ? > je pred 3 leti bilo tako živahno gi- vendar je vládni zastopnik v zbor trgovine s kamnooljem; gostil odbijal Nab giedišča stojijo zapuščena je od 15.000 skrčilo na f kajt UOtilUHjS , kavarne in goje v predlog, rekši, naj se ta stvar prepusti vladi število prebivalcev se Gosp. Nabrgoj pa ga je krepko zavrnil in kazal da "j" r---* * —' ---r — ~ & ~j » *, «a družin. Studenec petroleja je postava varnejša kakor vladna določba. Ce bodo je vsahnil Zope telecj meso človeštva in živalstva je vzdignil tedaj okoličani vprihodnj ----j —meso cenejov, vau , imaju prijatelj se zahvaliti gosp. Nabrgoj u, ki je Tržaško krivico vživali imajo St z dokazi kemiškimi pred svetom odkrii in zdravniškimi, po katerih telečje meso posebno premladih telet ne četrtine redivne tvarine proti govejemu mesu v sebi nima in tudi želodcu ni lahko prebavljivo. Istre 22. sveč. * jeseni smo ozimskega setve, bilo je treba St svetuj tedaj naj se pustilo telečj meso Mongoli imajo celo za greh teieta in jagnjeta klati in po nobeni ceni ne dobiš od njih v ta namen te mlade živine. * V Zemunu so nedavno, ko so kopali ledenico, našli sežnja pod zemljo 230 starih z lato v (cekinov), katerih vsak je tehtal več ko dva naša cekina. Vsa ta zlatnina izvira iz Rimskih časov in je bila brž ko ne lastnina kakega denaroslovca (numismatika). Mnogovrstni 9 žita malo posejali, kedar je bil Čas sode pripravljati, nabijati in na veliko dragino kupovati jih za obilato trgatvo; za tem je prišla bogata trgatba in kedar smo zadnje grozdje že po dežji potrgali, je vso jesen deževalo, da se ni moglo sè semenom v zemljo in tako so ostala polja neobsejana. Po doljni Istri se-jejo zdaj pozimi, a po gornji ne morejo, ker tukaj je mokreja zemlja, nego doli. Precej snega smo imeli o je padel po svečnici, a tudi ta je brzo zginil. Vina imamo 9 treh kraljih, pa je skopnil za osmi dan, drugi nam napisi se beró na njih manika, Tita, iz časov Nerona, Domitiana y Ger- mnogo in mnogo ali kupčev za-nj nimamo, a sami ne Casarja, Avgusta, Vespasiana, Septinija, Severa, Diokletiana, Trajana, Marka Avrela, Valerijana in drugih. umemo nikamor ž njim po svetu, kakor drugi vinorejci. JDomači oštirji ga malo pokupujejo, ker mnogi svoje to- CljO , uv/iu pu 17 uu u ^viui , a liajuuijl tciau (črno) po 12 gold, špud (52 bokalov). Na hektoliter plačevajo belo po do gold. a najbolji teran Judov v Evropi se šteje na 5 milijonov ; polovica njih živi na Ruskem in Poljskem; v našem cesar- še ne umemo meriti, pa ako bi vlih umeli ) jih se ni- stvu jih je 1 milijon in 376.000, v N em čij i 512.000, ; v Rumun i ji 208.000, v Evropejski Turčiji 70.000 v Nizozemí] i 68.000, na Angleskem 46.000, na Francoskem 45.000, na Las ke m 36.000, v S vici 7000 in na Španjskem 5000. mamo po vanjšcini, po kmetih. Ali pijevamo vino brez milosrdja, in vse noci prepojevamo po mestih in vaséh da vse grmi, včasi se pa tudi skregamo in potolčemo da imajo lečniki in sodniki delà, in tako zatirevamo ) y sami sebe na duši, telesu in • ě premozenji ) to je 9 se kaz- # Letosnja huda zima z velikim snegom je pokončala Tako se pise da so povsod mnogo divjačine in tičev. nedavno na Koroškem pod neko planino kar naenkrat našli 15 mrtvih srn in veliko tičev , ki so glada konec nevamo sami z obilatim darom Božjim, ker modrosti nimamo, in krstjanstvo zapuščamo; Italijani pa, modreji nego mi, se nam smijevajo govoreč: „máti ščavi, il loro vzeli. V gornjih Gorjah in v Kokriški dolini na Kranj-8kem je 15 srn od lakotě tako omamljenih prišlo blizo paese sarà presto nostrou, to je: neumni Slovani, njihova krajina bo brzo naša." Lanjske jeseni je voda na po dolini od Boruta do Pazina železničinskem deli bis, da so jih ondi vjeli in v hie v djali, da se # • prezivjjo do konca zime in potem v gozd spustijo Nasi dopisi. mnogo škode storila; železničinski mrcini niso hoteli verovati starim ljudem povedavšim , koliko tukaj voda narase v deževanji, pak so pozidali premale protoke, in ko je voda pritekla, jim je mnoge nasipe odplavila; in zdaj bodo morali nove veče protoke delati. Pred tremi tedni je padlo v Pazinski gimnazijalni zgradi, ko Maribora 26. sveč. (Po telegrafu.) Hitim Vam 80 šli dijaki in profesori iz šole, pet kamikov (skalin) t naznanjati, da je dr. Rađaj pri volitvi slavno zmagal. je s 105 glasovi proti 81. Dobil je 24 glasov Živili volivci! ki so bili samo na jednem kraji v zid uzidani, na gornjih stubah (štengah) pak so prebili tudi doienje , pri tem več kakor njemu nasprotni kandidat. je bilo kakošnih pet dijakov malo opraskanih ) ali en Trsla 22. svečana. Ker se spodobi da bralci mlad profesor in en dijak sta dobila precej po koži. Novic" iz Kranjskega izvedó, kar se tiče njihovega velečastitega rojaka gospoda škofa dr. Legata, naj * Hvala lepa za vse! Dobro došlo Vred Ta hiša je komaj deset let stara. — Pri nas tiči vže spomladansko pesem poj ej o , in vinogradarji, ki trsje obrezujo, povedavajo, da trs že plače, to je, iz njega da že mezga teče. Iz Koiikija na Goriakem Primorskera. — 1. marcija se odpre pri nas železnična brzojavna postaja za državno in zasebno dopisovanje z omejeno dnevno službo. Iz Nabrežine v Goriškem Primorskem. — Naj ve- lecenjene „Novice" naznanijo svetu , da je občina naša dobila dovoljenje 3 sejmov, in sicer enega 5. dan me- seca aprila, drnzega 17. septembra in tretjega 27. dan oktobra.*1'") Nabrežinsko županstvo. ÍZ Skoije Loke 25. svečana. — Danes se je volitev župana izvršila prav po volji velike većine našega mesta, izvzemši nemcursko svojat. Izvoljen je za biagor naše občine vea vneti in neutrudno delavni gosp. Blaž Mohar. Prišlo je k volitvi 17 odbornikov (le 1 ni bilo) in bil je gosp, Mohar izvoljen s 13 g'asovi. Za sveto-valce pa so bili izvoljeni gospodje: notar Janez Triiler za 1., Janez Sušnik za 2., Janez Molinaro za 3., in Oroslav Deisinger za 4. svetovalca. Naj dodam tej veseli novici še tužno poročilo, da je tukajšnjni dosluženi okrajni kirurg Kadivec 20. dne t. m. umri. Iz Ljubljane. — v soboto je pretekel čas reklama cij za volitve mestnega odbora. Kakor slišimo, je bilo magistratu od narodne strani poslano mnogo pri-tožeb proti nepravilni vvrstitvi volivcev; politično društvo „Slovenija" je 10 z davkovskimi dokazi vtrjenih reklamacij mu izročilo. Radovedni smo , kako se bodo pritožbe rešiie. Vsakako pa, če volivci naši le kaj ma-lega beró, kako klavern konec na Dunaji zdaj jemlje tista vladna sistema, katero nemški liberalci podpirajo, morali bi slovó dati oni stranki, ki se je izneverila domovini svoji in njenim interesom. Le žalibog, da je med nami dokaj tacih milih j ér, ki ne vedó, ali so tič ali miš , ali ki se nočejo zameriti temu ali unemu, da ne přidej o ob revni zaslužek par soldo v. Ko bode na Dunaji odkljenkalo onim ljudém, ki zdaj po konci glave nosijo, konec bo tudi tukajšnjih „Tagblattovcev". Kdor ima le še toliko zdravih oči, da dve pedi daleč vidi, mora prevideti, da tako ne pridemo iz mnogobrojnih stisek, v katerih se znaj demo dandanes. To naj prevdarijo volivci resno , ko bodo šli k prihodnjim vo- iitvam Î — C. kr. vládni svétnik vitez Jožeť Roth je dobil naslov c. k r. dvor nega svétnik a. — ilz seje dezelnega odbora 26. februarija.) Skle-nilo se je, da se ispražnjena služba kancelijskega ofi-cijala pri deželni pomoćni pisarni razpiše. — Sprejeta je bila pogodba z usmiljenimi sestrami, da se njim iz-roči nornišna podružnica na Studencu v oskrbo-vanje. — Deželni odbor je odstopil od svojega sklepa od 29. januarija t. 1. ter sklenil, da se deželnemu zboru ne stavi predlog, da bi občine za svoje revne bolnike v javnih bolnišnicah kaj plačevale. — (Za dezelnega poslanca) so včeraj veliki posest-niki ustavoverske stranke si izbrali viteza Vestenecka in pa barona Tauffererja. Nihče jih ni motil, da so volili po obilji svojega srca. — Most čez Savo med Sevnico na Stajerskem in med grajščino Tarške vasina Kranjskem se tako pridno izdeluje, da utegne , če delà ne bodo motile po-vodnji, do konca tega leta dodelan biti. Most bo lesen, 132 metrov dolg in 6 metrov širok, na 10 kozah; stal bo okoli 37.000 gold. Podvzetniki so: baron Mayer- Mellnhof, posestnik Boštainske grajščine na Dolenskem, gospod Alojzij Lenček v Blanki, civilni inženir Anton Smrekar v Sevnici, in pa delniška družba. *) Izročeno naši „pratiki". Vred. — (Ogerskega vina) posebno črnega, se po poroci lu „Graz. Tagespost" sila veliko letos vvaževa na Štajersko in Kranjsko ter se po 4 do 5 gold, vedro prodaja, kar ceno našega domaćega vina zeló tlači. — Minister nauka dr. Stremayr si je pač „kunštno" izmislil, da je nekaterim šolam letos v/el pustne po-čitnice! Mi nikakor ne mislimo s tem, naj bi učitelji in učenci 2 ali 3 dni čas imeli uganjati pustne burke ; naša misel je le ta, da več ali manj je povsod nekoliko delopusta te dni in pepelnica je skoro polpraznika , in da to, kar je bilo od riekdaj vpeljano, ko še celó brez-verskih šol v Avstriji nismo poznali, bi utegnilo še dandanes pravo biti. To je čutil tem bolj vsak, ki je včeraj videl stare in mlade pustne norce na kolah memo šol drdrati. — (aSlovensko gledišče.) Znane „Pogumne Gorenke" so privabile pustno nedeljo v prostore veliko število po-siušalcev, kateri m so bili domaći napevi, Forsterjev „ Ave Marija" iz operete „Gorenski slavček" in Stockelnov duospev gotovo bolj všeč, nego precej suhoparna i^ra sama, dasiravno so skoro vsi igralci se prav dobro obnašali. Tudi domaća gorenska obleka igraicev se je očesu dobro prilegala. — Prva predstava o postu bo v nedeljo 5. marca. — Zdaj , ko so ljudje ugnali pusta, se bodo menda trdneje poprijeli slovenske Talije. — (Zahvalo,) Za mnogobrojne do&aze prisrčnega sočutja o smrti mojega svaka gosp. Jožefa Zanos-kar ja ter za mnogobrojno spremstvo na pokopalisče izrekam vsem dotičnim, še posebno pa gospodom, ki so ranjkemu nagrobnico peli , v imenu udove in rodbine toplo zahvalo. V Ljubljani 24. svečana. Luka Robič. — V 3b. listu „Tagblatta" Rihard Kronegger, ali pa Rihard Suppantschitsch ali morebiti še kako drugač, pre kli čuje to, kar je v 11. listu razžaiji.vega pisal proti pivarni Kozlerjevi, kar so tudi „Novice" v svojem 4. listu kot hudobno obrekovanje zavrnile. Rekel je, da on nikakor ni mislil se dotakniti časti g. bratov Kozlerjev ter obžaluje, da so se njegove besede mogle tako tolmačiti. To je oni Rihard storil pa le zato, da se je ognil tož bi, s katero so mu žugali gosp. Kozlerji. Po takem je p i varn a upravičena. Kaj pa bogokletstvo, kojega je polno v oni pisariji? Ostalo bi li to brez ugovora? Zalostno ! Obrekovana p i v ar n a je dobila, kakor se spodobi, zadostilo, zasmehovanje Boga pa — ne ! — (Maskarada), napravljena sinoči od društva „Sokola" v čitalničnih zgornjih prostorijah , je dokončala veselice letošnjega dvamesečnega karnevala. Bila je pa ta zabava po soglasnih poročiiih kro na vseh Ljubljanskih pustnih zabav. V Jično in okusno dekorirani dvorani se je veselo gibalo nad 500 osób, došiih od blizo in daleko, med njimi tudi naš spoštovani gost gosp. Sniegiriev, filolog iz vseučilišča Kazanskega na Ruskem, ki že nekoliko dni študije v Ljubljani delà o jeziku slovenskem. Med navedenimi 500 osobami bilo je blizo polovica mask; vse brez izjeme čedne, mnoge jako elegantne , med katerimi je občinstvu osobito simpatična bila krasna ,,Hercegovinka". Tudi šaljivih bilo je ženskih in moških, malih in velicih, lepo število. Živahno so se. a skozi in skozi v najlepšem redu, gibale pod sceptrom vojaške godbe po obširnih prostorih. Aran-žerjem gré vsa hvala za to odlično narodno veselico, gostilničarju čitalničnemu pa zasluženo priznanje, da, kolikor je moč bilo, je zadostil z jedili in pijaco nad 1000 gostom v zgornjih in spodnjih prostorijah čitalničnih. Iz Dunaja. (Iz zbornice poslancev.) 26. svečan je med mnozimi hudimi dnevi, ki jih je prestalo sedanje ministerstvo, dozdaj bil naj h uji dan. Sami tu-kajšnji ustavaški časniki ga tako imenujejo in „Neues Wien. Tagbl." zove ga „více" (Fegefeuer) ministerstva. Začela se je namrec ta dan obravnava o novi kup-éijski pogodbi z Rumuni jo. Ministerstvo je zbornici poslancev predložilo náčrt te pogodbe; pred sejo pa, predno se je začela razprava, je ministerstva pred-sednik knez Auersperg nekaterim poslancem na uho rekel, da državni zbor mora odobriti to predlogo, dru-gače oc&topi ne ie Dunajsko ministerstvo, temuč tudi grof Andrassy. Ker se je že popřej vedelo, da ta obravnava ne bode gladko se vršila, prišlo je mnogo ob-činstva na galerije v sejo , da »liši, kaj bode . ker je znano bilo , da tudi mnogo privržencev ministerstva je proti tej pogodbi. Začei je raspravo poročevaiec odsekove većine, ki je nasvetovai, naj zbornica odobri ministerski nacrt. Za njim poprime poročevaiec odsekove manjšine besedo, ki pa stavi predlog, naj se še odloži obravnava te pogodbe. Zdajci se je začela živahna razprava. Noben govornik pa ni toliko vtiska naredil s svojim govorom, kakor poslanec iz gornje Avstrije Weiss pl. Star-kenfels, mož državopravne stranke. Ko je začel govoriti, vsulo se je na kupe poslancev okoli njega, da slišijo natanko , kaj bo rekel mož, čegar beseda veliko veljá. Tiho je postalo v zbornici, da bi bil slišal miško teči, in ministri vsi so nastavili ušesa proti klopi govornikovi. Mož je mirno govoril, pa tako strašansko razčesal pogodbo Rumunsko in vse delovanje ministrov — m to brez nobenega ugovora in nobenega nasprotnega klica — da ni dobre capice ostalo na ministerskem nacrtu, a vendar — je dostavil — da bode on in njegova stranka glasovala za sprejem te pogodbe, m zakaj? „Ostati mora to ministerstvo — je rekel — da bode želo, kar je sejalo ! Mi nočemo ministerstvu skazati ljubavi, da bigavrgli; ministerstvo bi rado umrlo, in ravno zdaj bi rado umrlo, pri Rumunski pogodbi išče prilike, da bi odlazilo; ali mi, državnopravna s t ranka, mi ga hoćemo držati trdno, da za košček življenja, ki mu ostaj a, se mora zahvaliti naši milosti." — „To je stru-pena pomoč!" (das Gift der Unterstiitzung) — je vsklik-nil gledé na to izjavo „N. Wien. T." — tako more le govoriti stranka, ki si je konečne zmage gotova. Ni ne težko razsoditi, da ta pripomoć je ministerstvu huji udarec, nego je napad njegove lastne stranke. Tako govori zmagovalec, a ne zmaganec." — Weiss pl. Starkenfeis, kazaje, kakosne rane so bile vsekane Avstriji v gospodarskih zadevah po finančnih polomih, katerih celiti je sedanja vlada zanemarila, je obrnjen proti ustavovercem nadalje rekel: ,.Gledite! tako so vas vodili, da so nadloge za nadlogami se kupičile , da je veljava vaša pešala od dne do dne bolj , tako, da se morate zdaj na nas naslanjati, ako nočete žrtovati še to, kar je nam vsem enako drago , enako sveto." — 2 dni je trajala razprava, in konec njen je bil, da je — kakor je želela državopravna stranka — obveljala pogodba z Rumunsko vlado po nacrtu ministerskem z 145 glasovi proti 73. Za to zmago se ima tedaj ministerstvo zahvaliti pravni stranki, ki noče, da bi že zdaj odsto-pilo ministerstvo, dokier ne pokaže, kako misli resiti razpor med Magjarskimi ministri o novi pogodbi Oger-ski, ki je še veliko veliko važnejša memo Rumunské za celo Avstrijo. Zanimivo je videti, kako so za Rumunsko pogodbo glasovali poslanci med seboj si nasprotnih strank, to je tacih, ki se štejejo med podpornike sedanje vladne sisteme, in pa taki, ki so jej nasprotniki. Na e n i strani, na priliko , vsi ministri, Dežman , Razlag, Schaffer, Suppan itd. itd., — na drugi Weiss pl. Starkenfeis, Hohenwart, Barbo, Nabergoj itd. itd. Hermana in VoŠnjaka ni bilo v seji. — Naposled je zarad reso-lucije, ki jo je nasvetovai odsek, nastal tako silen hrup, da ga je zbornice predsednik moral vstaviti z oštrim opominom, naj se ne žali čast in dostojnost zbornice. — Le novih davkov brea konca in kraja — to je jedro nove postave, ki jo finančni minister namerava o svojih pris toj bi ni h načrtih. Prvi nacrt zadeva kolekovanje menjic, trgovskih pišem in računov. Ta postava žuga s strahovitim kaznovanjem, če bi se kdo pri štempeljnih pregrešil, da bi premaihen kolek ali štempelj vzel. Po §. 75 sedanje postave si kaznovan plačal trikrat prikrajsani znesek, po novi postavi bi pa utegnil plačati po 20~~100krat. Drugi nacrt ministrov meri pred vsem na povi sanje finančnih dohodkov davka. V ta namen hoče minister štempelj pri sodnijskih vlogah od 12 kr. vzvišati do 20 kr. pri zneskih od 25—50 gold., pri drugih pa od 36—50 kr. Skusnja ući, da deseti denar ljudje jako neradi plaču- jejo. Sedaj se računi S1/^ odstotka in 25 odstotkov naklade; na primer od 1600 gold., ki si jih moral dati za kupljeno posestvo ? si plačal 3 7« odstotka, to je, 56 gold, in 25 odstotkov naklade, to je 14 gld., skupaj 70 gold. Vendar, če še ni dolgo, kar se je posiednjic pri istem posestvu plačeval desetak , si dobil primeren odpustek. Ta odpustek hoče minister sedaj odpraviti, in mesto sedanjih 31/2 odstotkov zanaprej le 3 odstotke desetka povsod in vselej zaračuni. Vendar kdor pomisli, kako pogosto se sedaj posestva prodajajo, kako močno se zemljišča trgaj o in razkosavljajo m kako hudo se število eksekutivnih dražeb množi, ta bo kmalu pre-videl, da odstotka manjšega desetega denarja tukaj ie malo pomeni in da bi se, zlasti kmečkim ljudem — velika denarna bremena naložila, če bi ministrov nasvèt v državnem zboru obveljal. Minister je to sam prizna!, rekoč, da se nadia 31,<2 milijona gold, dobiti; izvedenci pa trdijo, da bi minister dobil najmanj 12 milijonov goldinarjev, kar bi pri sedanji hudi denarni stiski, pri obcnem hiranji kupčije in obrta bila silno občutljiva svota. Toda, kakor se kaže, ministrov nasvèt ne bode obveljal. Cesko. Iz Prage. — Kako sramotno so se obnašali in kako sramotno so pri volitvah v deželni zbor povsod padli mlado če hi, je z eno besedo rečeno s tem, da ne z enim svojih pajdašev niso niti v kmečkih niti v mestmh volitvah zmagaii. Ceski narod je 21. in 24. svečana mladočehe za izvržek naroda Ceskega svetu pokazal; zdaj so tudi takim volivcem, ki so iz-prva na strani „mladih'4' stali, se odprle oči, da vidijo, kam jih tira grdi sebični švindel te svojati. „Hudodel-stvo zoper svetinje naroda — piše „Politik" — je bil začetek, sramotno izdajstvo pa konec teh ljudi. V okraji Kraijedvorsketn je proti kandidatu staročehov zmagal ustavaš&i nemčúr le s pripomočjo mlado-čehov? ki so se pri ožji volitvi združili z nemčurskimi volivci! Od leta 1861 se tu zmirom in zmirom bil iz-voljen narodni kandidat, zdaj je s podporo mladočeskih judežev zmagal nemec. Vsacega poštenega sina naroda Ceskega mora sramota zapeći v lice , ako vidi, da ni nič tako umazanega, kar bi ne bilo dobro mladočehom za njihove nakane. In s tak im i Ijudmi, ki s svetin-jami našega naroda tržujejo , naj bi pošten rodoljub v kako zvezo stopi! in ž njimi združeno ravnal?! Volitev Kralj ed vorska je mladočehizmu v ž g a 1 a K a j n o v o znamenje na čelo; s takimi proseliti noben pošten Ceh ne more isto pot bodi ti." — Tako ,mladočehih", katerim Mi piše „Politik" o , drugje kakor groš grošu podobni, dujemo nad sijajno zmago pravih narodnjakov na Ce- so „mladi" tudi pa se srčno ra- ma cijo ne. Ta blamaža kakor „N. fr. Presse" je posebno one liste, ki so skem, kateri nam veljajo za najtrdnejši tabor katerim se bode razbila sedaj vladajoča sistema. 7 nad togotila, da služifi diplomaciji 7 tako raz naravnost upijejo nad Avstrijsko vlado, naj <-j / - 17 j t --------- j--~ umj ona strogo zapré mejo ob Bosni in Hercegovini in tudi Ogersko. Iz BudapeŠta, — Da je velik del hrupa, pomoč; Crnogoro k temu pripravi, da odpové ustajoikom vso s katerim so Magjari slavili smrt Deakovo 7 gol list humbug bil, to je vsak trezen člověk na prvi hip spoznah če bi se to zgodilo, potem bi bilo ustaje kmalu konec. misli imenovani AI ta je prazna dapešt «»» ) «V JV • V» v.v » V» "Ml » • "»f J.JL VOl/lJJOi JLK I V Oiaii U , 1/ Zdaj pa Magjari sami to svetu kažejo, kajti Bu- prizadevala, zapreti mej Avstrija ni v stanu, če bi tudi hotela in si še toliko bi Turski Slovani ne tako , da glavno mesto Magjarije — namerava na mesto mogli dobiti od svojih Avstrijskih bratov prav nobene ~ * ..... pomoci. O Crnigori pa se to, kar zahteva „N. fr. Presse" l"v v b r / ^^ T« ^iii iii i. i goou j še misliti ne dá. Tem nesramnejša je tedaj krvoločnost Deakovo v Ogersko državni zbor za poslanca izvoliti nekega duhovnika, ki se da „škofa" titulirati od onega časa, ko ga je neki Magjarski minister ob času punta 1. judovskega lista, ki bi najraje videl 1848 za „škofa" imenoval brez vednosti kralja in papeža zvo- in brez cerkvenega posvećenja. Ta duhovnik 7 kije , da bi se ubogi Turški kristijani s silo izročili krvavému Turškemu Da se ustajniki ne bodo podali nobenim še mecu. nec nosil opuntu Magjarov proti Avstriji in jebilzato na tako zapeljivim Turškim obljubam , to je zdaj pač že v i s 1 i c e obsojen, pozneje pa le po milosti vladarjevi pomi- ta duhovnik, ki je svoji cerkvi tako se izneveril, ta duhovnik, ki lošČen da se je med f r a j m a v r a r j e v vpisal ga ni bilo dovolj gotovo plomaciji, ako dvojno: ali naj ona sama uniči Turško silo in potrjeno po skušnjah. Zato ostane di noče biti rabelj uboge kršćanske raje > ali sram pa 7 civilnega zakona oženil da se je v Svíci (Genfu) po komediji naj prepusti to delo ustajnikom naprosto roko ; ti bodo on je zdaj določeni kan- že skrbeli za to, da bo Turek kmalu 7 didat Magjarov na mesto — skozi in skozi poštenega kjer za nj po nobeni pravici več prostora ni. • • ï i nil • f T 1 ji vi C đ i * % « • • a pregnan iz Evrope, in res izvrstnega rodoljuba Deaka ; i • takega 77 škofa" si bodo zdaj „značajni" Magjari poslali v državni zbor na mesto svojega prvega patriota!! Ranji Deak bi v Kaka je pri vsem tem politika Andrassy-eva , to je razvidno ki dohajajo iz Dalmacije. Na tem kraji se res le Avstrijanskib, ampak tudi dru- lz novic 7 m ej a strogo straži, ne grobu se presuknil, ako bi vedel, kako ga narod njegov gih prostovoljcev ne puščajo čez-njo. Tako so přijeli te dni več Laških prostovoljcev in jih tirali nazaj na Laško. Minister pravosodja je 25. svečana Ustajnikov iz Hercegovine ne puščajo več čez mejo na po smrti častí! Iz Dunaj a. načrt nove postave o civilni pravdi předložil zbornici Avstrijsko zemljo, kar jih pa tu zasačijo, jih primejo poslancev, kar je ona z veliko pohvalo pozdravila in zapro ve pa, da s tem še ni izrečeno, da je postava po V3e volja Slovanov —J ~ 7 — — j— ry —v , i takimi naredbami Andrassy vzbuja ne- že za ugodno spoznana v v tj c+ uiuvauuT , naj u i oů o^/uuiuu, u a o C tli UUlgU LCgč*, kar je v Dalmaciji bil punt, ker Slovani mejači se ne bi se spomnil, da še ni dolgo tega Morebiti že danes zbornica poslancev za zdaj dajo tako lahko prepričati, da je to, kar Andrassy po- ___• _ i________• _ i—__- rr J__ «« / J^X« 1 «v • i i • • • i • . rn i• -i • • sklene svoje zborovanje 7 ker zbori. dne se pričnó deželni čenja, dobro in njim na korist. Tudi med samimi Kdaj pridejo Ogerski ministri na Dunaj na Turki čedalje huje vrè. List' Lionu5, kakor razgovor o Ogerskih zadevah, ni še določeno. > Je , poroca ,, bil razglašen sultanov ukaz, da se vsi Nar. Ťurki od 15. do 60 leta zapišejo za vojake. To je vzbudilo Presvitli cesar je nesrečnikom po povodnji na velik strah in prvi Turčini so pobegnili v Travnik Ogerskem darovati blagovolil 15.000 gold., presvitla ce- sarica pa 10.000 gold. Ogerska vlada je za preteklo Češ, da so tam varnejši leto izkazala blizo 35 milijonov gold, primanjkave. Nekaterim tukajšnjim časnikom je iz Carigrada 28. sveč. došlo malo verjetno poročilo, da se sme kmalu pati, da Turki pred ustajniki. Iz tega je skle- sami se ne zanašajo dosti na varnost pod Turškim orožjem in da ustajniška moč čedalje bolj raste, čeravno o večih zmagah njihovih že dalje časa ni slišati. Pogum jim gotovo ni vpadel. Je pa tudi velika pricakovati mir v H e r c e g o v i n i, in da^ je knez Crno- večina Mohamedancev, ki so z nejevoljo sprejeli to. kar gorski na čelu ondašnje ustaje stoječe Crnogorske gla- sultan kristijanom obeča. varje domů poklical. HrvaŠko. Iz Zagreba. Ni skoro dvombe da bode Koloman Bedekovič namesti Petra Pejačeviča imenovan za Hrvaškega ministra. Redivivus Bedekovič ima veliko simpatij pri Magjarih, a malo — pri Hrvatih. 20. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za katerega so darovali Karol Ludovik Vrhničan v Trstu ? Nemcija. — Strašansko srdito je unidan Bismark Lamberger 1 gold. 50 kr. gold. Josip 7 govoril o časnik ar s t vu. To je zahvala onim čas- v Konjicah nikom, ki so mu vedno pete lizali, glavarja gold dr. Josip Ulaga, dekan 7 li 11\ U Ui j XVI o \j JLU U v v>uuv/ j/vtv» li^uii y J^AW ▼ J ^ « v». v vu kâmpferjev" v zvezde kovali in njegovo „miroljubno kultur- Lenartu gold. Primož Peterlin, župnik pri sv. politiko poveličevali! „Mi živimo zdaj _v polnem miru" je vskliknil . . ,,•*-»-» ' ---J - E----------- der Mann von Blut und Eisen". Te besede morejo se v tem hipu nanašati le na vnanjo politiko kajti domá v Pruski Nemčiji ne more biti mír 7 Zitna cena v Ljubljani 23. februarija 1876. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domaee 8 fl. 45. banašks sicer bi ne bil Bismark tako razkačeno udrihal po čas- 9 fl. 4. — tursice 4 fl. 85. soraiee 6 fl. 80. — rží 5 fl. 80. nikih. spanju tudi vnanji mir je ves podoben nemirnemu iz katerega se svet utegne hipoma izbuditi po ječmena 4 fl. 40. prosa 4 fl. 40. ajde 5 fl. 40. ovsa 3 fl. 40. Krompir 3 fl. 80 kr. 100 kilogramov. o^ctuj u , i a ov o» vv wiv^uw jj ^ ---- — --- f - vojnih trombah. Zato Bismark ni besedice zinil o Tur-ških homatijah. Loterijne srečke: Iz TurŠkega bojišča. — Andrassyev reformní v Trstu to je zdaj znano, in Ev- , kajti vspeha nima nobenega. Turška vlada ga je sprejela, a ustajniki se ne brigajo za-nj, kakor sploh za vso diplo- načert ie bila vodena střela C/ m — V * ropaka diplomacija se z njim ne sme ponašati v Lineu 26. febr. 1876: 73. 57. 45. 71 73 67 90. 33. 85. Prihodnje srečkanje v Trstu 11. marca. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj