Or. O. L: 35 Črni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. Vest o nenadni smrti graščakinje se je raznesla kmalu po celi okolici. Ljudje niso pozabili, kako je nastopala proti Agati, glede katere so bili prepričani vai, da je bila nedolžna. Zato so nastale kmalu različne govorice, ki eo se pa ujemale vse v tem, da je prišla Agata iz onega sveta, da kliče graščakinjo na odgovor. Pravica se je izkazala, rekli so podložniki, krivica le kratko traja in se kaznuje sama na t6bi. Ivan Friderik Herbersteln je postal po smrti •voje matere neomejen lastnik hrastovške gralCine ln po tedanjih določilih tudi gradiča Štral«k. Vsled žalostne usode njegove Agate in nepadne, zagonetne smrti njegove matere mu ni bilo več obstanka v Hrastovcu. Bival je itik od lega časa, ko je govorll zadnjikrat z materjo, v fcgornjem Hrastovcu, ker v Hrastovcu samem ga fcBpomJ_QJalo vse na trpljenje, ki ga je prestala ata. XttdS |\ifinlki Morenus* ni bilo več v šent Lenartu. In krivi so bili njegovi podložniki, ki so ravnali na povelje graščakinje. Pisal je pismo admontskemu opatu Janezu, da naj vpostavi zopet župnika Morenusa za župnika v Šent Lenartu, a prošnji se ni ugodilo. Ih vendar je Morenus ravno zaradi njega trpel preganjanje. Dogovoril se je z bratrancem Gunterjem baronom Herberstein zaradi prevzetja graščine ter vseh posestev v tem okraju. Bil je lep pomladanski dan. Nebo je bilo jasno In solnce je prijetno ogrevalo naravo, ki se je odela z zelenim plaščem, okrašenim s pestrimi cvetkami .V zelenem bukovju nad Hrastovcem je udarjala kukavica svoj veseli »kuku!«, da je odmevalo daleč po temnem smrekovem gozdu, ki se razprostira po senčnati vdolbini. In drobni ptički, kako so žvrgolell po temnem logu, eden je hotel prekositi drugega, da se ti je moralo srce širiti od te miline, ki ti jo je nudil ta popaladanski dan. Po dvorišCu so letali uslužbenci sem ter tja, vsi so bili resni, ni bilo slišati nobenega govoričenja in smeha. Neka žalost je navdajala vse. A v gradu Hrastovec ta dan niso nič čutlli od lepote, ki jo je kazala narava. Zdajci se pokaže na stopnicah. Ivan Friderik Herberstein. Bil je v krasni obleki in vsa njegova lepota se je s tem še bolj pokazala. V obrazu pa je bil bled, neka otožnost je odsevala iz oči, bilo je videti, da mu je težko pri srcu. In zakaj tudi ne? Saj danes sje poslavlja od Hrastovca, kjer mu je tekla zibeljka in kjer je preživel svoja mlada leta; bila so lepa in sanjal je, da ostane tako, a priti je moralo drugače. Življenje zanj v tem kraju nima več pomena, najdražje, kar je imel, je zgubil, in vse kar vidi, vzbuja mu le bridke spomine. Zato se je odločil iti v druge kraje, da si izbere tam poklic, v katerem najde svoj dučevni mir. Hlapec Boštjan je držal pripravljenega iskrega vranca ,lepo osedlanega. GrašCak Friderik se je že poslovil od Gunterja Herbersteina, ki je bil sedaj lastnik cele hrastovške graščine; zato se urno dvigne v sedlo. Od vseh strani so prišli uslužbenci ter poljubljali svojemu gospodu roko. Ni biio siišati dosti besed, saj vsakemu je bilo težko, ko je odhajal blagi Herberstein, ki so ga ljudje imeli tako radi. Graščaku Herborsteinn samomu je bilo težko, zato je napravil kratko slovo. Spodbodel je svo- jega vranca in v hitrem diru je zapustil grad ler zdirjal dol po bregu v ravnino. Še so stali podložniki ter gledali za njim ter mu pošiljali zadnje pozdrave, dokler ni zginil za prvim hribom — Ivan Friderik se je poslovil za vedno od Hrastovca. — Tiho in nekako otožno je postalo sedaj v tem gradu. Uslužbenci niso mogli pozabiti prejšnjega graščaka. Nič prijetnega ni bilo več med tem zidovjem. Že ta in oni je videl hoditi po hodniku žensko velike postave, v obrazu je bila videti bleda, čisto črno oblečena. Stopala je počasno, a če si mislil, da jo dojdeš, je naenkrat zginila. V prostorih, kjer je nekdaj prebivala graščakinja Margareta, se je slišalo naglo odpiranje in zapiranje vrat, težki počasni koraki so odmevali, nato ropot — krik in zopet je bilo vse tiho. In nič dobrega ni pomenila črna gospa. Kedarkoli se je pokazala, se je zgodila v kratkem nesreča v gradu. Zraven velike dvorane, v kateri je navadno stanovala Margareta Herberstein, je bil velik dimnik. V posebnih časih, in to je bilo vedno slabo znamenje, sc je pojavil po enajsti uri silen piš in šum, začelo je tuliti ter delati ropot, slišalibo se bolestni vzdihi, jok — trajalo je to do ene po noči. Prebivalci v graščini so bili uverjeni, da ne najde duša umrlega miru, ker ima poravnati krivdo, ki jo je storila tukaj na svetu. Namigavall so, da je to duh graščakinje Margarete, ki mora trpeti, ker je prizadjala Agati tako hudo krivico. Nekateri niso verjeli, ampak se celo šalili, boteli so pokazati, da izvira vse le iz prenapete 'domišljije. Zbrali so se nekega večera v tistem prostoru. Bili so prav pogumni in zatrjevall, da se ničesar ne bojijo. Do tega časa je bilo vse mirno; ko pa odbije v grajski kapelici enajsta ura, je nastal pok, kakor bi se hotela podreti stena, začelo je Ivižgati ter piskati, vmes so se slišali tako bolestni glasovi, da je moralo pretresti vsakega. Fantje so se gledali, postajali vedno bolj bledi, temu in onemu so se začeli ježiti lasje, pa nobeden si nl upal pred drugim oditi. Ko pa se lllši v velikl dvorani, kako se odpirajo dveri ter fcopet zapirajo In naenkrat odprejo vrata k profctoru, kjer so bili zbrani fantje in švigne mimo pjih nekaj, kakor bl bila črna pošast, nato na•tane takfien pi8, da sta ugasnili obe baklji in se slišalo milo stokanje, tedaj so se dvignili vsi v istem trenutku ter zbežali po stopnicah na dvorišče, ne da bi se zavedli, kako so prišli na prosto. Še dolgo jim je ostal strah v kosteh in tiste noCi niso pozabili nikdar. Tajnostna prikazen črne žene in čudni glasovi v nekdanjem stanovajjju graščakinje Margarete niso ostali neprikriti lastnikom graščine. Od tega časa se nikdo ni upal tja blizu, če je nastopil mrak; dotični prostori so ostali zapuščeni. Naslednikom je bilo znano, kako soj)rišla posestva okoli Štraleka v last Herbersteinov. Grof Janez Ernest Herberstein in njegova soproga Marija Jožefa sta bila kot lastnika graščine Hrastovec tudi zaščitnika šentrupertske cerkve. Bila sta zelo verna in kot taka tudi stremila za tem, da se poravna vsaka storjena krivica. Darovala sta pod gradom Štralek razprostirajoča zemljišča z gospodarskim posloptem kot nadarbinsko premoženje župnije Šent Rupert z nalogom, da se mora opraviti v vsakem kvaternem tednti ena maša in zmoliti ob tozadevnih nedeljah in morebitnem prazniku po en Oče naš In Češčena Marija v blagor in mir duš pokojnih Herbersteinov. Pravili so, da v hrastovškem gradu od tega časa nikdo ni več opazil črne ženske, tudi ni bilo slišati nobenega tajinstvenega šuma in stokanja v prostorih, v katerih je stanovala nekdaj graščakinja Margareta Herberstein. Tam pod sivim Golovcem v krasni Labudski dolini na Koroškem, obdarjeni od Stvarnika z vsem bogastvom, stoji samostan očetov benediktincev v Šent Pavlu. Veličastno in mogočno gleda obširno poslopje dol v tiho dolino, kjer se vije bistra Labuda sredi zelenih travnikov in sadonosnikov kakor srebrn trak. Silno stafa jeta naselbina in marsikaj je doživela. Gor v visokem samostanu sedl ob oknu menih benediktinec. Tam nad gorami proti jugu se podijo črni oblaki In lahek veter trga že orumenelo listje raz drevesa ter se igra z njim pri padcu na tla, Solnce se nagiba protl zatonu ter pošilja svoje še malo ogrevajoče žarke črez hribe in planjave. — Bilo je pred mnogimi leti, ko je prijezdil nekega spomladanskega dne plemenit jezdec v samostan. A kakor je bil mlad, tako je bil tudi resen. Sel je k opatu Benediktu. Kaj sta govorila, je ostalo tajno; dotični plemenitaš, saj tako se mu je poznalo po celem kre- tanju, je oblekel meniško črno haljo, po dovršeni predpisanl dobi je postal duhovnik in bil sprejet kot redovnik v samostan benediktincev v Šent Pavlu . Dobll Je ime Thiemo. Malo je govoril In nikdo razen opata ni vedel, kdo je in odkod je prišel. Nikdar niso videli sobratje, da bi se uasmejal, neka otožnost se mu je brala z obraza. Posvetil se je študijam in knjige so bile njegovi največji prijatelji. Postal je učenjak, občudovan in spoštovan od vseh. Kedar je nastopil on kot govornik v cerkvi, ga je poslušalo vse, da se nikdo ni upal ganiti v svetišču. A pri vsem tem je ostal pater Thiemo skromen in ponižen. Minula so leta. Prej jkrepki mladenič-mož — se je sključil pod težo let, lasje so se pobelili in tudi v obrazu so nastale gube in roke so se tresle. Težko je že sopel, videti je bilo, da se bliža konec. Danes mu posebno ni bilo dobro. Sedel je ob oknu v naslonjaču ter gledal, kako se podijo oblaki sem od juga in zakrivajo tu in tam solnce. Lahek veter se je igral z njegovimi sivimi, vedno še gostimi lasmi. Iz obraza se mu je brala neka posebna milina in oči so želino gledale daleč čes gore. ' ¦»