1 Knjižnu* EDVAIMM KMBEiJA ,v ceu« Sofias/*. Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Leto XVI Številka 7 Julij 1986 NOVICE LJUBNO GORNJI GRAD V današnjem trenutku ima lahko celostna ideja in usmeritev k enotnosti Jugoslavije in zveze komunistov tolikšno materialno moč, da zmore premagati vse gospodarske in druge težave in ovire na poti v boljšo prihodnost. Spomnimo se Neretve, Sutjeske, leta 1948, ko smo bili z močjo ideje, prepričanja, morale, medsebojnega zaupanja, enotnosti močnejši od nasprotnika in ostali nepremagljivi. Ne gre za unitarizem in monolitizem, gre za enotnost v razlikah, zgodovinskih, nacionalnih, kulturnih, verskih razlikah v interesih in mnenjih. Niti brez teh razlik niti brez enotnosti ni demokracije in samoupravljanja... ...Zakaj naj bi danes upravljali federacijo iz republiškopokrajin-skih središč? Zakaj naj bi od tod streljali iz topov, kot je nekdo rekel, na Beograd in federacijo? Navsezadnje morajo podpirati enakopravnost, enotnost in moč Jugoslavije. S tako federacijo pa ni močne Jugoslavije. Zakaj se v nasprotju z ljudstvom birokracija boji izraza »jugoslovanstvo«; če je bilo med vojno na vsem jugoslovanskem ozemlju enotno bojišče, zakaj ne bi imeli danes na istem ozemlju enotne politike v prid vseh in obrambo vseh. Vlado Šćekić Najbolj odgovorna za hitro in učinkovito uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije — brez vsakršnih sprememb in prilagajanj — so vodstva zveze komunistov Jugoslavije ter republik in pokrajin. Ce ne bomo uresničili izhodišč dolgoročnega programa in če ne bomo zagotovili hitrih sprememb v razmerah in v vedenju in ravnanju, ljudje iz vodstev, ki niso uspeli uresničiti ene najpomembnejših kongresnih nalog, ne bodo več mogli biti izvoljeni na odgovorne dolžnosti. Selimir Manojlovič Odličja mladim Za posebno prizadevnost v mladinski organizaciji in za dejavnost v krajevni skupnosti je prejel zlato značko ZSMS Izidor Matko iz Kovinarstva na Ljubnem. Srebrni znak ZSMS pa so namenili OS »Šlandrove ^brigade« na Ljubnem, Petru Zvip-Iju in Zlatku Štiglicu. Čestitamo! REKLI SO... Ne moremo spregledati dejstva, da nam nekateri kljub jasnim dogovorom in stališčem še vedno ponujajo najrazličnejše formule in celo z zakonom predpisane reorganizacije, kot so to počeli v zadnjih nekaj desetletjih. Porajajo se celo ideje o ponovni ustanovitvi centralnih investicijskih skladov za financiranje infrastrukture itd. Dosedanja praksa je pokazala, da formalne ter železničarjem in uporabnikom njihovih storitev odtujene rešitve, ki so sprejete mimo njihovega vpliva, doslej niso obrodile zaželenih rezultatov in jih ne bodo tudi v bodoče. Zaostriti moramo tudi odgovornost za predloge in prenehati s pogosto prakso v naši družbi, da se predlagatelji rešitev, ki se pokažejo neprimerne, umaknejo v anonimnost in nato kritizirajo tiste, ki morajo uresničevati tako vsiljene rešitve. Jože Slokar Občinski praznik Osrednja proslava dneva borcev je bila na Menini, kjer je govoril nekdanji politični komisar Šlandrove brigade Adolf Jevšnik — Lvov. Zal je slabo vreme onemogočilo dobro pripravljeno tovariško srečanje. Predsednik SO Mozirje Anton Boršnak je že imenoval odbor in komisije za "pripravo letošnjega praznovanja občinskega praznika, ki bo tokrat v Bočni. Predvideva se, da bi bila svečana seja zborov skupščine občine 13. septembra v dvorani Zadružnega doma v Bočni. Seveda pa bodo obeležje popestrile še druge prireditve in slovesnosti o katerih pa bomo poročali v prihodnji številki. Vsekakor je potrebno, da vse organizacije, ki bi se želele vključiti tako ali drugače v praznovanje, to sporočijo tajništvu skupščine občine najkasneje do 15. avgusta t. L, poznejša sporočila ne bodo več upošteva- li. Ocena gospodarenja v prvem polletju Poslovno leto 1985 smo v občini Mozirje zaključili z dokaj nižjo stopnjo rasti od načrtovane. Spremembe obračunskega sistema so Vplivale na drugačen obračun dohodka in s tem tudi na njegovo nižjo absolutno vrednost. Tako kot za celotno srednjeročno obdobje lahko tudi za 1. 1985 ocenimo, da so se nam rezultati gospodarjenja začeli rapidno slabšati v drugi polovici leta 1985. Nizka rast dohodka, visok delež obresti (27% v strukturi dohodka) nizka akumulacija so dajali slab start za novo srednjeročno obdobje. Tudi v letu 1985 se je realno dohodek zmanjšal, obremenitve za plačila so bile večje kot prihodki od obresti, vse oblike porabe so naraščale hitreje kot dohodek. To je imelo za posledico nizko akumulacijo oz. precejšnjo negativno realno rast za reprodukcijo. Investicijska aktivnost v naši občini je že nekaj časa v upadanju, saj je udeležba sredstev za investicije iz obdobja v obdobje nižja (1. 1981 je delež znašal 19,2%, leta 1985 pa le še 8,4%). Pozitivni premiki, ki so bili doseženi na prelomu v novo srednjeročno obdobje se kažejo predvsem na. področju kmetijstva, izvoza, uspešne turistične sezone, zimska in letna). Na prelomu v novo srednjeročno obdobje smo aktivnosti usmerili predvsem v prilagajanju na nove planske usmeritve, čeprav izhodišče zanje ni bilo posebej optimistično. Težave pri gospodarjenju so se v I. trimesečju tega leta še bolj poglobile. Vzroke zanje lahko najdemo predvsem: — v sistemu planiranja, za-kar je potrebno takoj preveriti letne plane in jih uskladiti z znanimi izhodišči, ki so precej drugačna kot so bila izhodišča ob izdelovanju letnih planov, — v sistemskih spremembah — sprejeta je bila nova devizna zakonodaja, ki je v nekaterih OZD oz. TOZD (El-, kroj, GLIN, MGA) bistveno vplivala na oblikovanje dohodka, kar seje kazalo predvsem v izpadu dela dohodka iz naslova stimulacij za izvoz, ob tem pa OZD pri snovanju planov na to niso bile opozorjene. — v začetku tega obdobja je prišlo do večjih disparitet cen med vhodnimi cenami širšega programa (PTT, elek-tro) kot tudi vhodnimi cenami surovin, ob tem pa se cene na izhodu niso tako povečale, da bi pokritje zadoščalo za večjo akumulacijo, — v hitri rasti stopnje inflacije, ki je bila v obdobju I.—III. 1986, (merjena z rastjo življenjskih stroškov) 83%. — v hitri rasti vseh treh oblik porabe, t. j. osebne, skupne in splošne porabe, lično znamenje opozarja na cesto Zidanškove brigade od Bočne na Menino. — v neobvladovanju stroškovnih razmerij ter oportiz-mu v posameznih delovnih sredinah. Enake ugotovitve kot veljajo za naše gospodarstvo, se prenašajo tudi na širši slovenski in jugoslovanski prostor. Tudi v SRS ugotavljamo, da se nam načrtovana gibanja odmikajo od realnosti, kar se kaže v nizki stopnji ind. proizvodnje, nizki akumulativni sposobnosti slovenskega gospodarstva in v obsegu izgub, ki so v I. trimesečju dosegle 51,3 mia din. Enaki trendi so prisotni tudi na območju celjske regije, kjer so izgube dosegle ob koncu leta 1985 5,7 mio din, ob I. trimesečju so se poglobile in znašajo 11,3 mio din in so večje za 3,5 krat glede na enako obdobje lani. Izvozni rezultati so v letošnjih prvih obdobjih skromni, precej neobvladljiva pa so postala tudi delitvena razmerja, inflacijska gibanja se povečujejo mimo napovedanih okvirov, dobršen del gospodarstva pa pestijo poleg ustaljenih še tekoči problemi, vse bolj grozeče pa postajajo tudi izgube v pomembnih sektorjih gospodarstva. Naše občinsko gospodarstvo se v tem letu z veliko težavo otepa vseh neugodnosti, res-olucijski cilji postajajo vse bolj težko dosegljivi. V prvi polovici letošnjega leta sta najbolj zaskrbljujoča dva sektorja to sta gozdarstvo in lesnopredelovalni kompleks. V slednjem so se razmere zaostrile tudi do te mere, daje bila motena oskrba z lesno surovino, kar je povzročilo zastoje v lesnopredelovalni industriji in tudi izgube v obeh sektorjih, kar bo imelo precej neugoden vpliv tudi na rezultate v prvem polletju. Ocenjujemo, da se bo izguba znižala ali odpravila v TOZD žagarstvo, v TOZD Stavbeno naj bi se izguba znižala v TOZD Iverna pa jo bodo odpravili. V gozdarstvu bodo izgubo skušali odpraviti, čeprav ostajajo dolgoročno nerešena nekatera sistemska vprašanja. Dohodkovni položaj celotnega gospodarstva se še nadalje zaostruje. OZD in TOZD najemajo čedalje večja sredstva za premoščanje tekočih likvidnostnih problemov. Vrednost kratkoročnih kreditov , se je povečala za dva in polkrat glede na zaključek leta 1985. Obresti čedalje bolj obremenjujejo dohodek, saj je znašal delež obresti v dohodku že 37% (leto poprej le 27%). Zelo aktualno je razporejanje ustvarjalnega dohodka v tem obdobju. V globalu občine vse oblike porabe znatno prehitevajo rast dohodka. Zelo nazorno nam posledice tega kažejo razmerja, da skoraj v vseh delovnih sredinah rast sredstev za OD in skupno porabo prekoračuje rast ustvarjen dohodka. Delež dohodka v celotnem prihodku predstavlja 21,2%, delež skupne porabe v dohodku pa 14%, kar pomeni bistveno povečanje glede na preteklo obdobje, ko je bil delež dohodka v CP 20,9%, delež skupne porabe v dohodku »pa le 10,2%, sprejetim družbenim usmeritvam na področju razporejanja dohodka v globalu ne sledimo. Zaskrbljujoče je tudi stanje na področju razporeditve osebnih dohodkov. Večina.OZD in TOZD prekoračuje svojo rast dohodka, čeprav za sorodno panogo zaostajajo skoraj vse OZD, razen DO Elkroj Mozirje in DO RTC Golte, ki sta (ob trimesečju) nad poprečjem panoge. O uskladitvenih razmerjihje v Izvršnem svetu, DPO in Skupščini bila vodena najširša javna razprava s pobudo vseh odgovornih po vskladitvi takšnih delitvenih razmerij do konca devetmesečja. Do roka t. j. do 15. 6. 1986 so odgovore o uskladitvi gibanja vseh oblik porabe in delitvi novoustvarjene vrednosti poslale že J naslednje OZ-D in TOZD: ŽR TOZD Kovinarstvo Ljubno, Gradbenik Ljubno, Gorenje GLIN, TOZD MGA Nazarje, GG Nazarje, Komunala Mozirje in RTC Golte. Vse od navedenih OZD se pridružujejo pobudi IS in DPO v občini, da vskladijo delitvena razmerja tudi za ceno objektivno višje rasti dohodka. Precej OZD v naši občini posluje z izjemno nizko akumulativno sposobnostjo. Na nivoju občine so izgube dosegle dvakrat višjo raven, kot je bila absolutna vrednost akumulacije, kar resno ogroža njeno pokrivanje. Posamezne OZD oz. TOZD v I. trimesečju niso bile v stanju formirati sklade, saj jim je bila tekoča likvidnost nezadostna za pokrivanje osebnih dohodkov. Kritično je bilo stanje v Gorenju GLIN Nazarje, v TOZD Gradbenik Ljubno, na meji rentabilnosti pa so bile še TOZD Kovinarstvo Ljubno in Kemija Mozirje. V uresničevanju ciljev in globalnih usmeritev Resolucije za leto 1986 ugotavljamo, da ne dosegamo planskih ciljev na naslednjih področjih: 1. prepočasni oz. negativni rasti industrijske proizvodnje, ki se nadaljuje tudi v tekočem obdobju, 2. Zmanjšujejo se izvozna prizadevanja nekaterih OZD zlasti na konvertibilno področje in- se vse bolj usmerjajo na klirinško področje oz. tudi na domači trg, 3. Cenovna nesorazmerja se še bolj poglabljajo, 4. Planirane inflacije ne obvladujemo, 5. Podatki o novih zaposlitvah kažejo na nadaljevanje trenda še vedno ekstenzivnega zaposlovanja, vključevanje visoko strokovnih in kreativnih kadrov je še vedno premalo prisotno, čeprav • se iz potreb združenega dela nenehno izkazuje potreba prav po teh kadrih, 6. Zaposlovanje v negospodarstvu se je ob trimesečju povečalo za 8,6%, v gospodarstvu le 1,5%. V negospodarstvu najbolj izstopajo upravni organi, ki pa niso primerljivi glede na enako obdobje lani. I Ob 22. juliju, §f dnevu vstaje S slovenskega ljudstva 1 ‘ . . Čestitajo Skupščina občine Mozirje in njen J izvršni svet, delovne in družbenopoli- tične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Savinjskih novic I V * ■ B HB m m m i 2 ESEJ NOVICE Referendumska sredstva Na zadnji seji odbora zä izvedbo programa 3. samoprispevka so obravnavali najprej priliv sredstev in nato še spremembe dinamike uporabe, kar je narekovalo trenutno stanje okoli gradnje in opreme dodatnih prostorov za PTT v Mozirju. Gre v. bistvu za porabo sredstev po načelu dobrega gospodarjenja. To pa pomeni, da ni dobro če ta ležijo na računu, kajti inflacija hitro zmanjšuje njihovo vrednost. Prav to in pa dejstvo, da zaradi gmotnih težav v podjetju PTT ni pričakovati hitrih naložb v predvideno PTT stavbo v Mozirju, so sklenili vrstni red koriščenja nekoliko spremeniti. Tako bi razpoložljiva sredstva v višini 37.500.000 din vložili v posodobitev ceste Hom, medtem bi nadaljevali pripravljalna dela za PTT stavbo v Mozirju in kasneje natekla sredstva tudi v ta namen porabili. Menili so, da morata PTT Celje in Titovo Velenje reči dokončno kako bosta uresničila syoj del obljub pri povečanju zmogljivosti pošte v Mozirju. Sklenili so tudi, da se poročilo o izvajanju programa 3. samoprispevka poda na eni prihodnjih sej odbora. Hkrati pa so predvideli gradbeni odbor za modernizacijo ceste Hom, ki ga vodi Jože Poznič. Odbor je dalje sklenil najeti kredit iz leta 1982, ki gaje najelo Komunalno podjetje Mozirje spremeniti v nepovratna sredstva za smetišče v Homu. O sami naložbi pa bo pripravilo Komunalno podjetje poročilo. Delavski univerzi Mozirje so odobrili dodatna sredstva v višini 4.000.000 din za dograditev prostorov v Delavskem domu v Nazarjah. To je še obveza 2. samoprispevka. Ugodili pa so tudi prošnji KS Ljubno za sofinanciranje TV pretvornikov po predloženem načrtu. Jubileja v Nazarjah Krajevna skupnost Nazarje je letošnji krajevni praznik posvetila dvema jubilejema, 200 let šolstva v kraju in obletnici ustanovitve ZB NOV v Nazarjah. Slovesnost je bila povezana s pestrim kulturnim programom v dvorani Delavskega doma v Nazarjah. Podružnična šola pa je v šolskem poslopju pripravila razstavo in slovesnost v spomin 200 let šolstva v Nazarjah. Proslava je bila skrbno pripravljena, za kulturni del sporeda pa so poskrbeli šolski otroci in učenci Glasbene šole. Ob proslavi 200 letnice šolstva v Nazarjah so v šoli pripravili posrečeno razstavo O preteklosti šolstva v kraju je spregovorila vodja podružnične šole Majda Časi. Lepo je orisala vzgojo mladine od zgodnjih časov do danes. Na pobudo celjskega okrožnega glavarja so pri frančiškanskem samostanu v Nazarjah meseca februarja 1786 ustanovili javno ljudsko šolo. Šolski okoliš je obsegal vasi in zaselke župnije Nazarje. Pozneje se je šola razširila v dvorazrednico, taka je dstala vse do prihoda okupatorja, ki jo je takoj razpustil, kot je to storil z drugimi šolskimi ustanovami na okupiranem ozemlju. Morda še podatek, daje ob začetku šola štela med 25 do 30 učenci, dočim je tik pred drugo vojno teh bilo že med 125 in 135. Prvi učitelj je bil Prokop Bergman, ki je poučeval kar 25 let, 30 let pa je poučeval tudi Kerubin Tušek, ki je umrl kot žrtev fašističnega nasilja v taborišču. Na proslavi zbrane krajane IM' Igoste je pozdravil tudi rav-natelj-US II. grupe odredov Mozirje prof. Anton Venek. Danes je na podružnični šoli 154 učencev, saj se višji razredi prešolajo v Mozirje. Šolski okoliš je v bistvu ostal star, za Golte poslovno uspešne moralo pred volitvami veliko o njih pisati. To je napotek za v naprej! Pa še tole je menil, da bi kazalo bolj uvajati pisne predloge delegacij, saj nekateri delegati ne želijo govoriti, ali pa niso dovolj na to pripravljeni. pouk pa skrbi 7 predmetnih učiteljev razrednega pouka. Sama zgradba postaja že pretesna, posebno pa jih pesti pomanjkanje telovadnice. Poleti še nekako gre, menijo v šoli, le pozimi je težko. Glede na to, da je Nazarje vendarle industrijski kraj in da bo tudi v naprej dosti otrok, bi morali resno razmišljati o dograditvi telovadnice. Da gre za prostorsko stisko priča tudi podatek, da že sedaj eden od razredov najde prostor le popoldne. Seveda bi bilo naše poročanje skopo, če ne bi omenili pomena šole za kraj in povezavo s krajani. Ta je kot trdijo na šoli več kot dobra. Tudi z društvi najdejo vedno skupen jezik, sicer pa ni prireditve na kateri ne bi sodelovala tako ali drugače tudi šola. Da je tako potrdijojudi na krajevni skupnosti. Šola kaže tudi sicer vraščenost v krajevne prilike, saj povsod, ko gre za širše akcije sodelujejo tudi otroci. To pa je opaziti še v'splošnem vključevanju mladine v utrip kraja, vsekakor odigra pri tem šola pomembno vlogo, kajti kar se Janezek nauči, to Janez zna... Na šoli je cela vrsta krožkov, posebno pa so veseli zunanjih mentorjev, ki jih v Nazarjah ne manjka. Prav to so želeli v kolektivu šole še posebej podčrtati. Tudi takšno sodelovanje je odraz dobre volje, da postane šola stvar kraja in ne le učiteljev, ki na njej učijo. Kam v šolo? Zanimivo je za kakšno šolo se odločajo naši osmošolci. Kol primer lahko navedemo COŠ Gornji grad, kjer so nam postregli s temi podatki: v kovinsko-strojno smer 7, v računalništvo 1, v lesarstvo 5, gozdarstvo 1, tekstilna tehnika 5, poslovno finančna dejavnost 3, trgovinska dejavost 2, turistična usmeritev 1, PTT promet 1, učitelj 2, oblikovanje 1, gradnja 1. Tako se je odločilo 30 od skupaj 36 osmošolcev. Na kmetiji bodo ostali 3, toliko pa se jih bo tudi zaposlilo. Morda še ta zanimivost, osnovno šolanje v Gornjem gradu je zaključilo 15 fantov in 21 deklet. Iz navedenih podatkov je torej razvidno največje zanimanje za kovinarske poklice oziroma za strojništvo. Zaskrbljujoče pa je morda to, da se mladina zelo malo odloča za gozdarske poklice, boljše pa kaže za lesarstvo. SP .Mo % % O' Med sejo občinske konference SZDL Mozirje. Navzoče je pozdravil tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL Filip Beškovnik Občinska konferenca SZDL Na zadnji volilni seji OK SZDL Mozirje so najprej poročali o oceni volitev. Zdravko Novak je podal izčrpno sliko poteka in priprav tega pomembnega družbenega dogodka v dolini. Menil je, da so volitve pokazale nekatere slabosti v samih postopkih, sicer so zelo dobro uspele. Marsikaj bo treba prilagoditi času in zahtevam, torej gre le za boljšo organizacijo priprav in samih volitev. Vse preveč je zapletenih postopkov in odvišnih nalog. Lahko pa trdimo, da so tako vse konference v zvezi z volitvami, kot tudi same volitve potekale v znamenju velikega zanimanja. Seveda so se različno odločali, ko je šlo za liste ali naj bodo odprte ali zaprte. Na to ni nihče vplival in v raznih sredinah so se tudi različno odločali. Pripombe in izkušnje bomo morali prenesti na prihodnje volitve. Delegat z Ljubnega je opozoril v razpravi, da se predvsem v SIS dogaja, da zbor uporabnikov preveč samodejno dviguje roke in glasuje za zahteve izvajalcev. Postavlja se vprašanje ali se delegati boje povedati svoja mnenja oziroma stališča delegacij ali pa niso vešči svoje naloge. Delegat iz Nazarij je menil, da sta pri samih volitvah dve komisiji preveč, lahko bi vse ena sama opravila. Glede delegacij v SIS pa je izrazil prepričanje, da mora KO SZDL sodelovanju z njimi posvetiti vso pozornost, dogaja se, da so prepuščene samemu sebi. Ko je govoril o odprtih in zaprtih listah je menil, daje treba odločitev prepustiti izključno sredini, ki voli. Tako je bilo tudi tokrat. Drugi delegat z Ljubnega je povedal, da niso imeli težav z evidentiranjem kandidatov. To je odraz volje občanov do sodelovanja v družbenem življenju. Res pa je, da so bili razni roki za naloge v pripravah zelo kratki. Opozoril je, da bi kazalo v bodoče pred volitvami o pomenu le-teh spregovoriti več, da bi tako ljudje tudi bolje dojeli pomen odločanja na samih volitvah. Morda bi naše glasilo Savinjske novice Razprava se je nadaljevala v dokaj kritičnem tonu, vendar pa je izzvenela v splošni oceni, da so bile tako priprave, kot same volitve dobro opravljene. Vsekakor pa ljudem ni vseeno kaj se dogaja, kako se odloča in kako se dela, zato bi kazalo bolj upoštevati obliko zborov občanov, da bi čim širši krog lahko soodločal. Predsednik IS SO Mozirje Ivo Kos je v nadaljevanju orisal stanje v našem gospodarstvu v prvem polletju. Seveda so določeni podatki temeljili na oceni, ker pač dokončnih še ni bilo. Vsebino objavljamo na prvi strani našega časopisa. Med številnimi predstavniki javnega življenja naše občine sta bila tudi predstavnik medobčinske konference SZDL Filip Beškovnik in predstavnik RK SZDL Jože Osterman. Ob koncu seje konference so izvolili namesto v pokoj odhajajočega Hinka Čopa novega predsednika občinske konference Zdravka Novaka. V imenu vseh organizacij v občini se je Hinku Čopu zahvalil predsednik SO Anton Boršnak, ki je poudaril v svojih mislih veliko predanost Hinka Čopa nalogam v družbenem življenju naše občine. Njegovo dolgoletno delo je zapustilo globoke sledove v našem dogajanju na vseh ravneh, saj je opravljal veliko najodgovornejših nalog. Zaželel mu je srečno uživanje zasluženega pokoja in mu predal pozornostno darilo, slikarsko delo Lize Lik. Težko je najti direktorja RTC Golte Jožeta Melariška. Obilica poslov zahteva nenehno gibanje po širnih objektih centra pod Goltmi. Ko smo ga končno dočakali, je hitro stekel pogovor, sproščen in neposreden. Bi nam najprej orisali organizacijsko obliko DO RTC Golte. Od samega začetka izvajanja sanacijskega programa RTC sem na vodilnem mestu kolektiva. Začel sem pred tremi leti, ko je posebna delovna skupina pripravila program za obdobje 1983—1987. Sedaj smo ta načrt podaljšali do leta 1990 zaradi preprek ki so se pojavile leta 1983. Ko so bili zajamčeni viri za pokrivanje izpada dohodka pri žičniški dejavnosti, je to pomenilo dejanski začetek uspešnejšega poslovanja. Ta sredstva zagotavljajo še naprej občinske TKS občin Celje, Mozirje, Velenje in Žalec, prispevajo pa tudi cestno-komunalne skupnosti navedenih občin. Tako deluje RTC Golte od 1.1.1985 dalje kot enovita delovna organizacija znotraj SOZD Merx Celje. Kako ste gospodarili? Za naše prilike dobro. Marsikaj se je premaknilo, ne sicer lahko, pa vendar. Leto smo zaključili zadovoljivo, res z minimalno akumulacijo. Tako je tudi v letošnjem prvem trimesečju, računamo na ugoden rezultat tudi ob polletju. Seveda smo dejansko navezani v glavnem na zimski čas. Od vremenskih prilik je pač odvisno naše poslovanje, seveda če ob tem posebej ne pouda-rjamo, da smo lahko poslovno uspešni z lastnimi napori. Letošnja zima je bila dolga, zato smo našteli 56.868 obiskovalcev. Res pa je v zimi 83/84 bilo še boljše, ta sezona je bila res rekordna! No, pa tudi zadnjo zimo so naprave delale kar 5 mesecev skupaj. Kaj še lahko navedete kot uspeh? Vsekakor naše ukrepe pri predprodaji sezonskih in dnevnih kart. Slo je za organiziran pristop, ki je uspel. Izkušnje nam narekujejo podobne ukrepe^ tudi za predstoječo sezono. Že sedaj vemo, da bo dnev- na karta za odrasle stala 3000 din, za otroke pa 2200 din. Seveda bodo spet karte v predprodaji po ugodnejši ceni! Tako želimo ustreči čimveč smučarjem. Kako bi na sploh ocenili stanje na Golteh? Ugodno, kar kaže na bistveno boljše delovne in poslovne uspehe v primerjavi s prejšnjimi leti. K temu velja poudariti znatno izboljšanje ponudbe v gostinstvu, tako je prehrana sedaj dobra. Seveda je k boljšemu stanju pripomogla ustreznejša organizacija delovne organizacije, sicer pa so težave, vendar jih odpravljamo sproti in sporazumno. Kolektiv se postopno privaja zahtevnejši ponudbi na vsej črti, kar pomeni skrb za dober odnos do gosta pa kjerkoli že. Jože Melanšek Kakšni so načrti? Na hotelu prekrivamo streho, ki je dotrajala. To je veliko in zahtevno delo. V samem hotelu načrtujemo manjše izboljšave, tako pa tudi v bifeju Žekovec. Dobro se je obnesla letna krožna pot po Golteh, ki pomeni izletniško pridobitev in priteguje obiskovalce. Redno prihajajo iz zdravilišča Topolšica, pa tudi iz kampa Menine. Predvidevamo izboljšanje smuških prog z dvema novima teptalcema. Organizirali bomo smučarsko šolo, razna tekmovanja, druge zanimive prireditve, pripravljajo pa se tudi na gradnjo dvosedežnice Smrekovec, to je od hotela do Starih stanov. Poskrbeli bomo, da našim obiskovalcem ne bo dolgčas. Delovni uspeh Smreke Med slavnostno prireditvijo ob poimenovanju ceste na Menino je govoril ALOJZ Vindiš — Dunda nekdanji politični komisar Pohorske brigade. Domači kulturni delavci pa so poskrbeli za lep kulturni program. Slavnost je privabila v Bočno številne borce in aktiviste od blizu in daleč. Pred tedni je bilo v Čate-ških Toplicah odprto naselje počitniških hišic, ki naj bi služile v glavnem delavskemu turizmu. Od 124 hišic zgrajenih v tem naselju je na Smreko iz Gornjega grada odpadlo kar 64. To je pomenilo od vsega začetka težko nalogo, tembolj zaradi velike tekme med ponudniki iz vse Slovenije. Kolektiv Smreke je vsestransko uspel, torej tudi poslovno, čeprav je morala ponudba glasiti na ključ, kar je v današnjih časih, ko inflacija deluje proti podobnim poslovnim odločitvam. Smreka pa je prevzela poleg gradnje še opremo, tako zunanjo kot notranjo. Vse obveze so v roku in dobro opravili, kar potrjuje tudi opravljeni tehnični prevzem hišic. Kot je povedal direktor inž. Karel Kopušar je Smreka tokrat prvič opravila tako obsežno delo na eni lokaciji. Če pri tem pomislimo, da so za razna obrtniška dela morali pritegniti še vrsto kooperantov, potem lahko trdimo, da so tudi organizacijsko uspeli. Naložbe same so opravljale delovne organizacije, ki so nastopale kot posamični naročniki za hišice. Te so namenjene, kot že rečeno, članom kolektivov za preventivno rekreacijo oziroma zdravljenje. Povpraševanja za podobne gradnje so velika, vendar pa najnovejši predpisi omejujejo možnosti naložb v te namene. Zato vlada v Smreki negotovost glede načrtovanja za prihodnje leto. V Hinko Cop upokojen Te dni se iztekajo službena leta našemu znanemu javnemu delavcu Hinku Čopu. Odhaja v zaslužen pokoj po dolgoletnem družbeno-političnem delovanju v naši občini. V času. po osvoboditvi je kmalu prevzel družbene naloge, ki jih je pozneje vseskozi tudi opravljal. Le kratko obdobje je delal v delovni organizaciji, potem pa spet na vodilnih mestih naše družbeno-politič-ne skupnosti. Hinko Čop Njegove delovne in življenjske izkušnje so pogojevale uspešnost javnega dela, saj človek, ki ne živi med ljudmi in z njimi, kmalu doživi odmik od stvarnosti in postane eden nad drugimi, ne pa kot zahteva delo v politiki enak med enakimi. Modrost do katere se človek na odgovornih mestih prebije, je včasih zelo draga, je pač treba veliko osebnih odrekanj, da doseže stopnjo priljubljenosti in zaupanja svojih občanov. Marsikdo bi lahko dejal, da v naši samoupravni socialistični družbi ne potrebujejo politiki priljubljenosti, morda res ne na visokih položajih. Drugače pa je v občini kjer se ljudje med seboj poznajo in kjer obvelja načelo medsebojnega zaupanja. vNe da bi pri tem želel Hinko Čop kaj več kot zvesto služiti svojim svetovnonazorskim načelom in zahtevam družbe, je uspel, da so ljudje v njem videli človeka, ki mu gre zaupati, zato so se pogosto nanj obračali tudi v stvareh, ki so bile malo vezane na njegov vsakokraten položaj. Iskali so tudi nasvete in te iščemo öSIÜä*n(?-!s P?! ljudeh» ki jim zaupamo. Nazadnje je bil predsednik OK SZDL Mozirje, to delo je široko, odgovorno in zahteva človeka ustreznih lastnosti, zahteva razumevajočega, umirjenega in izkušenega človeka, saj je edino tak lahko vzgled ostalim, ki delajo v krajevnih organizacijah zgolj iz zavesti in zaradi pripadnosti k naši stvari. Včasih je v delu kakršnega je vse skozi opravljal Hinko Cop težko biti razumevajoč, vendar prav ta lastnost vliva ljudem zaupanje in spoštovanje. Seveda jie pomeni pokoj za človeka Čopovega kova odmik od družbenih nalog, bolj pomeni sprostitev za nove naloge in želimo, da bi jih zdrav še dolgo opravljal. ^ y Zdravko Novak predsednik OK SZDL Na programsko volilni seji občinske konference SZDL so na mesto Hinka Čopa, ki odhaja v pokoj izvolili za predsednika konference Zdravka Novaka dosedanjega sekretarja. Zdravko Novak Predstavljanje tega prizadevnega družbenega delavca ni posebej potrebno, saj že dolga leta deluje v raznih telesih družbenega in političnega življenja v občini. Zdravko Novak je rojen na Rečici in je po poklicu predmetni učitelj, nazadnje pa je poučeval na šoli II. grupe odredov v Mozirju. Njegovo delo kot sekretar OK SZDL je potrdilo vsestransko prizadevnost in razumevanje za delovanje naše frontne organizacije. Že dosedanji delovni uspehi so jamstvo, da bo tudi v naprej pod njegovim vodstvom SZDL v občini uspešna. Osebna delovna vnema in tenkočuten posluh za družbena in politična dogajanja sta vodilo Zdravka Novaka pri njegovem delu in zato je odločitev delegatov, da so izvolili za vodstvo občinske konference SZDL prav njega popolnoma pravilna. Čeprav so naloge predsednika OK SZDL zelo obsežne je Zdravko Novak vključen še v delo pri Kulturni skupnosti, predvsem pa v domačem kraju, kjer je vsestransko dejaven. Poleg tega pa je član številnih teles in organov družbenopolitičnega življenja. O monografiji NOB Že smo pisali o pripravah za pisanje monografije o osvobodilnem boju v naši dolini. Pred dnevi je bila seja komisije, kije zadolžena pri OK ZKS Mozirje za ohranjanje zgodovine. Na njej so obravnavali potek priprav in ugotovili, da je občinska raziskovalna skupnost pokazala razumevanje s tem, da je odobrila sredstva za pokrivanje materialnih izdatkov v tej fazi dela. Tu gre za fotokopiranje raznih listin v arhivih, muzejih in drugje. Avtor monografije prof. dr. Milan Ževart je opozoril, da bo treba delo zastaviti dokaj široko, saj bi vsebina morala prikazati popolno sliko delovanja vseh dejavnikov med NOB. Gradivo se zbira pri Arhivu kulturne skupnosti v Mozirju, pozneje se bo razvrstilo v vsebinske dele, ki bodo dali temeljit pregled dogajanja v času 1941 do 1945 v Gornji Savinjski dolini. Ponovno prosimo naše občane, da pomagajo pri, zbiranju gradiva. Razne slike, kijih hranite doma, posodite za preslikavo. Tiskovine, ki so bile izdane med vojno so zelo dobrodošle, tako pa tudi razne listine. Vse po fotokopiranju vrnemo, če tako želite. Torej, pomagajte po svojih močeh, da, bo monografija resničen spomin na dogodke, ki niso v ničemer prizanesli dolini in njenim ljudem. Zagate kmečkega turizma, Z deli na cesti Hom so pričeli Obratna ambulanta v Glinu • Že od februarja dalje dela v Glinu obratna ambulanta. Za ta velik kolektiv je to bila že nuja in uspehi ne izostajajo, kot je dejal Jože Rakun in v nadaljevanju povedal, da pomeni za kolektiv ambulanta znamo izboljšanj? zdravi nega varstva in kar je posebej pomembno so večje možnosti dejanske zdravstvene preventive. Ambulanto vodi specialist medicine dela dr. Franc Sirko, ki tako spoznava člane kolektiva, pozna pa tudi njihove delovne zahteve, skratka zdravstvena služba deluje neposredno v dfelovni sredini delavcev, ki išče tako ali drugače pomoč. Prepričani so, da bo takšno tesno sodelovanje zdravstvenih delavcev in dejavnikov v neposredni proizvodnji lahko uspešno preprečevalo poklicne bolezni in ohranjalo delavce pri zdravju. V ambulanti je stalno zaposlena medicinska sestra, ki v mnogočem pripomore, da se opravijo sproti manjša zdravstvena opravila, pa tudi dobro sodeluje z delavci kolektiva Glina, sicer pa dela zdravnik ZP Nazarje po štiri ure dnevno. Čeprav v Glinu še nimajo podrobnih raziskav o vplivu delovanja obratne ambulante, pa že sedaj lahko ugotovijo določene premike na bolje, to so rahlo manjši bolnišjci staleži, manjši naval na ostale ambulante in kratkotrajna opravila pri iskanju zdravstvene pomoči. Skratka delavci imajo občutek približane zdravstvene službe, zato se tudi vse bolj ^obračajo na obratno ambulanto,; ' Dr. Franc Sirko je menil, da so sprva nekoliko skeptično gledali na ureditev te ambulante, vendar pa je že sedaj jasno, da je bila odločitev dobra in da se ta oblika zdravstvenega varstva obnese. Kar je najvažnejše pa so jo ljudje dobro sprejeli! Takšno približevanje zdravstvenih storitev pomeni določen občutek Varnosti, kar je posebno pri nezgodah zelo pomembno. Dobro je tudi, da dela v ambulanti medicinska sestra, ki opravi manjše medicinske posege in tako pomaga štediti delovni čas tistih, ki v ambulanti hitro opravijo. Vsekakor je to občutna razbremenitev ostalih ambulant. Zelo važno pa je pravočasno usmerjanje delavcev na ustreznejša delovna mesta, če je to potrebno, vse to se sedaj hitreje ureja, zato pa tudi bolj učinkovito. S strokovnega vidika je taka ureditev zdravstvene službe zelo dobra in priporočljiva in je lahko zgled drugim. Sicer pa sta se tudi obratni ambulanti v Smreki in Kovinarstvu dobro obnesli. Marta Kunaver v Nazarjah V razstavni sobi nazarskega samostana je predstavila nekatera svoja dela arhitektka Marta Kunaver'Sz Ljubljane. Gre za razne sodobne podobe dekorativnih predmetov, steklenih barvnih oken in podobno. O avtorici je napisal Matej Metlikovič med drugim: Njen ustvarjalni razpon sega od oblikovanja notranje stanovanjske opreme, načrtovanja oltarjev in nagrobnikov, prek ilustracije in knjižnih oprem do pisanja proze in poezije... Vrednost njenih del je, da kažejo prek sebe v svetove, iz katerih vse resnično živo prihaja in se tja tudi vrača. Podobe so nabite z življenj- sko energijo in radostjo, s prekipevajočo voljo po polnem življenju. V vsaki od njih se kaže oblikovalno veselje in radost ustvarjanja... Tu se lahko izživi v neposredni igrivosti in iznajdljivi dekorativnosti črte, ki pa ves čas ohranja svojo pomenljivost in tudi svojo pripoved-nost ter v donenju in zvenenju celega spektra barv, ki žarijo in mehčajo črno obrobo risbe... Usmerja pozornost stran od vsakdanje in fizične resničnosti, da bi izpovedala možnost drugačnega bivanja, da bi v sebi in nas vzdramila tisti prostor, ki ga ne more napolniti nič drugega, kot samo živa voda Božje bližine... % ■ ■ i Redek primer razvojne anomalije v govedoreji: telički dvojčici sta zrasli v prstih in trebuhu (thoracoomphalopagus), kakor siamski dvojčki. Taki dvojni spački nastanejo že v ranem embrionalnem razvoju ploda kot posledica dedne napake, torej na dedni osnovi. Natančnejše vzroke zato ugotavljajo z genetsko analizo. Telički seveda nista bili sposobni za samostojno življenje. Zadušili sta se med težko telitvijo, ki ni šla po naravni poti, pač pa z operacijo — carskim rezom. Veterinarja A. RESNIK in P. ŠRIBARpričakujeta, da bo zelo dobra krava MUHA, rjave pasme, 4 leta stara, last BRIN.)'OVC Antona, Brezje 14, kljub komplicirani telitvi še plodna. Veliko je bilo napisanega o našem kmečkem turizmu in o turističnih kmetijah. Večkrat smo jih omenjali kot trden steber razvoja turizma v dolini. Zadnje čase pa se slišijo govorice, češ, da nekateri, ki so si sicer uredili turistične zmogljivosti teh ne ponudijo več in tako postane vprašanje organizirane ponudbe vprašljivo. Odgovor smo poiskali najprej v ZKZ Mozirje, potem pa tudi pri Kompasu v Mozirju. Marija Bezovšek nam je kot poznavalka vseh okoliščin v kmečkem turizmu rade volje odgovarjala na naša vprašanja. Glede zapiranja vrat nekaterih turističnih kmetij je •menila, da so to posamični pojavi, ki pa so objektivni in tako razumljivi. Gre največkrat za primere, ko nekdo od nosilcev te dejavnosti resno zboli k? crevzemajo kmetije po mladih, ko pride ponudnik v položaj, da pač ne zmore nalog v zvezi s tu-, rizmom na svoji kmetiji. Vsekakor pa ne gre niti v enem primeru za samovoljo. Treba pa je upoštevati še drugo plat medalje! Namreč, sedanja oblika ponudbe je v marsičem pomanjkljiva in zagotavlja zadostno polnjenje naših zmogljivosti in tako si kmetje marsikdaj pomagajo po poti poznanstva, da ne bi bile postelje prazne. Največji naval je v času med 20. julijem in 15. avgustom, takrat so zmogljivosti nezadostne, pred in po tem času pa je marsikje delno zasedeno oziroma prazno. To seveda razumnemu gospodarju ne odgovarja, saj nudi to kar ima, se pravi, da to tudi vnovči. Skratka, gre za enakomerno zasedenost zmogljivosti v kmečkem turizmu, ki ekonomsko gledano ni prav nič drugačen kot tisti, ki ga sicer poznamo. Opaziti je, da prihajajo v glavnem na kmetije stari gostje, kar pomeni, da še zdaleč nismo dosegli potrebne obveščenosti v širšem smislu. Zanimanje izven omenjene konice torej ni prisotno, kar bi se dalo odpraviti le s povsem urejeno ponudbo, torej vsestransko zastavljeno. To pa bi potem obvezovalo obe strani, tako kmeta kot tudi turistično agencijo. Jasno je, da ima slednja z urejeno propagando dosti stroškov in tudi ponudniki bi morali to upoštevati ter tesneje sodelovati s Kompasom, ki skrbi za prodajo zmogljivosti kmečkega turizma v dolini. Le dobro medsebojno sodelovanje bo zadovoljilo obe strani, meni Marija Bezovšek. Hkrati pa poudari, daje v sedanjih razmerah zelo težko urediti dodatne turistične zmogljivosti na kmetijah, vendar pa načrtujejo kljub vsemu še nove postelje na petih kmetijah. Pri Kompasu v Mozirju so pritrdili, da ponudba v kmečkem turizmu ni dorečena. V konici sezone si kmetje poiščejo svoje obiskovalce mimo Kompasa, ko pa so zmogljivosti prazne pa naj vrzeli popolni Kompas. To pomeni do kraja neurejene odnose, ki ne vaootavliaio obojestransko ~ > •- > ; korist in zadovoljstvo, treba je torej vprašanje obravnavati celovito. Nekdo mora imeti točen pregled o gibanju in poslovanju na turističnih kmetijah, ne zaradi kontrole, pač pa zaradi ponudbe, saj je nemogoče interesente zadovoljiti z domnevo, da bodo lahko letovali tam in tam. Treba je točno vedeti, če bo to mogoče in skleniti trdno po^-godbo. Tu gre po mnenju vodje poslovalnice Kompas Stanka Podsedenška za poslovne odnose, ki morajo temeljti na obojestranski pobudi. Kompas je pripravljen na ustreznejše ukrepe, vendar morajo ti ponuditi tudi boljšo možnost razpolaganja z zmogljivostmi v kmečkem turizmu naše doline. Seveda-so takšne poslovne zveze obvezujoče za partnerje, hkrati pa opravičujejo prizadevanja v propagandi tovrstne ponudbe doma in v tujini. Dejansko je potrebno misliti dolgoročno, saj se neke poslovnosti ne more graditi od danes na jutri in le za kratek čas. Trg zahteva določene oblike odnosa do turista, ki mora imeti občutek, da gre za urejeno ponudbo, ki pa ne more biti in pomeniti razpolaganje z zmogljivostmi kjer koli, mora imeti poslovno obliko in učinek. Pokušnja sirov in vina ZKZ Mozirje je skupaj z Ljubljanskimi mlekarnami in ERA, TOZD Vino pripravila v Savinjskem gaju pokušnjo sirov, sladoleda in vin. Pri tem je sodelovalo tudi gostinsko podjetje Turist v čigar prostorih je pokušnja tudi bila. To je bila prilika povprašati vodjo prodaje Ljubljanskih mlekarn Rezko Marinšek zakaj imamo na naših trgovskih policah tako malo vrst sira, ko pa vemo, da se teh tudi v naših mlekarnah izdeluje veliko več. Ali gre pri tem za nepoznavanje ponudbe s strani trgovcev ali pa so temu krivi proizvajalci. Odgovor je bil jasen, proizvajalci izdelujejo veliko vrst sirov, tako jih ima Ljubljanska mlekarna vsak čas na zalogi vsaj 10 različnih. V jugoslovanskem merilu pa se jih izdeluje kar 30 vrst. Torej ponudba s strani proizvajalcev je dobra, le da mnogi trgovci premalo poznajo posebnosti sirov in se v glavnem želijo srečevati z običajnimi, dobro znanimi siri. Gre torej za pomanjkanje volje, da bi potrošnike skupaj izobraževali tudi v kulinaričnem pogledu. Prav zato pa pripravljajo Ljubljanske mlekarne predstavitev in pokušnjo sirov, da bi potrošniki spoznali bogastvo ponudbe in okusa. Direktor ERA, TOZD Vino Šmartno je ob tej priliki povedal, da njihova dostavna mre- ža zajema našo dolino v celoti in da tudi ta predel poglavitno oskrbujejo s pijačami. Razpolagajo z najsodobnejšo polnilno napravo, imajo tudi enološke strokovnjake za do-negovanje vin, ki jih'tako dodelajo oziroma polnijo letno okoli 3 milijone litrov. Da pa bi opozarjali na kakovost vin, pripravljajo pokušnje za trgovce, gostince in potrošnike. Saj njihova želja je, da bi ljudje pili dobra in kakovostna vina. To je v predstavitvi vin povedala tudi strokovnjakinja Vina Šmartno, dejala je, daje smatrati vino kot sestavni del jedilnika in ne kot pijačo za opijanje. Omika potrošnika mora kreniti v to smer. Vino je torej del naše prehrane in izbor sorte vina mora biti primeren jedilniku. V turistovem paviljonu Savinjskega gaja se je zbralo kar dosti ljudi, tistih, ki jim je pokušnja bila v glavnem namenjena je bilo malo. To je prav značilno za miselnost naših oskrbovalcev z mlečnimi izdelki in vini, namreč imajo se očitno za poznavalce vsega, le da potem to ni izraženo v njihovi ponudbi. Potrošnik pa lahko dobi le tisto, kar je po okusu posredovalca teh^obj» rin, naj bo to gostinec alt trgovec. Tudi s strani potrošniškega sveta ni bilo zanimanja, dasiravno bi tudi ljudje, ki v njem delajo lahko tako spoznali slabo ali dobro plat. Domoznanski večeri v Mozirju Vedno znova ugotavljamo pomanjkljivo poznavanje domače preteklosti, zato marsikdaj tudi ustrezne pripadnosti do kraja v katerem živimo ne občutimo. Usodno je tako ugotavljanje pri mladini, ki seveda v šoli ne pridobi več tistega znanja o domoznanstvu kot je to bilo nekoč. Ker pa smo turistična dežela in ker ljudje predstavljamo odnos do obiskovalcev, je potrebno poznavanje domače preteklosti, saj človeka ki temu ni kos, tujci le malo cenijo. Matična knjižnica skupaj z Arhivom kulturne skupnosti namerava povabiti ljubitelje vedenja naše preteklosti na kratke večere, ki naj bi vsak zase predstavil določeno dejavnost ali obdobje iz domače zgodovine. Začeli bi s tkalstvom, ki je prav v okolici Mozirja pomenilo številnim družinam boljši kruh. Kasneje bi morda skušali osvetliti kulturno plat panjskih končnic, ki so bile v naših krajih nekoč zelo priljubljene in zelo razširjene. Mogoče bi kazalo spregovoriti tudi o velikih možeh iz našega kraja, še številne vsebine bi bile zanimive. Seveda bo mogoče dokončen načrt večerov po vsebinski plati zastaviti šele po dobljenih mnenjih udeležencev. Vsekakor je zamisel mozirske matične knjižnice pomemben prispevek k spoznavanju domače preteklosti oziroma domače obrti. Morda bodo o tem tudi kje drugje razmišljali. Redna krvodajalska akcija Zaslužni gasilski delavec Franjo Pukart se je poslovil od aktivnega dela v nazorskem gasilskem društvu. V spomin so mu pripravili skromno slavje in mu predali pozornostno darilo Vse zdrave občane vabimo na redno krvodajalsko akcijo, ki bo dne 5. 8. 1986 od 7. do 15. ure v Osnovni šoli Nazarje in dne 6. 8. 1986 od 7. do 15. ure v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji. Poseg odvzema krvi je povsem varen za zdravje krvodajalca, ki mu ostane v zavesti, da je s svojim dejanjem pomagal reševati življenje sočloveku, pa tudi sebi v slučaju nesreče in v bolezni. Krvodajalec lahko postane vsak, ki je dopolnil 18 let starosti. Občinski odbor RK MOZIRJE V Turistu bo bolje Veliko najrazličnejših pripomb je bilo slišati na račun mozirskega Turista. Marsikaj od tega je bilo tudi opravičeno, vendar pa ocene kar na pamet ponavadi ne držijo. Tako sva pričela najin razgovor z Marijo Kožuh, ki je od prvega junija dalje vodja hotela Turist v 1P?§ sfcV.Vi Marija Kožuh ■ \ ntv/t' ; • Mozirju.; Izpred devetih let nam je Marija Kožuh v spominu kot vodja slaščičarne Turista, potem pa je odšla v Celje, kjer, je delala devet let kot vodja restavracije hotela Merx. Ob delu se je še dodatno izobraževala, čeprav je po poklicu gostinska delavka. Kot sama pravi, jo je vleklo v Mozirje nazaj in zato seje tudi odločila in prevzela naloge vodje našega hotela. Meni, da so gostje v našem kraju zelo dobri in hvaležni, tudi to je morda vzrok za njeno odločitev. Dober glas Turista bo treba vrniti pa četudi s trdim delom, je pribila Marija Kožuh. To ni nemogoče, zahteva pa velike napore, ki jih bo kolektiv zmogel, če bo tako enoten, kot se kaže sedaj. Seveda je treba vedeti, da je ta kolektiv zelo mlad, predvsem velja to za kuhinjo, zato bo pač treba izkušnje prenašati na mlajše in s skupnimi močmi narediti vse, Še o leksikonu: Slovenska krajevna imena Modisti so imeli v Celju simpozij. Ugledni znanstveniki iz večih držav so si na poti v Logarsko dolino ogledali tudi radmirsko zakladnico. O njej so se zelo pohvalno izrazili. Mladi delavci SOZD Gorenje Mladinci Glina so bili organizatorji letošnjega srečanja mladih delavcev Gorenja, ki je bilo v soboto, 14. julija. Splošne ocene po končanem srečanju so ugodne in iCäl uokazuje, da so se naši mladinci nanj vestno pripravili. Srečanja se je udeležilo 220 mladincev in mladink, predstavniki SOZD Gorenje, DPO iz Titovega Velenja in Mozirja in poslovodni delavci iz naše delovne organizacije. Na volilno programski konferenci so mladi obravnavali svoje dosedanje delo, vlogo mladinske organizacije v delovni organizaciji, povezanost med mladimi v SOZD, dotaknili pa so se tudi nekaterih perečih in nerešenih vprašanj v zvezi z nezaposlenostjo, stanovanjskim standardom in izobraževanjem. Gostje so si ogledali Glin in obiskali Logarsko dolino. Zaključek srečanja z družabnim večerom je bil v Savinjskem gaju. Na srečanju so podelili tudi priznanja najboljšim mladim delavcem sozda. Od naših sodelavcev je priznanje prejel Peter Zvipelj iz tozda Stavbno pohištvo. Prihodnje srečanje mladih de'-lavcev bo v Djakovici, organizirali pa ga bodo mladi tamkajšnjega Gorenja Elektromotorji. Priznanje Lučam da bodo gostje zadovoljni. Ni pa mogoče več narediti v samem hotelu, čigar sobe so dotrajane in nesodobne. Prenova bo zahtevala veliko denarja, vendar pa bo na to treba misliti, saj so gostje vse bolj zahtevni in iščejo ustrezno raven hotelskih uslug. Posebno vprašanje v hotelu so nizki osebni dohodki zaposlenih. Ti so v primerjavi z drugimi vpadljivo slabi. To seveda ne spodbuja delavce k večji pozornosti in storilnosti. Volja do dela upada in tako tudi pozornost do gosta, zato bo treba to vprašanje v prvi vrsti kar se da hitro urejati. Kolektiv se otepa še raznih drugih težav, kot so slaba oprema in podobno. Seveda se zamujenega ne da v kratkem času popraviti, vendar si sedanje vodstvo podjetja zelo prizadeva za izboljšanje poslovanja, zato so tudi v hotelu Turist prepričani, da bo pri njih krenilo na bolje. Rekli so... Odločna in jasna ekonomska funkcija mora prispevati k odpravi negativnih posledic delovanja tržišča, spodbuditi njegove pozitivne učinke in zmanjšati negativne. V tem vidim odločilno funkcijo zveznega izvršnega sveta in želim, da bi uspel v teh prizadevanjih, hkrati pa tudi to, da bi sprejel polno odgovornost, saj bodo le doseženi rezultati pokazali, ali je bil uspešen. August Morič Ves čas, kar smo tu, pa tudi na televiziji, na radiu nenehno poslušamo govorjenje o nekakšnih etatizmih, separatizmih, unitarizmih, partikularizmih. Toda če vemo, da smo tudi partija delavcev in kmetov in ne le inteligence, se velja vprašati, komu to govorimo. Spomnimo se besed tovariša Tita, ki je le redko uporabljal takšne izraze,T)il pa je tako priljubljen kot še nihče doslej. Če hočemo biti predstavniki ljudstva, potem nas mora ljudstvo razumeti. Nikar se ne oddaljujmo od ljudstva. Dragoslav Vojinovič Vsako leto pripravi Partizan Jugoslavije ocenjevanje krajevnih skupnosti glede na njihov delež pri telesni vzgoji. Tu je mišljena množična rekreacija. To laskavo priznanje so si za leto 1985 priborili v krajevni skupnosti Luče. Podelili pa so ga ob zboru Partizana Jugoslavije v Sarajevu. Partizan Slovenije pa je podobno akcijo pokrenil za svoje območje. Tu so KS Luče priznali celo prvo mesto. Podelili so priznanje na zboru Partizana Slovenije v Škofji Loki. Tudi novinarji Večernega lista iz Zagreba vsako leto ocenjujejo prizadevanja krajevnih skupnosti za množično telesno kulturo. Posebno njihovo priznanje so dobili tudi Lučani. Obetavni zimski turizem V Lučah se zavedajo, da je letna sezona za uspešen turizem pri njih prekratka. Zato si prizadevajo v okviru krajevne skupnosti za zimsko ponudbo, kar pa je vezano na nekatere naprave, med njimi tudi vlečnico. Imeli so jo že, pa je zemeljski plaz onemogočil njeno delovanje, pa tudi sicer ni bilo več zadostne varnosti na njej. Zato sojo podrli oziroma razmontirali in jo nameravajo prodati, saj je sicer še uporabna. Pa še to, stroški vzdrževanja so bili zelo visoki, tembolj občutni, ko ni bila več uporabna zaradi že navedenih okoliščin. Kompas je dal pobudo za posebne aranžmane v zimskem času in obetajo si dovolj zanimanja med družinami širom države. Tako so se v ta prizadevanja vključili vsi dejavniki v kraju, seveda pa najbolj krajevna skupnost. Predpogoj pa je sodobna vlečnica in tu seje potem nekoliko zataknilo, čeprav je takšen razvoj predviden tudi v občinskem in krajevnem srednjeročnem načrtu razvoja. V novejšem času so zakonske možnosti dane, da se lahko vlaga v manj razvita obmejna območja, sem pa spadajo nedvomno tudi Luče. Zemljišče za vlečnico so v glavnem že uredili in to ob pomoči prostovoljcev, največ pa šolske mladine, kije opravila nad 2000 ur pri čiščenju zemljišča. .. Seveda je še treba marsikaj narediti, da bi teren res odgovarjal, spodaj je potrebno odvodnjavanje, popraviti je treba vstopno postajo in podobno. Razumljivo je, da krajevna skupnost ne more biti nosilec takšnih naložb. Zato si sedaj prizadevajo, da bi našli ustreznega investitorja, prek katerega se bodo zbirala vsa sredstva. Treba pa je povedati, da so doslej veliko pomagali v tehničnem smislu strokovnjaki RTC Krvavec, pa tudi finančni svetovalci Rudisa iz Trbovelj so sodelovali v pripravah. Zelja krajanov je, da bi uspeli postaviti ustrezno vlečnico in tako zagotoviti možnost zimskega turizma v tem znanem tujskoprometnem kraju. Zapis Petra Weissa v vašem glasilu (XVI, št. 6. junij 1986) me je vzpodbudil, da še sam napišem nekaj o napakah v Leksikonu Cankarjeve založbe »Slovenska krajevna imena«, 1985 (v nadaljevanju Leksikon), ki se nanašajo na območje mozirske občine. Ker sem upal, da se bo oglasil kdo od domačinov, sem čakal. Peter Weiss je za Leksikon sam zbral gradivo za mozirsko občino, kaže pa, da pri končni obdelavi ni sodeloval, saj ima na nekatera, v Leksikonu zajeta imena utemeljene pripombe. Na eno, na katero Weiss ni opozoril, in ki zame predstavlja hud spodrsljaj, pa naj opozorim jaz. Za kaj gre? Za tri naselja Solčavskem: Logarsko Dolino, Robanov Kot in Podolševo so pri oznakah za imena prebivalcev navedene le knjižne tvorbe, torej »narejena imena«, in sicer: Logarskodoli-nčan oziroma Logarčan, Ro-banovko(t)čan (lokalno Dolanec — po Dolu, kakor naj bi se imenovalo naselje v ljudski govorici) in Podolševčan. Kolikor so mi razmere na Solčavskem znane, in lahko rečem da kar precej, se prebivalci vseh štirih naselij na Solčavskem (poleg imenovanih tudi Solčava) štejejo za Solčavane, kakor sem tudi zapisal v Krajevnem leksikonu Slovenije, tretja knjiga, 1976 (v nadaljevanju KLS). Če je tako, in prepričan sem, da je, bi morala biti poleg »narejenih imen« v kurzivi zapisana tudi ljudska oziroma če hočete, lokalna oblika Solča-van, edina, ki se za tamkajšnje prebivalce uporablja. Ker ta ni zapisana, navedene pa so le knjižne tvorbe, obstaja upravičena nevarnost, da bodo nepoznavalci, ki bodo uporabljali Leksikon, govorili o Lo-garskodolinčanih, Robanov-kotčanih pa Podološevčanih na Solčavsekem. Le kaj naj si ob tem mislijo domačini? Solčavani naj bi bili po tej logiki le prebivalci Solčave. V zvezi s kritičnim zapisom Petra Weissa še to. Upravičeno se jezi »z najostrejšo grajo« med drugim tudi na uradno rabo imen Zgornje in Spodnje Pobrežje, ker domačini poznajo le Zgornje in Spodnje Pobreže, zato tudi »z Zgornjih in Spodnjih Pobrež« in ne, kot je v Leksikonu zapisano, z Zgornjih in Spodnjih Pobrežij. Povem naj, daje pravilna raba za obe naselji zapisana že v KLS, str. 239 in 243, podobno, kot tudi za Čreto pri Kokarjah in ne pri Kokarju, kar graja Peter Weiss. Veseli me, da so v Leksikonu za mnoge hribovske vasi v Gornji Savinjski dolini poleg uradnega imena navedena tudi domača imena, tako, kot sem jih zbral in zapisal s pomočjo na str. 214 v KLS navedenih Komu so rože v napoto? domačinov. Čeprav je malo upanja, da bi jih tudi »poura-dili«, so vsaj zapisana in dana kot zapuščina zanamcem (gre za tale uradno imenovana naselja: Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri Gornjem Gradu, Podolševa, Podveža, Primož pri Ljubnem, Raduha, Savina in Ter). To kakor tudi predložne zveze, pridevniška raba in naziv prebivalcev za vsa naselja v občini, kar že zajema KLS, je moralo Petru Weissu koristno služiti kot osnova pri sestavi gradiva za Leksikon. Toliko o krajevnih oziroma naselbinskih imenih. Ne morem pa si kaj, da ne bi porabil prilike in potarnal nad pačenjem se enega znanega zemljepisnega imena z lepim in genetično utemeljenim domačim imenom, pri katerem pa trmasto vztraja uradna raba. Gre za ime sredogorskega prevala na meji Karavank in Savinjskih Alp, Pavličev vrh, 1339 m, uradno Pavličevo sedlo. Čezenj je nekdaj vodila najbolj uporabljena vozna pot in pešpot med Solčavo in Železno Kaplo, danes je na njem maloobmejni prehod. Žal se danes, kljub že velikokrat napisani pravilni rabi, navadno označuje kot »sedlo«, tako npr. tudi v Atlasu Slovenije, občinski karti Mozirje in novi planinski karti Kamniške in Savinjske Alpe, le na stari planinski karti smo uspeli uveljaviti pravilni zapis Pavličev vrh. Ljudska raba »vrh« je smiselno utemeljena, če vemo, da so na prevalih po naporni hoji ali vožnji z vprego počivali, saj so tam prišli na »vrh poti«. Podobnih tovrstnih imen je veliko. Naj opozorim na najbolj znani mejni Jezerski vrh, v neposredni bližini Pavličevega vrha, malo vzhodneje od njega pa so nad sv. Duhom trije, včasih sicer manj uporabljeni prevali: Pastirköv, Kolarjev in Strevčov vrh, ki so na kartah, na srečo, tudi tako zapisani. — Na ljudska zemljepisna imena, ki niso na kartah in v pisani besedi upoštevana, bi morali bedeti, opozarjati in pri njih vztrajati tudi zavestni in odgovorni domačini, tako na občini kot na krajevnih uradih in krajevnih skupnostih, saj naši glasovi kaj malo zaležejo. Drago Meze 1 v Šolska mladina med delom na zemljišču za smučarsko vlečnico V rojstnem kraju Okonini imamo domačijo, ki jo vseskozi skrbno vzdržujemo, obnavljamo in olepšujemo z raznovrstnimi okrasnimi cvetlicami, tako v svoje veselje, kot v olepšavo domačega kraja. Naš kraj namreč zaradi zanimivosti in lepote Gornje Savinjske doline privablja številne turiste. Vsako pomlad se veselim lepega cvetja, najrazličnejših rož, ki rastejo pred hišo nasproti vaške trgovine. Ko pa sem se nekega pomladnega dne letos vrnila v svoj dom, nisem mogla verjeti lastnim očem — vse lepo cvetoče rožice pred našo hišo so bile uničene! Pokončane so bile verjetno s kakim sredstvom proti plevelu. Seveda ne morem verjeti v kakšno naključje, saj gre očitno za namerno uničenje cvetličnega nasada. Moje razočaranje je tem večje, ker si ne morem predstavljati vzroka za takšno gnusno dejanje. Vsekakor je takšno uniče- valno delo lahko le plod brezsrčnosti in grobosti in ni v čast ne storilcu, pa tudi ne kraju. Ne morem si predstavljati, da se je v tem lepem kraju znašel človek, ki se je tako grdo znesel nad našimi rožami. Bile so skrbno negovane, prinešene od vsepovsod in namenjene le okrasu okolja — ali je storilec pomislil na veliko prizadevnost, ki je bila potrebna za takšno gredo — ali pa mu je delo človeških rok ne pomeni nič? Vsekakor je z uničenjem pokazal le svojo nezaslišano grobost in nizkotnost! Pepca Prislan Pripis uredništva! Prav zaprepaščeni smo bili spričo takšne novice. AH je to res mogoče v krajih kjer ljudje tekmujejo za lepo okolje svojih domov, kjer spada urejeno okolje k ponosu vsakogar, ki v njem prebiva. Ali je res v Okonini to drugače? 90 let Mozirske koče 0» ' Tekmovalni duh je opaziti tudi na tej sliki. Hladna voda ni v ničemer »p ohladila« velike vneme tekmovalcev Vaška olimpiada Prejšnje tedne je bilo v Gornji Sa.v!n.j±: dolini zagotovo najbolj pestro, razgibano, veselo in prijetno na Rečici ob Savinji. To še posebej velja za nedeljo, sicer pa pojdimo od začetka. Ze v petek popoldne so v tamkajšnjem prosvetnem domu ob letošnjem dnevu gomjesavinjskih lovcev odprli občinsko lovsko razstavo, z njo predstavili najlepše trofeje vseh lovskih družin in predstavili njihovo dejavnost. V soboto so v prostorih osnovne šole odprli še razstavo, ki so jo namenili 400-letnici pridobitve trških pravic, sobotni večer pa sklenili z nastopom tamburašev iz Griž pod vaško lipo. Višek vsega je bila seveda nedelja.. Pričela se je že ob 9. uri dopoldne s turnirjem ženskih ekip v malem nogometu. Bila je to prava poživitev za nogometne navdušence po utrudljivem mehiškem svetovnem prvenstvu, zato si prav vse nogometašice zaslužijo pohvalo in čestitke. Nedeljsko popoldne na Rečici pa je bilo sploh bogato in zanimivo in dobrim 2.000 obiskovalcem od blizu in daleč obiska zagotovo ni bilo žal. Najprej so bile ob 15. uri na vrsti igre 4. kola »Poletje 86«, ki sta jih v sodelovanju z domačim turističnim društvom pripravila Delo in Kompas. Domači tekmovalci so se v petih igrah pomerili z vrstniki iz Žalca in tesno zmagali s 3:2. Ob tem je zanimivo, da so gostje zmagali v dveh igrah, v katerih pravzaprav »ne bi smeli«, saj gre za dve izrazito domači posebnosti. Žalčani Sto let gasilstva Gasilci na Ljubnem so slavili 100-letnico obstoja in uspešnega delovanja svojega društva. Ob tej zares častitljivi obletnici so seveda pripravili veliko slovesnost in jo obeležili tudi z novimi delovnimi zmagami. Na ta načjn so se primerno oddolžili vsem gasilcem, ki so v stoletnem obdobju uspešno zagotavljali pogoje za opravljanje plemenitega in humanega poslanstva gasilske organizacije, pozabili pa seveda niso na krajane, ki so v vseh teh desetletjih vedno nesebično pomagali in to njihovo medsebojno sožitje traja še danes. Tako je bila v nedeljo dopoldne najprej na vrsti slavnostna seja društva, na kateri so najprej obudili spomin na najpomembnejše dogodke iz preteklosti, nato pa so podelili številna gasilska priznanja in odlikovanja, plakete gasilskega društva Ljubno najstarejšim članom in drugim dejavnikom, priznanja za dolgoletno delovanje v gasilski organizaciji ter posebna priznanja ob 100-letnici. Svoje pa so k slavju prispevali še gostje iz Zvezne republike Nemčije, ki že vrsto let uspešno sodelujejo z gasilci mozirske , občine, posebej še s člani gasilskega društva Gorica ob Dreti. Pozabiti Letos mineva 90 let odkar so pod Boskovcem zgradili prvo Mozirsko kočo, ki je bila za tiste čase posebna zanimivost. V slovenskem merilu je to bila takrat šesta slovenska planinska postojanka. Znano je, da so napredni možje v dolini kot drugi na Slovenskem ustanovili Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva v Mozirju. Znani narodni delavec Fran Kocbek je bil pobudnik za širjenje planinstva v naših hribih, saj je tako zagotovil ravnotežje vse bolj napadalnim načrtom nemških planinskih društev, ki so želela dobiti svoj vpliv tudi v slovenskih planinah. Iz narodnoobrambnih pobud .