Naši dopisi. S Tolniinskeg-a. (V obrambo učiteljstva na Tolminskem.) V cenjenem ,,Učiteljskem IHovarišu" z dne 20. prosinca t. 1. štev. 3 se nahaja dopis z Goriškega, govoreč o žalostnih šolskih razrnerah. V tem dopisu piše č. g. dopisnik-tovariš med drugim: ,,Tolminski okraj je imel dva odlična moža, ki sta bila zmožna, da bi izvršila kaj koristnega; a jeden teh se je pričel ukvarjati z izdelovanjem sira in drugimi rečmi, ki so sicer dobre in potrebne, pa učiteljstvu ne pomagajo iz sedanjega siromaštva.; drugi se bori z osebnimi nadlogami; vsem skupaj pa se zdi jako važno, naj li bodo šolska vodstva slavna, čislana, ali brez častnega naslova. Proti zadnjemu so pripravljeni ugovarjati do zadnje instance." — ,,Bolj zavedne in prebrisane učiteljice, ki ne gledajo toliko na naslov, kakor Tolminsko učiteljstvo", i. t. d. Gospodu dopisniku-tovarišu smo že večkrat dokazali, da dela učiteljstvu na Tolminskern krivico, podtikaje nam, da se premalo potegujemo za izboljšanje žalostnih gniotnih razmer učiteljstva.' Poleg tega nas pa č. g. dopisniktovariš neopravično smeši, ako se potegujemo, kakor sarn prizna, za stanovski ugled do zadnje instance. Da se učiteljstvo Tolminsko odločno in vstrajno poteguje za izboljšanje stradanega ni lačnega učiteljstva, je obče znano, in znano mora biti tudi č. g. dopisnikutovarišu, sicer pa naj bi se prepričal iz spomenice, ki se je odposlala vsem slov. drž. in deželnim čč. gg. poslancem, šol. oblastnijam in njih čč. gg. članom v deželi.*) Zapopadek te spomenice je naša podlaga za odločno in vstrajno ter enotno postopanje vedno in povsod. V zmislu omenjene spomenice nastopa neustrašno uoiteljstvo na Tolminskem v društvih, uradnih okrajnih konferencah, v okrajnem šolskem svetu, na političnih shodih, pri učiteljskih enketah, privatno in javno. Tako se je n. pr. And. Vrtovec minulo leto 1897. pri 2 političnih shodih v Tolminu krepko potegnil in čč. gg. poslancem pojasneval žalostno gmotno stanje učiteljstva ter prosil, da se vendar enkrat stradanemu učiteljstvu odpomore v smislu spomenice. Prvi shod je sklical drž. in dež. poslanec, veleč. g. dr. Gregorčič, a drugi deželni poslanec in dež. odbornik, blag. g. dr. Tuma. Oba čč. gg. poslanca sta pripoznala, da so naše zahteve opravičene in obljubila, da bosta z vsemi svojimi močmi v izvršitev istih delala. V torek po Binkoštih 1897 bila je sklicana enketa uoiteljev v Gorico, ne izvzemši laških čč. gg. tovarišev v svrho, da sestavi prošnjo na deželni *) Glej uvodni članek! Uredn. zbor za izboljšanje žalostnega gmotnega stanja učiteljev v deželi. V to enketo je bil odposlan s Tolminskega g. Ivan Krajnik. In kakor je poročal pri zborovanju učiteljskega društva, se je potegnil tu krepko in uveljavil zahteve v smislu spomenice. Tako se je postopalo pri uradnih konferencah, ueiteljskih društvih i. t. d. Tako postopamo enotno, odločno in vstrajno vedno in povsod. In to naše postopanje ni neznano, ker se je opisalo v glavnih potezah v strokovnem listu ,,Popotniku" in v drugih slov. listih. Tudi č. g. dopisniku ne more biti nase postopanje neznano. In vendar — — — Na Tolminskem se imamo boriti še z drugirni težavarni. Lačno učiteljstvo se obrekuje in psuje, zalezuje in ovaja sodišču, učiteljstvo se prestavlja brez sej, sklepi udov okrajnega solskega sveta se ne izvršujejo, učiteljske družine se tirajo v nesrečo. Glejte gosp. Krajnikovo družino, razgnano na tri kraje vkljub vsem sklepom! In ako se branimo in vsemu temu ustavljamo s pičlimi postavnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, ako se je naše društvo petegnilo za primeren naslov šolskim vodstvom, kakor ga imajo npr. krajni šolski sveti, ako je psovavce in obrekovavce sodnijsko tožilo i. t. d., je-li to tako smešno in brez pomena? Ali ni naša sveta dolžnost, potegniti se poleg izboljšanja gmotnega stanja, tudi za naš ugled, za naše itak pičle pravice?! Gospod dopisnik-tovariš! Kakor lahko izprevidite, so Vaša spodtikanja in zasmehovanja neopravičena in neutemeljena. Učiteljstvo tolminsko ima itak mnogo iti mogočnih sovražnikov, dobiva zaušnice od leve in desne, in zdaj pridete še Vi pa pomagate vdrihati po njern !*) Ako se vsi učitelji, oziroma društva, ali učit. enketa v deželi odločno, vstrajno in t a k t n o k r e p k o p o t e g n e m o v z rn i s 1 u sporaenice, je upati in pričakujemo, da reši visoki dež. zbor že letos učiteljstvo iz obupnega, stradajočega stanja ter inu ob enem razširi tudi večjepravicepo zgledudrugihdežel. x. Z Ijubljanskega ueiteljišča. (K regulaciji učiteljskih plač. Beseda p. i. gg. deželnim poslancem.) Gotovo Vam je v spominu, gospod urednik, smešnica o prebrisanem Ribničanu, ki je pekel slanika na luninem svitu. Ta pripovedka mi je prišla kar nehote na misel, ko sem čit.al, koliko misli deželni odbor poboljšati uoiteljske plače. Ta gospoda tudi peko slanika na mesečni svetlobi kot zviti lončar, vendar pa ne pomislijo, da ta luč ne greje, ker je — preslaba. Če hočete speči ribo, zakurite ogenj, ako pa hočete opomoči učiteljstvu, ne delite jim miloščine, ampak dajte jim vsaj toliko, da bodo mogli živeti, kot se spodobi njih stanu. Latinski pregovor pravi, da je za domovino sladko umreti, in tega se gospoda tudi drže ter privoščijo ubogemu uoitelju vsaj to sladkost, ker drugih ne okusi itak nikdar. Vendar pa mislimo, da je človek dolžan umreti za domovino le na bojnem polju, kjer tudi mi ne boderno zadnji, ni mu pa dolžnost, da zanjo strada in gine lakote. Ge človek dela za domovino, ga mora tudi preživiti doinovina, saj je vsak delavec vreden plačila. Slab pa gospodar, ki ne more izplačati delavcu, kar ta zasluži! Tlaka je odpravljena že davno, in naš preblagi vladar Frančišek Jožef I. je priznal vsern stanovom enakopravnost, le ubogi učitelj naj tlačani še ob koncu razsvetljenega XIX. stoletja, tlačani naj domovini, za katero žrtvuje vse moči, za katero živi in mre! Gospodje poslanci, narod vasjeizbral,da zastopate njega interese in skrbite za njega blaginjo, volili so vas i učitelji v zavesti, da se hočete boriti i za njihove pravice; zdaj je prišel odločilen trenutek, ko pokažete, da se niso varali v vas in jim tudi res opoinorete iz bede in uboštva. S takimi plačami, kakoršne ima učiteljstvo sedaj, ne more živeti olikan človek, ker ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe. Kako naj se pa človek potem še lika, kako naj se iz- *) Dragevolje smo dali prostora tudi temu dopisu; naj se čujeta obe strani, vendar mislimo, da naš goriški dopisnik ni imel slabega narnena. Uredn. obraža, ko se mora boriti za obstanek. Ni čuda torej, ako propade učitelj dušno invtelesno in mu ginejo moči, saj niora često — stradati! Žalostno a resnično! Prav imajo torej učitelji, ako prestopajo k sodišču, tam imajo boljše plače in tudi večji ugled. Tudi med uč itelj išun iki že vre, in dasi smo neizkušeni, vemo vendar, da je učitelj trpin in da še vedno velja izrek: nQuem dii odere — a Izmed 90 gojencev, ki so sedaj na učiteljišču, jih je namenjenih le kakih 2 5 k učiteljstvu in še ti pojdejo večinoma na Štajersko. V s i drugi pa si bodemo poiskali boljšega kruha, kot pa ga je zaničevani ljudski vzgojevatelj! Ako hočete torej delavnih učiteljev, dajte jim toliko, da bodo mogli živeti, kot se spodobi učiteljem, in jim ne bode se boriti z bedo in umreti lakote, potem hočemo delati i mi za blaginjo in za prospeh domovine. In upamo tudi, da nas sedaj ne prevara up in nam opomorete iz bede.*) Učiteljiščn/k. Iz Idrije. (Petindvajsetletnica.) Iz krogov idrijskega učiteljstva prihajajo zadnja leta le žalotna poročila. Komaj 3 leta so minila, in idrijska šola je izgubila štiri učitelje. S tem večjo radostjo pa danes naznanjam cenjenim čitateljem veselo vest o praznovanju petindvajsetletnice blag. g. c. kr. ravnatelja Alojzija Novaka. Dne 18. prosinca 1873. 1. je bilo, ko je g. slavljenec vnastopil službo učitelja na c. kr. rudniški šoli v Jdriji. Cetrt stoletja je poteklo v večnost in dne 18. prosinca 1898. 1., ki je obhajal petindvajsetletnico tukajšnjega službovanja, je bil on edini izmed vseh onih, kar jih je ob njegovem nastopu delovalo na tej šoli; le njega — hvala Bogu — še ni pobrala bleda in neizprosna smrt. V teku 25 let je delovalo na tej šoli več mlajših učiteljev kakor je gosp. ravnatelj; a krije jih že črna prst. Po pravici pa moratn reči, da je bil g. A. Novak ves čas svojega delovanja na tukajšnji šoli vsem tovarišem in tovarišicam odkritosrčen prijatelj in tudi kot ravnatelj šole jim je vedno bil in jirn je še skrben in nepristranski voditelj. In prav to složno delovanje med g. ravnateljem in učiteljstvom kakor tudi redki slučaj, da bi učitelj deloval na enem mestu dolgih 25 let in še bolj redki slučaj v Idriji, kjer ima bela smrt posebno bogato žetev, je narekovalo idrijskemu učiteljstvu sveto dolžnost, da na ta dan poslavi po vseh močeh svoje^a vrlega g. ravnatelja. Že na predvečer mu je lepo število idrijskih pevcev napravilo podoknico. Po 7. uri se je zbralo pri gostilnici g. P. Kosa 40 večjih učencev, ki so nosili pri sprevodu od imenovane gostilne do šolskega poslopja raznobarvne balončke. Pred šolo so ueenci napravili krog, v katerega so stopili pevci in zapeli g. slavljencu tri pesmi. Po končani drugi pesmi se je g. slavljenec vidno ganjen zahvalil pevcem za izkazano mu čast, na kar mu je njegov najstarejši pevski tovariš g. Fr. Kos v kratkih besedah častital k njegovi 251etnici ter mu ob enem izročil v znak ljubezni in spoštovanja dar pevcev. Po odpeti tretji pesmi se je sprevod ueencev in pevcev vrnil zopet do gostilnice g F. Kosa, kjer so se potem v gorenjih prostorih zbrali vsi učitelji in učiteljice z g. slavljencern in pevci k prijetni zabavi. Tudi vrli dekan č. g. M. Arko in blagi podpornik idrijske šolske mladine g. Fr. Goli sta s svojo prisotnostjo pokazala, da v resnici čislata g. slavljenca. (Konec prih.) *) Razvidno je, da že učiteljiš.niki, ki še niso poskusili grenkosti in bede učiteljskega stanu — ki bi rnorali vstopiti z navdušenjem in veseljein v službo — obupujejo nad učiteljskim stanom. Ce =e kinalu in zdatno ne povišajo učiteljske plače, bodo postala naša učiteljišča le pripravnice za vojake, kanceliste i. t. d., ne pa za učitelje, katerim so narnenjena. Če bo šlo to tako dalje, bo naša dežela kmalu brez učiteljev! Učiteljev nara torej pri munjk uje! In če se j. -Slovensko učiteljsko društvo" zavzelo v svoji ^spornenici" v prvi vrsti za učitelje, ni storilo tega morebiti iz kake antipatije do učiteljic ne, nikakor ne! — saj so potrebne tudi učiteljice zboljšanja plač, acnpak zaradi tega, ker preti vsled poinanjkanja učiteljev nevarnost naši deželi in našemu naiodu in zaradi tega, ker baš učitelji s svojo družino bijemo zaradi pornanjkanja najpotrebnejšega vsakdanjega kruha boj med življenjern in stnrtjo kakor potapljajoči se človek, ki nnpenja vse svoje sile, da bi se otel! Videant consules — dokler ni prepozno! Uredn.