s k i ,  Pridelava in predelava zdravilnih rastlin v V ojvodini (s posebnim  ozirom a na 
p o d je tje  M enta iz P adeja) in M. N a t e k , N ekatere  geografske značilnosti hribov­
skih km etij v M ežiški dolini in v porečju  H udinje.
V tre tjem  vsebinskem  sklopu so bili predstavljeni naslednji referati: V. D j u - 
r i č ,  S truk tu rne  sprem em be v km etijstvu SR Srbije; S. Č u r č i č ,  Problem i delov­
ne sile v km etijstvu; M. S p a s o v s k a ,  R egionalne značilnosti sprem em b in te rito ­
rialne razm estitve km etijskega prebivalstva v SFR J; B. B e l e c ,  K orelacija m ed 
stopn jo  zem ljiške razdrobljenosti in socioekonom skim i struk turam i z vidika sistem ov 
poljske razdelitve na Slovenskem ; M. T o d o r o v i č ,  Izobrazbene karak teristike 
km etijskega prebivalstva SR Srbije.
Simpozij je  bil v okviru tradicionalne, že 32. turistično-folk lorne prireditve 
»D nevi trgatve grozdja«. Prisostvovalo mu je okrog 30 geografov. T udi to k ra t smo 
pogrešali p redstavnike geografov iz Bosne in H ercegovine, Č rne gore, H rvatske in 
K osova. R azprava je bila živahna in vsebinsko bogata.
V širši okvir sim pozija je  sodil tudi sprejem  na občini V ršac, k jer so n jen i p red ­
stavniki v sproščenem  razgovoru orisali glavne gospodarske in druge značilnosti in 
aktualnosti občine in južnega B anata. Z a udeleženca sim pozija je  bil pripravljen 
ogled vinske kleti, ki po arh itek tu ri in velikosti vzbuja posebno pozornost. A vtom o­
bilska ekskurzija po D eliblatski peščari je  vodila skozi n jeno  osrčje, k jer sm o se se­
znanili z njenim  m ladim  naseljem  Šušare, nastalim  leta 1905. Skrb za prip ravo  in iz­
vedbo sim pozija je  bila na ram enih prof. dr. S. Čurčiča iz N ovega Sada in mag. Jova­
na R om eliča iz V ršca.
M ilan N atek
»Teorija in m etodologija industrijske geografije«, jugoslovanski geografski sim pozij. Sarajevo . 
3. in 4. o k to b e r 1988.
Simpozij o teoriji in m etodologiji industrijske geografije , v organizaciji G eo ­
grafskega društva BiH in O dseka za geografijo  P rirodoslovno-m atem atične fakultete
v Sarajevu , sodi nedvom no m ed uspešnejše geografske znanstvene sestanke v zad­
njem  obdob ju . Razlogov za to  je  nedvom no več. M ed njimi je  sodelovanje 
p redavateljev  ekonom ske geografije z univerzitetnih oddelkov, k jer vprašanjem  
industrijske geografije posvečajo vedno več pozornosti. N jim  so se še posebno 
uspešno pridružili redki geografi, ki jim  je  prob lem atika industrijske geografije os­
redn je  raziskovalno področje  in ga največkrat povezuje jo  s praktičnim i vidiki. Šele 
na tre tje  m esto  bi lahko postavili občasne proučevalce regionalnih elem entov indu­
strije  in industrializacije, ki so na dosedanjih  podobnih  znanstvenih sestankih prevla­
dovali. R azlog je  tudi pospešena industrializacija in n jena  regionalna in druga kon­
centracija  te r s tem  povezana vrsta problem ov lokacije, koncentracije , d isperzije, 
oko lja  in drugih vprašan j, na katere  geografija lahko da določene odgovore. T retji 
razlog je  splošno napredovan je  ustrezne raziskovalne m etodologije , ki je  po vsem so­
deč tudi v naši geografiji vse m anj deskrip tivna in vse bolj poglob ljeno  analitična in 
kvantifikacijska.
V referatih  in v bogati razpravi sta izstopali dve tem atik i; teoretična vprašanja 
industrijske geografije in p redm eta  n jene obravnave te r lokacija in lokacijski dejavn i­
ki. O  prvem  so poročali D. F eletar, J. Ilič in Z . Ivanovič, m ed drugim tudi o n eka te ­
rih osnovnih vprašanjih  obravnave industrije  v geografiji, M. G rčič o  sistem skem  pri­
stopu v industrijski geografiji te r S. M isztal iz V aršave, ki je  kot dolgoletni proučeva­
lec industrije  poročal, žal, le o nekaterih  njenih razvojnih stopnjah . U gotovljeni so
bili sicer osnovni skupni pogledi na po jm ovanje  posam eznih elem entov industrijske 
geografije , hkrati pa se je  pokazalo  tudi nezadostno  sp rem ljan je  teoretičn ih  in m eto ­
doloških dosežkov.
Bolj neposredna je  bila d ruga skupina referatov  o lokacijskih dejavnikih . T ako 
sta I. V rišer z referatom  o izboru industrijskih lokacij v regionalnem  p lan iran ju  in A . 
Velj kovic z referatom  o m etodah  za izdelavo sektorskega načrta  razm estitve industri­
je  na m estnem  obm očju , dala osnovno izhodišče zanim ivi te r strokovno  dovolj teo re ­
tično in m etodološko  poglobljeni razpravi, ki se je  do taknila  tudi prak tičn ih  vprašanj 
nam estitve industrije . Pokazalo se je , da le sistem atično delo lahko pripelje do po­
globljenih štud ij. Saj so drugi referenti o  lokaciji industrije  za posam ezne industrijske 
panoge ostali pri p rikazovanju  korelacij, lokacijskih kvocientov in regionalnega fak­
to rja .
T re tji sklop referatov  je bil raznovrsten , od prikaza struk tu rn ih  sprem em b v in­
dustriji B iH , do nekate rih  razvojnih elem entov M ünstra , ki g a je  poda! drugi tuji gost 
A . H eilbo ra , pa do zanim ivega refera ta  o koncentraciji industrije  v naših obalnih  sre­
diščih te r  s tem  povezanih prostorsk ih  in še posebej ekonom sko-nam estitven ih  p ro ­
blem ov.
V celoti pestra  in zelo zanim iva p roblem atika je  nedvom no nap redek  v p rim erja ­
vi z obravnavo industrijsko-geografske p roblem atike na dosedanjih  podobnih  zborih 
in jugoslovanskih kongresih. K akor po številu refera tov , tako  tudi po vsebini in po 
m etodoloških  pristopih  bi to  lahko bila solidna osnova na nadaljn je  poglobljeno 
obravnavanje  tov rstne tem atike v vseh jugoslovanskih geografskih središčih. Ž ivahna 
in teh tna  razprava, ki je  v osp red je  postavila zahtevo po intenzivnejšem  in celov itej­
šem  p roučevanju  enega najbolj propulzivnih elem entov našega gospodarskega in re ­
gionalnega razvoja, je  to  nedvom no pokazala. Podobno velja za k ra tko , toda nadvse 
zanim ivo ekskurzijo  skozi nam  m alo znane industrijske predele  Sarajeva.
K uspešnosti sim pozija je  nedvom no prispevalo tudi to , da so prisotni imeli v ro ­
kah re fe ra te , ob jav ljene  v G eografskem  pregledu 33-32, 1987-88. Žal se nekate ri av­
torji sim pozija niso udeležili. O rgan iza to r, ki je  svoje delo pod vodstvom  neum orne­
ga prof. M. B jelovitiča solidno opravil, pa zborovan ja , žal, ni izkoristil za povezova­
n je  s kolegi iz drugih strok in s prak tik i. T o pa osta ja  zato  naloga enega izm ed nasled­
njih strokovnih  sestankov.
M irko Pak
Mednarodni simpozij Človekov poseg v kras v Postojni, 11. -  14. IX . 1987
Skupščina M ednarodne geografske zveze je leta 1984 v Parizu m ed drugim i razi­
skovalni telesi ustanovila tudi študijsko skupino Č lovekov poseg v kras. K onec avgu­
sta 1986, tik p red  konferenco  M G Z  o sredozem skih deželah , je  ta  skupina v Palm i de 
M allorci organizirala zasedan je , ki se je  ukvarjalo  z antropogenim i sprem em bam i na 
krasu (glej poročilo  v G V  L IX , 1987, s. 197). Speleološka zveza B alearov je  referate  
natisnila v letu  1987 (E N D IN S , št. 13, Palm a de M allorca, 131 strani večjega form a­
ta). M ed njim i najdem o tudi P. H abiča opis rabe tal in regulacij na jugoslovanskih 
kraških poljih . Podpisani je  prispeval refera t pod naslovom  Prilagoditev kraške zem ­
lje za km etijsko  rabo  v S redozem lju . V prašan ja  raziskovanja in naravovarstva (p re­
gled). V tej publikaciji je  tudi obširni opis krasa na M allorci, zlasti jam skih  sedim en­
tov kot ind ikatorjev  m orskih transgresij in ingresij.
D rugo  zasedanje  om enjene  Študijske skupine je  bilo 11-14. sep tem bra 1987 v 
Posto jn i. O rganizacijo  so prevzeli člani K ated re  za fizično geografijo  O ddelka za ge­