Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 52 UDK: 712.25:711.523(55Teheran) DOI: 10.5379/urbani-izziv-2020-31-02-005 Prejeto: 10. julij 2020 Sprejeto: 4. december 2020 Maryam NAGHIBI Mohsen FAIZI Ahmad EKHLASSI Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi: preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v Teheranu Avtorji v članku obravnavajo pogosto krhko povezavo med javnimi prostori in širšim okoljem. S pristopom urbane akupunkture na neizkoriščenih odprtih javnih prostorih se lahko mestno tkivo revitalizira z manjšimi prostorskimi posegi, zasnovanimi v skladu s preferencami lokalne skupnosti. Avtorji na podlagi preferenc prebival- cev in mnenj strokovnjakov proučujejo posege na neiz- koriščenih mestnih zemljiščih. Na primeru praznega od- prtega javnega prostora v Teheranu proučujejo preference javnosti z družbenega, oblikovalskega in estetskega vidika, pri čemer uporabljajo opisno in analitično metodo. V prvi fazi opravljene raziskave so bila proučena mnenja šestih strokovnjakov, katerih vsebina je bila razvrščena v katego- rije, v drugi fazi pa bile so teme in podteme, izluščene iz prve faze, vključene v anketo o javnih preferencah. Sku- pno število pravilno izpolnjenih (veljavnih) vprašalnikov je bilo 165. Po analizi odgovorov, pridobljenih z anketo, je bilo opravljenih 22 osebnih intervjujev. Izsledki raziskave kažejo, kateri posegi so v lokalni skupnosti bolj zaželeni. Ključne besede: prazni javni odprti prostori, urbana akupunktura, posegi v mestni prostor, uporabniške pre- ference, Iran Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 53 1 Uvod Neizkoriščeni odprti prostori so del infrastrukture, ki lahko izboljša družbene in ekološke razmere (Kremer idr., 2013), in so alternativa sodobnim urejenim javnim prostorom (Kam- vasinou, 2011). Večje zavedanje o vrednosti praznih mestnih zemljišč za javnost je ključno za boljše razumevanje njihovih ekoloških in družbenih koristi (Kim, 2016). Da bi krajine, ki niso varne in privlačne, lahko spremenili v okolja, ki izboljšajo družbeno-ekološke sisteme (Folke, 2006; Wals in Wals, 2015), bi bilo treba podrobneje proučiti zadevne posege v družbene in okoljske razmere, upravljavske prakse, rabo prostora in na prazna zemljišča (Kremer idr., 2013). Glavna prednost vključenosti lokalne skupnosti v prenovo neizkoriščenih odprtih prostorov je ta, da je njihova končna oblika skladna z zamislimi in željami stanovalcev (Kim idr., 2020). Za doseganje večje javne podpore projektom prenove neizkoriščenih odprtih prostorov je zelo pomembno oblikova- nje učinkovitih strategij, ob tem pa je javno mnenje o praznih zemljiščih še vedno slabo raziskano (Kim in Miller, 2017). Uporaba pristopa urbane akupunkture na praznih zemljiščih lahko zmanjša družbene težave. Sodobna mesta je pogosto tre- ba oblikovati z makrostrukturnimi posegi (Kermani, 2016), kar lahko v mestih, ki se spopadajo z družbenimi težavami, povzroči velik delež praznih zemljišč (Zhang idr., 2019). Ur- banizem se osredotoča na mikroizkušnje mestnih prostorov, urbana akupunktura pa zagotavlja makropogled nanje in za- jema izvajanje manjših projektov, ki spodbujajo ekološki in družbeni razvoj v grajenem okolju (Casagrande, 2015). V prihodnje se bodo mesta spopadala s pomanjkanjem prostora in virov, zato so lahko prazna zemljišča priložnost (Németh in Langhorst, 2014; Dubeaux in Cunningham Sabot, 2018) za oblikovanje uporabnih prostorov (Newman idr., 2018), ki lahko uravnovesijo in stabilizirajo soseske. V 20. stoletju so se prazni, neizkoriščeni odprti javni prostori večinoma obravna- vali kot luknje v prostorski zgradbi mest (Newman in Kim, 2017). Danes veljajo za sestavni del navedene zgradbe, vpliv manjših prostorskih posegov v okviru urbane akupunkture pa se proučuje z vidika funkcije (Kim, 2016). Izsledki raziskav opuščenih prostorov, ki se osredotočajo na ključne vloge in preference njihovih uporabnikov (Lynch, 1977; Trancik, 1986; Thompson, 2002), kažejo, da je smiselno navedene preference upoštevati pri izbiri vrste prostorskih posegov. Vrzel med teori- jo in prakso je opazna že nekaj časa. Raziskava, predstavljena v tem članku, se osredotoča na primer iz Teherana, pri katerem so bili neizkoriščeni javni prostori prepoznani kot priložnost za urbano prenovo, ki lahko izboljša ujemanje značilnosti mestnih prostorskih posegov in želja prebivalcev. V nadaljevanju je navedeno teoretično ozadje, na podlagi ka- terega je mogoče proučevati dejavnike, ki pomembno vplivajo na preference in želje ljudi v zvezi s posegi na praznih odprtih javnih prostorih. V članku avtorji torej proučujejo preference in želje uporabnikov, ob upoštevanju katerih se lahko doseže večje ujemanje med značilnostmi mestnih prostorskih posegov in preferencami lokalne skupnosti. Najprej je naveden pregled literature, sledita pa razlaga uporabljenega gradiva in metod ter predstavitev izsledkov. V sklepu so povzete ključne ugotovitve v povezavi z osrednjim raziskovalnim vprašanjem in so podana priporočila za prihodnje raziskave. 2 Pregled literature Na podlagi razumevanja praznih zemljišč kot potencialno dra- gocenih naravnih dobrin lokalne skupnosti se lahko izboljša okoljska kakovost sosesk (Kim, 2016). Neizkoriščeni javni od- prti prostori so v literaturi opredeljeni zelo različno, in sicer kot praznine v zgradbi mest (Trancik, 1986), nikogaršnja zemlja (Mariani in Barron, 2014), prazna zemljišča in nezasedeni kraji, razpoložljivi za spontano uporabo (Lokman, 2017), in urbane praznine (Newman in Kim, 2017), ki se dojemajo kot javni prostori (Kamvasinou, 2011; Kim, 2016). Kot navaja de Sola-Morales (2014), prazna območja obsegajo nenavadne, običajno prostorsko neurejene kraje, ki lahko vse- eno razvijejo nove, pozitivne prostorske lastnosti (Mariani in Barron, 2014). Povsem neurejeno okolje pa pogosto spodbuja neprimerno družbeno vedenje (Unt idr., 2014). Čedalje več objavljenih raziskav nakazuje, da lahko prenova neizkoriščenih javnih prostorov privede do logičnih in značilnih aktivnosti (Drake in Lawson, 2014; Pearsall in Lucas, 2014), povezanih z najrazličnejšo prostorsko rabo, kot so območja za rekreacijo ( Johnson idr., 2014). Ker navedeni prostori ne opravljajo več svoje nekdanje funkcije, so postali prazni in dostopni vsem ter so na voljo, da se jim določi nova raba (Franck in Stevens, 2007). De Sola-Morales (2014) prazne javne prostore razume v smislu evokativnega potenciala mesta, Armstrongova (2006) pa jih dojema kot latentne kraje s posebnimi lastnostmi, ki bi jih bilo treba razumeti in upoštevati pri ustvarjanju predvidl- jivih ureditev. V 21. stoletju prevladuje prepričanje, da so minimalni pros- torski posegi najpomembnejša strategija urbanističnega obli- kovanja (Enia in Martella, 2019). Urbana akupunktura zajema manjše posege (Colorni idr., 2017) in je nov način spodbujan- ja urbane prenove (Casanova in Hernandez, 2015). Je eden izmed pristopov k projektom urbane prenove ali gradnje ter omogoča upoštevanje družbenih, ekoloških in okoljskih vprašanj (Daugelaite idr., 2018) in ustvarjanje skupnih pros- torov za lokalne prebivalce. Vključenost lokalne skupnosti v Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi: preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v Teheranu Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 54 M. NAGHIBI, M. FAIZI, A. EKHLASSI urbanistično načrtovanje in oblikovanje je ključna, dosedanje raziskave pa poudarjajo, da so za zadovoljevanje lokalnih po- treb in želja potrebne raznolike oblikovalske smernice (Polat in Tümer Yildiz, 2019). V projekte urbane akupunkture so vključeni tudi prebivalci, zato ti projekti omogočajo zadovol- jevanje družbenih potreb. Urbana akupunktura sledi strategiji ciljno naravnanih minimalnih posegov (Daugelaite idr., 2018), pri spreminjanju in izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev pa upošteva njihove potrebe in mnenja (Bugaric, 2018). Po svetu lahko najdemo najrazličnejše primere urbane akupunk- ture, od uvedbe nove tradicije do spreminjanja navad (Lerner, 2014), ki jih lahko krajinski arhitekti in urbanisti uporabljajo kot model za izboljšanje kakovosti življenja mestnih prebival- cev. Cilj urbanističnega oblikovanja je ustvariti dobro organi- zirano strukturo in občutek mesta po meri človeka (Behzadfar idr., 2014). Številni avtorji navajajo, da lahko manjši pametni prostorski posegi na posameznem območju pozitivno vplivajo na okolico (Lydon idr., 2015). Po mnenju Kennetha Frampto- na imajo novi projekti kot posegi v grajeno okolje moralno nalogo, da spodbudijo obnovo svoje okolice (Shieh, 2006). Omenjeni projekti so bili prepoznani kot pomembni v mestnih okoljih, saj se z njimi poudarjajo naravna dinamika in nizki stroški izvedbe (Daugelaite idr., 2018), so koristni v državah v razvoju, kjer imajo vlade in ustanove omejene vire, in krepijo neposredno vključenost ljudi, ki v teh okoljih živijo. Urbane akupunkture ustvarjajo obsežnejše spremembe, kot je bilo sprva predvideno (Lydon idr., 2015; Lastra in Pojani, 2018), z arhitekturnim pristopom ravno prave mere pa se lahko pri tovrstnih posegih izvedejo ustrezne in potrebne prilago- ditve kraju (Enia in Martella, 2019). V preglednici  1 so na podlagi pregleda literature navedene osnovne značilnosti, ki bi jih morali imeti manjši posegi v mestne prostore, kot so območja med uličnimi bloki, površine pred stavbami, manjši parki in manjša prazna zemljišča. Glavna prednost vključenosti lokalne skupnosti v prenovo neizkoriščenih, praznih prostorov je ta, da njihova končna oblika izraža želje stanovalcev, zato je navedeno vključenost smiselno okrepiti (Kim idr., 2020). Čeprav je pomembno oblikovati učinkovite strategije za doseganje večje javne pod- pore projektom prenove, je bilo doslej opravljenih le malo raziskav javnega mnenja o praznih zemljiščih (Kim in Miller, 2017). Raziskave so se v glavnem osredotočale na okoljske značilnosti, ki vplivajo na to, kako ljudje dojemajo krajino in območja (Lafortezza idr., 2008; Hofmann idr., 2012; Svobo- dova idr., 2012; Ruelle idr., 2013). Nekateri raziskovalci so proučevali vizualne preference v povezavi z ekološko sanacijo krajin (Hands in Brown, 2002; Tveit idr., 2006) ter načrto- vanjem in oblikovanjem krajin (Ahern, 1999; Greenberg in Lewis, 2000; Ruelle idr., 2013), podobnih raziskav, ki bi ob- ravnavale prazne javne odprte prostore, pa je še vedno zelo malo. Vizualne preference so pomemben dejavnik proučevanja pripravljenosti in želje stanovalcev, da sodelujejo v procesu po- sodobitve mestnega prostora (Zhao idr., 2020). Čeprav ima uporaba fotografij nekatere omejitve (Daniel, 2001; Palmer in Hoffman, 2001; Steinitz, 2001), je to pomembna metoda za vrednotenje vizualnih preferenc javnosti. 3 Gradivo in metode 3.1 Območje raziskave Čeprav javni prostori v Teheranu na splošno uporabniku niso najbolj prijazni, so dovolj prehodni, da omogočajo razvoj spon- tanih dogodkov in aktivnosti (Khorshidifard, 2014). Pristojne organizacije si prizadevajo izboljšati ekološko kakovost zelenih površin in jih primerno urediti, vendar ne morejo obnoviti mestne mreže zelenih površin, ki je zaradi nenadzorovane rasti mesta postala preveč razdrobljena (Bahrami idr., 2012). Dra- gocene naravne prvine v mestu se rušijo, zato nastajajo številne težave. Ker je Teheran velemesto, v katerem je prostih zemljišč Preglednica 1: Značilnosti posegov Št. Značilnost Viri 1 Manjši obseg (mikroposeg) Marzi in Ancona, 2004; Acebillo, 2006; Cheng in Niu, 2010; Radstaak, 2012; Casagrande, 2015; Ao- uad, 2016; Campelo in Fontenele, 2017; Colorni idr., 2017; Grifoni idr., 2017; Bugaric, 2018; Cerro, 2018; Daugelaite idr., 2018; Rau in Hutchison, 2019. 2 Natančnost Shieh, 2006; Campelo in Fontenele, 2017. 3 Spodbujajo prenovo celotne okolice Shieh, 2006; Cheng in Niu, 2010; de Sola-Morales 2014; Campelo in Fontenele, 2017; Colorni idr., 2017; Grifoni idr., 2017. 4 Hitra izvedba Marzi in Ancona, 2004; Colorni idr., 2017; Enia in Martella, 2019. 5 Nizki stroški Cheng in Niu, 2010; Rau in Hutchison, 2019. 6 Pristop od spodaj navzgor Unt in Bell, 2014; Gadanho, 2015; Aouad, 2016; Campelo in Fontenele, 2017; Bugaric, 2018, 7 Lokalne narave Tortosa idr., 2010; De Wit, 2014; Unt in Bell, 2014; Casagrande, 2015; Houghton idr., 2015; Aouad, 2016; Grifoni idr., 2017; Lastra in Pojani, 2018. 8 Taktičnost Unt in Bell, 2014; Casagrande, 2015; Gadanho, 2015; Houghton idr., 2015; Aouad, 2016; Lastra in Pojani, 2018. Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 55Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi: preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v Teheranu zelo malo, je lahko uporaba urbane akupunkture na neizko- riščenih javnih prostorih zelo koristna. Avtorji so mesto izbra- li za raziskavo prav zaradi raznovrstnosti tamkajšnjih praznih odprtih prostorov, pri čemer je bil njihov glavni cilj proučiti možnost urbanih akupunktur na mikroprostorih, ki ostaja- jo neizkoriščeni. Na podlagi intervjujev s stanovalci so med manjšimi odprtimi neizkoriščenimi prostori v stanovanjskih soseskah izbrali ustrezno območje za študijo primera. To je v eni izmed sosesk v severnem predelu Teherana, imenovanem Zafar, v katerem živi 70.677 ljudi. Kot je razvidno s slike  1, sosesko na severu omejuje Zafarjeva ulica, na zahodu pa To- haristanska ulica. 3.2 Raziskovalna metoda Raziskava je potekala v več fazah, pri čemer so avtorji najprej izbrali fotografije prostorskih posegov iz različnih mestnih okolij, ki bi lahko bile podlaga za preoblikovanje izbranega območja raziskave. Nato so fotografije razvrstili v tri kategorije glede na vrsto izvedenega posega: družbeno, oblikovalsko ali estetsko. V naslednjem koraku so vsakega izmed sodelujočih strokovnjakov prosili, naj izbere po tri fotografije, ki so najbolje ponazarjale značilnosti vsake kategorije. Da bi določili prefe- rence lokalne skupnosti, so na koncu med stanovalci soseske opravili anketo po metodi analitičnega hierarhičnega procesa (v nadaljevanju: AHP), v kateri so uporabili vprašalnik s fo- tografijami. AHP je metoda odločanja, ki se uporablja, ko je treba upošte- vati vpliv več dejavnikov, kar lahko oteži proces odločanja. Ta proces odločevalcem omogoča, da na podlagi zbranih informa- cij bolje razumejo vprašanja, značilna za konkretne situacije, na tej podlagi pa lahko oblikujejo hierarhično strukturo odvi- snih dejavnikov (Nekhay in Arriaza, 2016; Saaty in De Paola, 2017). Ključno je oblikovati hierarhijo med različnimi posegi na majhnih neizkoriščenih odprtih prostorih in določiti ključ- ne dejavnike, ki vplivajo na preference stanovalcev glede javnih prostorov. S to metodo se lahko lažje merijo vplivi prostorskih izboljšav na sosesko in celotno mesto (Mondini idr., 2018). Po spletni anketi med stanovalci soseske so bili z 22  anketiranci po spletu opravljeni še osebni intervjuji. Slika 1: Lokacija območja raziskave (ilustracija: avtorji; vir: Mapdata, 2020) Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 56 3.3 Oblikovanje ankete Raziskovalci so najprej zbrali 114 fotografij prostorskih pose- gov na različnih mestnih območjih, ki bi lahko bile podlaga za preoblikovanje izbranega praznega odprtega prostora. Da bi zožili izbor, so šest strokovnjakov z najmanj devetletnimi de- lovnimi izkušnjami z zadevnega področja (tri arhitekte, enega urbanista in dva krajinska arhitekta) prosili, naj izberejo foto- grafije, ki najbolje ponazarjajo značilnosti urbanih akupunktur (Shahhosseini idr., 2015), opredeljene v preglednici 1. V prvem Preglednica 2: Hierarhija odločanja 1. raven: 2. raven: 3. raven: cilj kategorija podkategorija Prostorski poseg Družbeni Sproščanje Igrišče Posedanje v kavarni Galerija na prostem Namizne igre Sedenje in počitek Šport in rekreacija Oblikovalski Topografija Pravilna zasnova Raznovrstnost Gostota Nepravilna zasnova Estetski Barva Vzorec Kip Instalacija Poslikava, stenski okras Slika 2: Primer parne primerjave po metodi AHP (prirejeno po Peng, 2019) Preglednica 3: Demografske značilnosti intervjuvancev Spol Ženski Moški Skupaj Starost 20–40 let 9 8 17 41–60 let 2 1 3 > 60 let 1 1 2 Skupaj 12 10 22 krogu je bilo tako opredeljenih 72 fotografij, ki so jih strokov- njaki najpogosteje izbrali. Da je fotografija prišla v ožji izbor, so jo morali izbrati najmanj štiri strokovnjaki. Kot je razvidno iz preglednice 2, je bilo 72 izbranih fotografij razvrščenih v tri kategorije glede na vrsto prikazanega prostor- skega posega (družbeni, oblikovalski ali estetski). Za simulacijo sprememb v soseski (Norouzian-Maleki idr., 2018) na pod- lagi prostorskih posegov, izbranih na fotografijah, so avtorji uporabili programsko orodje SketchUp. Z metodo AHP so bili izbrani primerni posegi za proučevani neizkoriščeni javni prostor. Prvi del ankete se je nanašal na demografske podatke anketirancev (preglednica 3) in njihovo trenutno prebivališče (morali so prihajati s proučevanega območja). Drugi del ankete se je osredotočal na ugotavljanje vizualnih preferenc anketiran- cev na podlagi metode AHP, pri čemer so morali anketiranci na 17-stopenjski lestvici oceniti 37 parov fotografij. 3.4 Zbiranje podatkov Da bi proučili povezavo med značilnostmi prostorskih posegov in preferencami lokalne skupnosti, so avtorji izvedli spletno anketo s fotografijami, ki je temeljila na metodi AHP. Pred M. NAGHIBI, M. FAIZI, A. EKHLASSI Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 57 potrditvijo dokončne oblike ankete so jo tudi pilotno testirali. Anketiranci so bili izbrani z metodo snežne kepe, povabilo k sodelovanju v spletni anketi pa je bilo aprila in maja  2020 poslano 200 naključno izbranim stanovalcem soseske. Podatki, zbrani v anketi, so bili analizirani s programoma Excel in SPSS ter drugimi specializiranimi programskimi orodji. Rezultati so bili ovrednoteni in predstavljeni z uporabo opisne in sklepne statistike. Na koncu so bili z anketo, ki je temeljila na odprtih vprašanjih, pridobljeni še kvalitativni podatki. Da bi avtorji še natančneje opredelili preference stanovalcev v zvezi s tremi kategorijami prostorskih posegov, so z 22  an- ketiranci opravili tudi spletne intervjuje. Intervjuvanci so bili izbrani z metodo slučajnih poti, podobni stratificiranemu vzorčenju, njihova porazdelitev po starosti in spolu pa je bila reprezentativna. Skupno je bilo intervjuvanih 12  žensk in 10 moških, njihova razporeditev po starostnih skupinah pa je razvidna iz preglednice 3. Intervjuji so trajali približno 15–20 minut. Njihovi rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. 4 Rezultati in razprava Izmed 189 vrnjenih anket, jih je bilo veljavnih 165. Izpolnilo jih je 94 žensk in 71 moških, katerih demografske značilnosti so prikazane v preglednici 4. 4.1 Rezultati prvega dela ankete V prvem delu ankete so avtorji proučevali povezavo med izo- brazbo, pogostostjo uporabe javnih prostorov in sodelovanjem v prostorskih posegih. Na podlagi stopnje značilnosti p < 0,05 je bilo ugotovljeno, da bolj izobraženi anketiranci pogosteje sodelujejo pri prostorskih posegih. V preglednici  5 so pred- stavljene korelacije med stopnjo izobrazbe in sodelovanjem v prostorskih posegih na mestnih območjih. Ker se pri urbani akupunkturi uporablja pristop od spodaj navzgor, je avtorje zanimalo tudi, kako pripravljeni so anketi- ranci sodelovati pri prenovi svojih sosesk. Kot je razvidno iz preglednice 6, mnogi anketiranci enkrat do dvakrat tedensko preživljajo prosti čas na javnih prostorih, hkrati pa so bolj pripravljeni sodelovati pri oblikovanju teh prostorov. 86,6  % anketirancev bi rado sodelovalo pri urejanju okolja, v katerem živijo, in samo 6,6 % je takih, ki s tem nočejo imeti opravka. Kot je razvidno s slike  3, najpogostejše aktivnosti na javnih prostorih vključujejo sprehajanje (63,63 %), povezovanje z na- ravo (52,12 %), posedanje v kavarni ali restavraciji (48,48 %) ter sedenje in počitek (44,84 %). Da sta sprehajanje in pove- zovanje z naravo najpogostejši aktivnosti, se zdi smiselno, saj je večina anketirancev brezposelnih. Zaradi gneče na javnih prostorih jih stanovalci manj pogosto uporabljajo za udeleže- vanje dogodkov (6,66 %) in preživljanje prostega časa z otroki (9,69 %). 4.2 Rezultati drugega dela ankete Z metodo AHP in parno primerjavo fotografij so bile utežene posamezne vrste prostorskih posegov (preglednice 7, 8 in 9). Na podlagi izbranih kriterijev in ocen w na 9-stopenjski lestvici so avtorji opredelili naslednjo matriko parnih primerjav: Na podlagi izračunanih lastnih vrednosti so bile ocenjene re- lativne uteži podkategorij, na podlagi česar sta bila določena največja lastna vrednost (λmax) matrike primerjav in pripadajoči lastni vektor. Saaty (1990) je razvil tudi postopek določanja usklajenosti matrike primerjav, naveden v nadaljevanju. Indeks usklajenosti (ang. consistency index ali CI) se izračuna z naslednjo enačbo: Preglednica 4: Demografske značilnosti anketirancev Spol Zaposlitveni status Ženski Moški Zaposlen Gospodinja Študent Upokojenec Brezposeln Starost 20–40 let 78 51 12 10 29 1 77 41–60 let 10 11 2 1 1 5 12 > 60 let 6 9 1 2 0 7 5 Skupaj 94 71 15 13 30 13 94 Preglednica 5: Povezava med izobrazbo in sodelovanjem v prostor- skih posegih v mestu Izobrazba Sodelovanje Izobrazba Korelacija 1 −0,164* Značilnost (dvostranski test) 0,035 n 165 165 Opomba: * Korelacija je statistično značilna pri stopnji 0,05 (dvostranski test). Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi: preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v Teheranu Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 58 Usklajenostno razmerje (ang. consistency ratio ali CR) se izra- čuna z naslednjo enačbo: , kjer je λmax največja lastna vrednost matrike, n je rang matrike, RI (ang. random index) pa je slučajni indeks matrike, ki je povezan z njenim rangom. Po Saatyju (2017) je primerjava slučajno generirana, če je vre- dnost CR enaka 1, usklajenost pa je večja, če je vrednost CR enaka 0. Torej, če je CR < 0,1, so primerjave dovolj usklajene, če pa je CR > 0,1, je treba matriko popraviti. Na podlagi odgovorov, ki so jih stanovalci navedli v anketi, so bile izračunane uteži dejavnikov, ki so navedene v preglednicah 7, 8 in 9. S hierarhično analizo rezultatov vprašalnika so bili na podlagi dobljenih uteži opredeljeni najpomembnejši dejavni- ki, ki vplivajo na preference uporabnikov glede neizkoriščenih javnih odprtih prostorov. 4.3 Rezultati vprašalnikov in osebnih intervjujev Kot je razvidno iz preglednic 7, 8 in 9, je bil najpomembnejši družbeni dejavnik sproščanje, najpomembnejši oblikovalski dejavnik je bila topografija in najpomembnejši estetski dejav- nik je bila barva. V družbeni kategoriji (slika  4) sta bila dva dejavnika ovrednotena kot skoraj enako pomembna: namizne igre in galerija na prostem. Najpomembnejše je bilo sproščanje, nato pa posedanje v kavarni, igrišče ter šport in rekreacija. Intervjuji z anketiranci so razkrili, da je stanovalcem soseske najmanj pomembno igrišče, bolj pomembni pa so jim prostori, na katerih se lahko sproščajo in počivajo. Primerjava fotografij prostorskega posega, ki bi omogočal sedenje in počitek, je po- kazala, da je bila anketirancem pomembna tudi vrsta uličnega pohištva. Pozorni so bili na njegovo obliko in prilagodljivost. Sedenje in počitek kot način uporabe javnih prostorov sta- novalcem nista bila pomembna (slika  3), sproščanje pa se je izkazalo za najpomembnejše. Morebiten razlog za to je nepri- merno ulično pohištvo na javnih prostorih v Teheranu. Anke- tiranci so menili, da bi bila umestitev restavracije ali kavarne v sosesko povezana tudi z drugimi dejavniki, kot so površine za sedenje, zato tovrstni prostorski posegi omogočajo najboljši način spoznavanja ljudi v soseski in pritegovanja nove gostin- Preglednica  6: Povezava med pripravljenostjo stanovalcev, da sodelujejo pri oblikovalskih posegih v prostor, in pogostostjo uporabe javnih prostorov Pripravljenost sodelovati Uporaba (v številu dni na teden) Skupaj > 4 3–4 1–2 0 Težko rečem 1 3 5 2 11 Nočem 1 3 4 3 11 Mogoče 8 7 45 13 73 Hočem 12 7 43 8 70 Skupaj 22 20 97 26 165 Slika 3: Izbrane aktivnosti na podlagi vprašanj izbirnega tipa M. NAGHIBI, M. FAIZI, A. EKHLASSI Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 59 ske ponudbe na območje. Čeprav je bila rekreacija v anketi dosledno ovrednotena kot najpomembnejša aktivnost (63  % anketirancev uporablja odprte javne prostore za sprehajanje, 23  % pa za športno aktivnost), je bila ureditev prostora za rekreacijo najmanj zaželen prostorski poseg. Stanovalci se raje sprehajajo kot pa rekreirajo na majhnih javnih prostorih. V kategoriji oblikovalskih dejavnikov (slika  5) sta bili najpo- membnejši topografija in raznovrstnost, najmanj pomembna pa je bila nepravilna zasnova javnih prostorov. Čeprav sta bila razgibano površje in raznovrstne zasaditve ovrednotena kot pomembna oblikovalska dejavnika, je bila ureditev prostora z gosto vegetacijo najmanj zaželena. Anke- tiranci poleg tega niso bili naklonjeni prostorskim ureditvam pod nivojem okolice, saj so menili, da bi se takšni prostori spremenili v smetišča. V nestrukturiranih intervjujih so anketi- Preglednica 7: Relativne uteži dejavnikov družbene kategorije Družbena kategorija Šport in rekre- acija Sedenje in počitek Namizne igreGalerija na prostem Posedanje v kavarni IgriščeSproščanje 3,0911,7443,2354,5063,5273,4361Sproščanje 2,0981,9282,8683,3921,45310,291Igrišče 4,2143,0694,0734,39810,6880,283Posedanje v kavarni 2,2541,6011,12610,2270,2940,221Galerija na prostem 2,0911,82610,8880,24670,3480,309Namizne igre 3,66410,5470,6240,3250,4500,573Sedenje in počitek 10,2720,4780,4430,2370,4760,323Šport in rekreacija Opombe: λmax= 7,638; CI = 0,106; CR = 0,080. Preglednica 8: Relativne uteži dejavnikov oblikovalske kategorije Oblikovalska kategorija Nepravilna zasnovaGostotaRaznovrstnostPravilna zasnovaTopografija 1,3882,6511,6773,3461Topografija 1,7121,2651,51910,298Pravilna zasnova 2,1282,89310,6580,596Raznovrstnost 2,13410,3450,7900,377Gostota 10,4680,4690,5840,720Nepravilna zasnova Opombe: λmax = 5,415; CI = 0,104; CR = 0,093. Preglednica 9: Relativne uteži dejavnikov estetske kategorije Estetska kategorija Poslikava, stenski okrasInstalacijaKipVzorecBarva 3,1132,8623,2273,3151Barva 3,2282,0972,60410,301Vzorec 3,2451,32210,3830,309Kip 4,42010,7560,4760,349Instalacija 10,2260,3080,3090,321Poslikava, stenski okras Opombe: λmax = 5,401; CI = 0,100; CR = 0,090. ranci navedli, da gosta vegetacija krni vidljivost, kar zmanjšuje varnost in povečuje verjetnost kaznivih dejanj. Ena izmed an- ketirank je opozorila na nevarne zapuščene prostore podobne velikosti v soseski, zaradi česar je vztrajala, da sta vidljivost in redka vegetacija pomembni za zagotavljanje varnosti. Drugi pa so navedli, da okoljski dejavniki, kot je gosta vegetacija, omo- gočajo kršenje družbenih norm. Vidljivost v prostoru je bila torej ena najpomembnejših spremenljivk za stanovalce. Druga anketiranka je izjavila, da ko se je pred nekaj dnevi s svojim možem sprehajala po soseski, sta si na proučevanem prostoru zamislila manjši park nepravilne zasnove z nekaj klopmi. Eden izmed anketirancev pa se ni strinjal z nobeno prostorsko re- šitvijo, prikazano v anketi. Menil je, da so za sosesko primerni samo oblikovalski posegi, kot je ureditev postajališča za taksije ali parkirišča. Med estetskimi dejavniki (slika 6) je bila najpo- membnejša barva, najmanj pomembne pa so bile stenske po- Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi: preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v Teheranu Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 60 Slika 4: Relativna pomembnost družbenih dejavnikov (ilustracija: avtorji) Slika 5: Relativna pomembnost oblikovalskih dejavnikov (ilustracija: avtorji) M. NAGHIBI, M. FAIZI, A. EKHLASSI Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 61 slikave. Čeprav je bila prikazana poslikava anketirancem všeč, niso bili prepričani, ali si jo dejansko tudi želijo. Razlika v pomembnosti barve in stenskih poslikav je bila razvidna tudi iz intervjujev. Na primer, ena izmed anketirank je navedla, da so vpliv barve na človekovo počutje potrdile že raziskave, stenske poslikave pa lahko vključujejo motive in koncepte, ki niso po njenem okusu. Neki moški je izjavil na- slednje: »Poslikava bi bila moja prva izbira, če ne bi živel v Teheranu. Glede na trenutno zelo slabo kakovost stenskih po- slikav v mestu bom ta dejavnik določil kot najmanj pomemben. Iz enakega razloga ne bom izbral kipa.« Drugi anketiranec je menil, da lahko poslikave polepšajo zunanje zidove stavb in tla, reklame in grafiti po zidovih pa so vizualno moteči in jih je težko odstraniti. Ker se kar 81,21  % anketirancev zvečer in ponoči zadržuje v manjših parkih, bi bila lahko razloga za to, da poslikav niso ovrednotili kot pomembnih, tudi tema in slaba vidljivost. Raziskava je odličen primer uporabe metode AHP za prouče- vanje uporabniških preferenc, ki so lahko v pomoč pri pros- torskem oblikovanju in odločanju. Urbanistično oblikovanje je interdisciplinaren proces, pri katerem morajo odločevalci in oblikovalci dobro poznati in upoštevati vse pomembne vidike. Preference stanovalcev in mnenja strokovnjakov kažejo, da je lahko odločanje o tem, kaj in koliko narediti, učinkovito samo, če temelji tako na deskriptivni kot preskriptivni analizi. Z upo- rabo minimalnih posegov, ki hkrati poskrbijo za varnost in preprečujejo vandalizem, lahko javni prostori ostanejo aktivni. Slika 6: Relativna pomembnost estetskih dejavnikov (ilustracija: avtorji) Navedeno se sklada s pristopom urbane akupunkture. Čeprav so anketiranci pokazali zanimanje za estetske posege, jih zaradi podobnih posegov, ki trenutno potekajo v mestu, niso izbra- li za najpomembnejše. Zdi se, da jih bolj kot kipi zanimajo instalacije, ker so samo začasne in jih je mogoče menjavati. S tega vidika se zdi pri izbiri posegov ključno upoštevati tudi to, ali so trajni ali začasni. Čeprav je izbrani prostor majhen, je mogoče učinkovito izbrati vrsto posega z vidika prostorske rabe. Tovrstni majhni javni prostori imajo lahko najrazličnejšo rabo in pomembno vplivajo na spreminjanje mestnega okolja. 5 Sklep Raziskava je pokazala, da so oblikovalski prostorski posegi med stanovalci najbolj zaželeni, pri čemer je treba paziti, da vrsta in gostota vegetacije ne ogrožata varnosti. Poleg tega je pomemb- na uporaba raznovrstne vegetacije, zlasti kombinacija listavcev in iglavcev, ki poskrbi za raznovrstnost prostora v vseh letnih časih. Ob upoštevanju navedenih podrobnosti se lahko izve- dejo minimalni posegi v prostor, ki se ujemajo s preferencami uporabnikov. Anketiranci so poleg tega pokazali zanimanje za estetske posege, ki so začasni in se lahko menjavajo. Navede- no kaže na to, da bi bilo treba pri izbiri prostorskih posegov upoštevati tudi to, ali so začasni ali trajni. Pomembna je tudi vrsta uličnega pohištva, ki lahko izboljša kakovost prostora in posledično močno vpliva na to, kako pogosto stanovalci uporabljajo prostor. Da bi novi prostorski posegi učinkovito spodbudili urbano prenovo, se morajo ujemati s preferencami Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi: preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v Teheranu Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 62 in željami lokalne skupnosti. Načrtovalci morajo zato upo- števati izkušnje, pridobljene pri prejšnjih projektih, in izbrati najboljše posege na podlagi razvrščanja in vrednotenja njihovih značilnosti. V zadnjih desetletjih so bili neizkoriščeni odprti mestni pro- stori obravnavani negativno, raziskave pa so pokazale, da se lahko preobrazijo v manjše javne prostore, ki koristijo lokal- ni skupnosti in celotnemu mestu. Posegi na neizkoriščenih zemljiščih morajo biti prilagojeni značilnostim konkretnega mestnega okolja. V prihodnje bi bilo smiselno podobne raz- iskave izvesti tudi na drugih območjih z drugačno kulturo v drugem družbenem okolju, da bi ugotovili, ali so med njimi kake pomembnejše razlike. Mnenja stanovalcev in strokovnja- kov bi lahko primerjali v okviru nadaljnjih raziskav in anket, pri vrednotenju preferenc stanovalcev glede različnih posegov v fazi oblikovanja pa bi bila lahko koristna uporaba virtualne resničnosti v anketah. Maryam Naghibi, Iran University of Science and Technology (IUST), School of Architecture and Environmental Design, Teheran, Iran E-naslov: maryam_naghibi@arch.iust.ac.ir Mohsen Faizi, Iran University of Science and Technology (IUST), School of Architecture and Environmental Design, Teheran, Iran E-naslov: mfaizi@iust.ac.ir Ahmad Ekhlassi, Iran University of Science and Technology (IUST), School of Architecture and Environmental Design, Teheran, Iran E-naslov: ekhlassi@iust.ac.ir Viri in literatura Acebillo, J. A. (2006): Barcelona: Towards a new urban planning appro- ach. Spatium, 13–14, str. 55–59. DOI: 10.2298/SPAT0614055A Ahern, J. (1999): Spatial concepts, planning strategies and future sce- narios: A framework method for integrating landscape ecology and landscape planning. V: Klopatek, J., in Gardner, R. (ur.): Landscape Ecolo- gical Analysis: Issues and Applications, str. 175–201. New York, Springer. DOI: 10.1007/978-1-4612-0529-6 Aouad, D. (2016): Urban acupuncture as a tool for today’s re-naturaliza- tion of the city: The non-constructible parcels of municipal Beirut thro- ugh the case study of Saifi district. V: Rodrigues Couceiro da Costa, M. J., Roseta F., Couceiro da Costa, S., in Pestana Lages, J. (ur.): Procedings of the EAAE ARCC 10th international conference (EAAE ARCC 2016), 15-18 June 2016, Lisbon, Portugal, str. 629–636. Boca Raton, FL, CRC Press. DOI: 10.1201/9781315226255-96 Armstrong, H. (2006): Time, dereliction and beauty: An argument for landscapes of contempt. V: The landscape architect. IFLA conference pa- pers May 2006, str. 116–127. Canberra, Australian Institute of Landscape Architects. Bahrami, B., Salehi, E., Jafari, H., in Behbahani, H. I. (2012): Urban ecolo- gical landscape planning and design from garden city toward modern city – a case study: Tehran city in Iran. International Journal on Technical and Physical Problems of Engineering, 11(4), str. 128–134. Behzadfar, M., Abdi, F., in Mohammadi, M. (2014): Promotion of the pedestrian-based capacity of major urban spaces of Farahzad village of Tehran. International Journal of Architectural Engineering & Urban Plan- ning, 24(1), str. 45–55. Bugaric, B. (2018): Urban acupuncture treatment implementing com- munication tools with youth in Ljubljana suburbs. Urbani izziv, 29, str. 95–108. DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2018-29-supplement-006 Campelo, A., in Fontenele, D. (2017): Sustainable development for recovering economic crisis: A possible solution for Brazil. V: Brebbia, C. A., in Sendra, J. J. (ur.): The sustainable city XII (= WIT transactions on ecology and the environment 223), str. 39–45. Ashurst, VB, WIT Press. DOI: 10.2495/SC170041 Casagrande, M. (2015): From urban acupuncture to the third genera- tion city. V: Revedin, J. (ur.): La ville rebelle. Démocratiser le projet urbain, str. 1–22. Pariz, Gallimard. Casanova, H., in Hernandez, J. (2015): Public space acupuncture. Barce- lona, ACTAR. Cerro, C. (2018): Developing solutions for dealing with water and food scarcity: Atmospheric water generator and urban farm tower. V: Advan- ces in science and engineering technology international conferences, str. 1–6. Piscataway, NJ, IEEE. DOI: 10.1109/ICASET.2018.8376754 Cheng, S., in Niu, X. (2010): Urban acupuncture based on digital te- chnology. V: Proceeding of 2nd international conference on information science and engineering, ICISE2010, str. 4203–4206. Piscataway, NJ, IEEE. DOI: 10.1109/ICISE.2010.5691876 Colorni, A., Ferretti, V., Lu, A., Oppio, A., Paruscio, V., in Tomasini, L. (2017): Rethinking feasibility analysis for urban development: A multi- dimensional decision support tool. V: Gervasi, O., Murgante, B., Misra, S., Borruso, G., Torre, C. M., Rocha, A. M. A. C., idr. (ur.): Computational science and its applications – ICCSA 2017, str. 624–638. Cham, Springer. DOI: 10.1007/978-3-319-62398-6 Daniel, T. C. (2001): Whither scenic beauty? Visual landscape quality assessment in the 21st century. Landscape and Urban Planning, 54(1–4), str. 267–281. DOI: 10.1016/S0169-2046(01)00141-4 Daugelaite, A., Gražulevičiūte-Vileniške, I., in Landauskas, M. (2018): Possibilities to apply the urban acupuncture concept in Kaunas: Social aspect. Landscape Architecture and Art, 13(13), str. 18–27. DOI: 10.22616/j.landarchart.2018.13.02 de Sola-Morales, I. (2014): Terrain vague. V: Mariani, M., in Barron, P. (ur.): Terrain vague interstices at the edge of the pale, str. 40–46. New York, Routledge. De Wit, S. I. (2014): Green galaxies: An interstitial strategy for restorative spaces. V: Cavallo, R., Komossa, S., Marzot, N., Berghauser-Pont, M., in Kuijper, J. (ur.): New urban configurations, str. 1072–1079. Amsterdam, IOS Press. Drake, L., in Lawson, L. J. (2014): Validating verdancy or vacancy? The relationship of community gardens and vacant lands in the U.S. Cities, 40(B), str. 133–142. DOI: 10.1016/j.cities.2013.07.008 Dubeaux, S., in Cunningham Sabot, E. (2018): Maximizing the potential of vacant spaces within shrinking cities, a German approach. Cities, 75, str. 6–11. DOI: 10.1016/j.cities.2017.06.015 Enia, M., in Martella, F. (2019): Reducing architecture: Doing almost nothing as a city-making strategy in 21st century architecture. Frontiers of Architectural Research, 8(2), str. 154–163. DOI: 10.1016/j.foar.2019.01.006 Folke, C. (2006): Resilience: The emergence of a perspective for social- -ecological systems analyses. Global Environmental Change, 16(3), str. 253–267. DOI: 10.1016/j.gloenvcha.2006.04.002 M. NAGHIBI, M. FAIZI, A. EKHLASSI Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 63 Franck, K. A., in Stevens, Q. (2007): Loose space possibility and diversity in urban life. New York, Routledge. DOI: 10.4324/9780203799574 Gadanho, P. (2015): Uneven growth: Tactical urbanisms for expanding megacities. New York, The Museum of Modern Art. Greenberg, M., in Lewis, M. J. (2000): Brownfields redevelopment, pre- ferences and public involvement: A case study of an ethnically mixed neighbourhood. Urban Studies, 37(13), str. 2501–2514. DOI: 10.1080/00420980020080661 Grifoni, R. C., Ottone, M. F., in Prenna, E. (2017): Tomographic envi- ronmental sections for environmental mitigation devices in historical centers. Energies, 10(3), str. 351–369. DOI: 10.3390/en10030351 Hands, D. E., in Brown, R. D. (2002): Enhancing visual preference of ecological rehabilitation sites. Landscape and Urban Planning, 58(1), str. 57–70. DOI: 10.1016/S0169-2046(01)00240-7 Hofmann, M., Westermann, J. R., Kowarik, I., in van der Meer, E. (2012): Perceptions of parks and urban derelict land by landscape planners and residents. Urban Forestry & Urban Greening, 11(3), str. 303–312. DOI: 10.1016/j.ufug.2012.04.001 Houghton, K., Choi, J. H., in Lugmayr, A. (2015): From the guest editors: urban acupuncture. Journal of Urban Technology, 22(3), str. 1–2. DOI: 10.1080/10630732.2015.1087684 Johnson, M. P., Hollander, J., in Hallulli, A. (2014): Maintain, demolish, re-purpose: Policy design for vacant land management using decision models. Cities, 40, str. 151–162. DOI: 10.1016/j.cities.2013.05.005 Kamvasinou, K. (2011): The public value of urban vacant land. Procee- dings of the Institution of Civil Engineers: Municipal Engineer, 164(3), str. 157–166. DOI: 10.1680/muen.9.00020 Kermani, A. A. (2016): Developing a framework for qualitative evalua- tion of urban interventions in Iranian historical cores. A+BE Architecture and the Built Environment, 10, str. 1–212. DOI: 10.7480/abe.2016.10 Khorshidifard, S. (2014): Hidden in plain sight: Tehran’s empowering protean spaces. Doktorska disertacija. Milwaukee, The University of Wisconsin-Milwaukee. Kim, G. (2016): The public value of urban vacant land: Social responses and ecological value. Sustainability, 8(5), str. 486–505. DOI: 10.3390/su8050486 Kim, E. J., in Miller, P. (2017): Residents’ perception of local brownfields in rail corridor area in the City of Roanoke: The effect of people’s pre- conception and health concerns factors. Journal of Environmental Plan- ning and Management, 60(5), str. 862–882. DOI: 10.1080/09640568.2016.1182898 Kim, G., Newman, G., in Jiang, B. (2020): Urban regeneration: Com- munity engagement process for vacant land in declining cities. Cities, 102(April), str. 1–12. DOI: 10.1016/j.cities.2020.102730 Kremer, P., Hamstead, Z. A., in McPhearson, T. (2013): A social-ecological assessment of vacant lots in New York City. Landscape and Urban Plan- ning, 120, str. 218–233. DOI: 10.1016/j.landurbplan.2013.05.003 Lafortezza, R., Corry, R. C., Sanesi, G., in Brown, R. D. (2008): Visual preference and ecological assessments for designed alternative brown- field rehabilitations. Journal of Environmental Management, 89(3), str. 257–269. DOI: 10.1016/j.jenvman.2007.01.063 Lastra, A., in Pojani, D. (2018): Urban acupuncture to alleviate stress in informal settlements in Mexico. Journal of Urban Design, 23(5), str. 749–762. DOI: 10.1080/13574809.2018.1429902 Lerner, J. (2014): Urban acupuncture. Berlin, Springer. DOI: 10.5822/978- 1-61091-584-7 Lokman, K. (2017): Vacancy as a laboratory: Design criteria for reimagi- ning social-ecological systems on vacant urban lands. Landscape Rese- arch, 42(7), str. 728–746. DOI: 10.1080/01426397.2017.1355446 Loukaitou-Sideris, A. (1996): Cracks in the city: Addressing the constra- ints and potentials of urban design. Journal of Urban Design, 1(1), str. 91–103. DOI: 10.1080/13574809608724372 Lydon, M., Garcia, A., in Duany, A. (2015): Tactical urbanism: Short-term action for long-term change. Washington, Island Press. DOI: 10.5822/978-1-61091-567-0 Lynch, K. (1977): The image of the city. Cambridge, MA, MIT Press. Map data (2020): Dostopno na: https://www.google.com/maps/search/ Teheran,+Tehran,+Zafar+Street,+Iran/@35.6888203,51.4622624,10.75z (sneto 11. 5. 2020). Mariani, M., in Barron, P. (2014): Terrain vague: Interstices at the edge of the pale. New York, Routledge. Marzi, M., in Ancona, N. (2004): Urban acupuncture, a proposal for the renewal of Milan’s urban ring road. 40th ISoCaRP congress, str. 1–12. Milan, ISoCaRP. Mondini, G., Fattinnanzi, E., Oppio, A., in Bottero, M. (2018): Integrated evaluation for the management of contemporary cities. Berlin, Springer. DOI: 10.1007/978-3-319-78271-3 Nekhay, O., in Arriaza, M. (2016): How attractive is upland olive groves landscape? Application of the analytic hierarchy process and GIS in southern Spain. Sustainability, 8(11), str. 1–16. DOI: 10.3390/su8111160 Nemeth, J., in Langhorst, J. (2014): Rethinking urban transformation: Temporary uses for vacant land. Cities, 40, str. 143–150. DOI: 10.1016/j.cities.2013.04.007 Newman, G., in Kim, B. (2017): Urban shrapnel: Spatial distribution of non-productive space. Landscape Research, 42(7), str. 699–715. DOI: 10.1080/01426397.2017.1363877 Newman, G., Park, Y., Bowman, A. O. M., in Lee, R. J. (2018): Vacant ur- ban areas: Causes and interconnected factors. Cities, 72(B), str. 421–429. DOI: 10.1016/j.cities.2017.10.005 Norouzian-Maleki, S., Bell, S., Hosseini, S.-B., Faizi, M., in Saleh-Sedghpo- ur, B. (2018): A comparison of neighbourhood liveability as perceived by two groups of residents: Tehran, Iran and Tartu, Estonia. Urban Fore- stry & Urban Greening, 35, str. 8–20. DOI: 10.1016/j.ufug.2018.08.004 Palmer, J. F., in Hoffman, R. E. (2001): Rating reliability and represen- tation validity in scenic landscape assessments. Landscape and Urban Planning, 54(1–4), str. 149–161. DOI: 10.1016/S0169-2046(01)00133-5 Pearsall, H., in Lucas, S. (2014): Vacant land: The new urban green? Cities, 40, str. 121–123. DOI: 10.1016/j.cities.2013.10.001 Peng, S.-H. (2019): Landscape assessment for stream regulation works in a watershed using the analytic network process (ANP). Sustainability, 11(6), 1540. DOI: 10.3390/su11061540 Polat, S., in Tümer Yildiz, H. Ö. (2019): Vključenost lokalne skupnosti v pripravo smernic za urbanistično oblikovanje na območjih kulturne dediščine: primer Burse v Turčiji. Urban izziv, 30(2), str. 5–19. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2019-30-02-001 Radstaak, S. (2012): Urban acupuncture in Rotterdam: As an apporach towards urban identity. Magistrsko delo. Wageningen, Wageningen University. Rau, P.-L. P., in Hutchison, D. (2019): Cross-cultural design. Berlin, Sprin- ger. Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi: preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v Teheranu Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 64 Ruelle, C., Halleux, J. M., in Teller, J. (2013): Landscape quality and brownfield regeneration: A community investigation approach inspired by landscape preference studies. Landscape Research, 38(1), str. 75–99. DOI: 10.1080/01426397.2011.647898 Saaty, T. L. (1990): How to make a decision: The analytic hierarchy pro- cess. European Journal of Operational Research, 48(1), str. 9–26. DOI: 10.1016/0377-2217(90)90057-I Saaty, T., in De Paola, P. (2017): Rethinking design and urban planning for the cities of the future. Buildings, 7(3), str. 76–98. DOI: 10.3390/buildings7030076 Shieh, L. (2006): Urban acupuncture as a strategy for São Paulo. Master’s thesis. Cambridge, MA, MIT University. Steinitz, C. (2001): Visual evaluation models: Some complicating que- stions regarding memorable scenes. Landscape and Urban Planning, 54(1–4), str. 283–287. DOI: 10.1016/S0169-2046(01)00142-6 Svobodova, K., Sklenicka, P., Molnarova, K., in Salek, M. (2012): Visual preferences for physical attributes of mining and post-mining landsca- pes with respect to the sociodemographic characteristics of respon- dents. Ecological Engineering, 43, str. 34–44. DOI: 10.1016/j.ecoleng.2011.08.007 Thompson, C. W. (2002): Urban open space in the 21st century. Land- scape and Urban Planning, 60(2), str. 59–72. DOI: 10.1016/S0169-2046(02)00059-2 Tortosa, L., Vicent, J. F., Zamora, A., in Oliver, J. L. (2010): A neural net- work model to develop urban acupuncture. V: Setchi, R., Jordanov, I., Howlett R. J., in Jain L. C. (ur.): Knowledge-based and intelligent infor- mation and engineering systems. KES 2010 (= Lecture notes in computer science 6276), str. 31–40. Berlin, Springer. DOI: 10.1007/978-3-642-15387-7_7 Trancik, R. (1986): Finding lost space. New York, Routledge. Tveit, M., Ode, A., in Fry, G. (2006): Key concepts in a framework for analysing visual landscape character. Landscape Research, 31(3), str. 229–255. DOI: 10.1080/01426390600783269 Unt, A. L., in Bell, S. (2014): The impact of small-scale design interven- tions on the behaviour patterns of the users of an urban wasteland. Urban Forestry & Urban Greening, 13(1), str. 121–135. DOI: 10.1016/j.ufug.2013.10.008 Unt, A. L., Travlou, P., in Bell, S. (2014): Blank space: Exploring the sublime qualities of urban wilderness at the former Fishing Har- bour in Tallinn, Estonia. Landscape Research, 39(3), str. 267–286. DOI: 10.1080/01426397.2012.742046 Wals, A. E. J., in Wals, A. E. J. (2015): Social learning towards a sustainable world: Principles, perspectives, and praxis. Wageningen, Wageningen Academic Publishers. DOI: 10.1016/j.njas.2014.04.001 Zhang, Z., Meerow, S., Newell, J. P., in Lindquist, M. (2019): Enhancing landscape connectivity through multifunctional green infrastructure corridor modeling and design. Urban Forestry & Urban Greening, 38, str. 305–317. DOI: 10.1016/j.ufug.2018.10.014 Zhao, M., Zhang, J., in Cai, J. (2020): Influences of new high-rise buil- dings on visual preference evaluation of original urban landmarks: A case study in Shanghai, China. Journal of Asian Architecture and Building Engineering, 19(3), str. 273–284. DOI: 10.1080/13467581.2020.1729769 M. NAGHIBI, M. FAIZI, A. EKHLASSI