Bpeđfrlone to abbonamento postale, mm
Leto L\XVM št. 31
LaMjana, sobota 7- januarja 104* XX
Cena 40 cent«
UREDNIŠTVO EN  UPRAVA.: LJUBLJANA. PUOC3N1JKVA OUOA
EKLJTTCNO ZASTOPSTVO a oglaae ts Kraljevine Rali}« ta
UNIONE PITJBI.inTA ITALIANA ft. A« MILANO
l «1-
— lana ja
dan opoldne, liesetoa naročnina
L*. £a inozemstvo: 15.20 L«.
OONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza tt&Iiana eđ eatera: UNIOIVE PlJBBIJOTA ITAIJANA 8. A-, MILANO.
Stalno napredovanie osnih sil v Libiji
Italijanski in nemški oddelki prodirajo že v pokrajino Ain el Gazala — Do konca januarja je bilo zaplenjenih aH uničenih 122o motornih vozil — Stalno bombardiranje Malte Pred Tobrukom zažgana sovražna ladja
w*vni  *»t3n  italijanskih  Oboroženth «il
je pbhvH 6. fclirurirja naslednjo 615. VOfUi porodilo.
V \rh <ini Cir« naiki napredujejo oddelki, ki zu*d< duj^jo *>*>\ rn/nika, po zasedbi kraja Tini mi proti pokiaini Ain «•! Ciazala.
Stavil » britanskih avtomobilskih v«*z, ki se UM Laplenjenl ali uničeni do 31. janu. arja t. I., jo naraslo ni 1220.
Pri napadu na n**ko sovražno l< tališ« »* So letaNUi r.dd« Iki uničili na tleh nekaj ar.gieSkii« letal in več drugih hudo ^►škodovali: , lv tako s<» bik« hrc7 pn-stanka obstrelj' « in»'  logistično napravo.
Italijanski in n»m<.ki bombniki so pono. vili svoj«- usy>ršnp akcije proti ciljem na BIrdti in fi< - i virim- ti««p«'he. V zraku so nemški «\ri nad otokom v borbah sestrelili 3 Hiiirioanc.
N.jsa patr-.Ja torp^Unih letal, ki je napadla močno npr* mljani sovražni konvoj ob
obali Tobruka. je navzlic silovitemu protiletalskemu ognin zadela neko ladjo, ki se je ustavila r. vidnimi znaki požara. Letela so se vrnila na svoje oporišče z enim mrt vini in nekaterimi ranjenimi med posadko.
Visoka odlikovanja
Operacijsko področje, 7. febr. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Vrhovni poveljnik oboroženih sil v Severni Afriki general Bastico je podel 1 in izročil : no kolajno nemškemu generalu Crti-welu, ki se je posebno izkazal v poveljni-Stvu nemških oklopnih sil v teku libijske bitke. Ob tej priliki je general Rommel v H tlerjevem imenu izročil podpolkovniku Ravajoliu in majorju Revetr:u. šefoma važnih uradov vrhovnega poveljništva Oboroženih Sil v Severni Afriki, nemški železni križ za zasluge v zadnjih vojnih opera-cjah v Libiji.
I čfk v snežnih viharjih
Nove hude izgube Sovjetov — Vsi napadi zavrnjeni — Bombardiranje sovražnega zaledja
februarja na vzhodiii fronti sestrelilo skupno 64 sovražnih letal. Ako k tem dodamo letala, ki jih je sestrelilo nemško protiletalsko topništvo, se dvigne številka izgub na 97. V teh dveh dnevih je nemško letalstvo izgubilo samo 2 letali.
Ogromne izgube pri Feodoziji
Berlin. 7. febr. s. Po izjavah sovjetskih
ujetnikov je sovražnik akcijo v Feodozi'? plačal z Izgubo 25.000 ljudi, in sicer z 10 tisoi ujetniki, 3000 mrtvim ln 12 000 ranjenimi. Doznava se tudi, da je nemško letalstvo predvčera šnjim z uspehom na padlo zbhališča čet in kolone na pohodu, kakor tudi utrjene položaje na polotoku Kerču.
Iz Hit'erjeve^a glavnega  «>tana, 6 febr.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je danes objavilo naslednje vojno poročilo;
\a vzhodnem bojišču so čete? nemške v >j^ke. ki so jih podpirale močne »-kupine letalskih -M, pri obrambi proti sovražnim napadom in pri o^pe-inih protinapadih prizadejale <.ova7r.;ku spet težke izgube in materialno škodo.
Kljub ledenim snežnim viharjem je bil na področju sevemovzhodno od Kurska izveden krajevni protinapad in je bilo pri tem v borbah, ki so trajaie več dni, ujMih 2iJ4 ljudi, noti njimi 1 divizijski poveljn k, dalje je b»Io 14.30 ljudi unitih m je sovražnik izgubil 6 oklopnih vozil, 25 topov, mnogo težkega in lažjega pehotnega orožja, kakor tudi se drujje vojne potreščine,
V borbi proti sovjetskim letalskim st-lam. v kateri so sodelovale tudi skupine italijanskih htal-kih sil, je bilo včeraj 38 sovražnih lotal sestreljenih ali uničenih na tlen.
Bojna letala so v noči na !t. februar povzročila požar v napravah neke letalske tovarne v Voronešu ter so z bombami zadela tovarno avtomobilov  v Gorkiju.
Na morju okrog Anglije so letalsko sile s bombami poškodovale 3 večje trgovinske ladje, od katerih se je ena vnela in nagniln na stran. Nadalje so ponoči z uničujočim učinkom napadla železniške naprave ua progi »w Čast le—Eldinburgh.
V severni Afriki se jV nadaljevalo zasledovanje sovražnika v vzhodnem delu Cire-naikr. Skupine nemških letalskih sil so bombardiralo britanska šotorska taborišča, zbirajoča •*♦» motorna vozila In letališča okrog Tobruka.
Nemške letalske sile so podnevi učinkovito napatile sovražne ladje in vojaške naprave v lukl La VaJktti na otoku Malti in so poškodovale dve britanski podmornici. Eskadri!e lovcev, ki so zaradi zaščite spremljale bomhnike, so sestrelile 3 britanska letala, ne da bi same izgubile kak aparat.
Finski odsek
Helsinki, 7. febr. s. Včerajšnje poročilo glavnega stana o operacijah v zadnjih 24 urah javlja:
Xa frontah Karelijske ož-ne in Svira običajno živahno delovanje vsega orožja in patrol.
Na fronti vzhodne Karelije so naše čete
v južnem odseku zasedle neko vas sovraž-cka m zadale boljševikom znatne izgube.
Nad ožino Svira so finski lovci sestrelili dva lahka sovjetska bombnika, zadnje tipe in prisilili neko sovjetsko izvtdniško letalo, da je pristalo s p osa i ko v finskih črtah, kjer je bilo zajeto.
Finske letalke sile so učinkovito napadle sovražne železniške in avtomobilske trans-
porte. Med drugimi so zažgale na murman-ski železnici vsak s 40 vagoni in v bliž. r.: te proge 15 velikih tovornih avtomob lov.
V Helslnku je b;l kratek letalski alarm, brez incidentov.
97 letal v dveh dneh
Berlin, 7. febr. s Iz vojaškega vira se dozmava. da je nemško letalstvo 4. in 5.
Z zapadae fronte
Berlin, 7. febr. s. DNB poroča, da so nemški lovci v petek popoldne, ko so se spopadli z dvema angleškima letaloma zapadno od Terschelline. zbili  eno izmed
letal.
Snežni viharji v Angliji
Stockhofm. 7. febr. s. Že nekaj dni divja-c/n: viharji nad Anglijo-. V pomorskem predelu Drv vera 99 viharji povzro0il; zcio veliko -'kodo.
Potopljen danski parnik
KcJnni, 7. tehr. s. Doznava se. da je bil r ' p en danski pam k »Krna« s 1500 tonami, ki je b;! v službi Ancf'tžev. Izgubljena ;e VSa* pOMdka, ki je štela 16 danskih m< enarjev.
Popoln neuspeh sovjetske z!ntske ofenzive
Berlin, 7. febr. s. Berlinski opazovani podčrta »ajo, da London zdaj priznava popolni poJom upanja glede zimske boljše-viške ofenzive. Izredni uspehi nemških č^t so omogočili ncmSkemu vrhovnemu povelj-ništvu. da je ohranilo atrateško inicijativo na vseh točkah fronte. S svojo zimsko ofenzivo, ki je bila izredno skrbno pripravljena po navodilih angleških in ameriških generalov, piše >Nachtausgabe«, Stalin ni drugega dosegel kot ogromne izgube na ljudeh in potrebščinah, ne da bi pri tem dosegel kakšen resnično važen uspeh. To je splošni vtis vsega angleškega tiska, ki
Anglije na izid bol še viške ofenzive s tem, da je oslabil angleško vojaško moč v Vzhodni Az;;i v r^i ofenzive v Libiji, k; se je pretvorila medtem prav tako v pi-raz Ker se je boljševiška ofenziva popolnoma izjalovila in požrla, knr je še bo.i važno, ogromne rezerve in oslabila znatno preostalo silo sovjetskega vojaškega aparata, sledi, da se niso zrušile popolnoma samo upanja Angležev, temveč je priš\i nad Anglijo tudi velika nevarnost, in sicer možnost, da s prihodnjo nemško ofenzivo in novimi neizogibnimi beljševiškimi pora. zi izgubi zadnjo možnost postavitve sovraž_
Stockhofm, 7. febr. s. rVvšs anjj'cski veTe-pc. -,anik v Moskvi sir Stafford Cnpps je < Vavil v neki londonski reviji č!anek. v katerem ontro kritizira vlado in jo obtožuje, da kaže ma1 omamit in ra\-nodušnc»t stjtčo o<jr<xnn'h č'ove'kih izgub Rusov in hudih žrtev, ki jih morajo prenašati. Bivše ve!©-pnsbmflt obžaluje, da v1ada ni mogla po-si'ati primerne rxwnoči Sovjetsiki zvezi in pooidarja da ie p>moč, ki je bita poslana, naravnost neznatna.
j^e priznal, da je Churchill navezal usodo j nika proti nemški vovski v Evropi.
Nezadostna in prepszna pzmzč Mcskvi iz Anglije in
Rim, 7. febr s. Kljub uradnim demantijem, ki prihajajo iz Amenke in Anglije, se je dobava vojn-h potrebščin za Rusijo znatno zakasnila in to kljub ponovnim obljubam predsednika Roosevelta in Churchilla. Sovjetski glavni stan. ki je računal popolnoma na te dobave in je brez gospodarjenja uporabljal svoie rezerve, je zdaj brez angleških in ameriških dobav '.n to v trenutku, ko bi jih najbolj potreboval. Zakasnitev je velika nevarnost za Stalina, ki ve. da ne bo mogel zboljšati svojih strategih položajev pomlacfi -in niti ne v drusri polovici marca, ako ne bo fzkoristil popolnoma zime, kajti v drugI polovici marca bodo dol eni odseki ruske fronte zarad*: močvirja neuporabni Zakasnitev d^bav Ru«nj1 je pripisovati n»*nričakovani p~trebi Roo-sevelta in Churchilla po podajan Kl ninn a dobav v Nizozemsko Indijo in zahteVi A v. stralHe ter Birmaniie ter zah+evi erene-^ln Anrhmlecka ki mora nadomestki izcnibe v Lib'nl. Zopet mor^v, phTt^kraciie r^čTi-nati s strat«*$k.-v fnic^lstrvo t^jr^^a pakta, ki zadaja udarce kjer h^čo in prevrne vse račune sovr?>žTi*h generalom ■MMfff, ki rronn *-*>-»rr>^5i*ct,-o^> r>r"ž'"rt na "n^1 -n*b odsekih Mbd do era r»a fTHiKM od-js^v-j n^ma^o Porba m*»d urihjfjOvslulill] načrti Churcbin^imi ^n Ro^^ovenorrlm1 ^n iitrateHrtivd načHi tro^ne-ra pakta -fe vo-
(fln-i nit  te vo-rne  In   fe v V^0*-^ »o
b'vi-, zpt*1^"  ^i^otoTitski strategi iz Londona in Wr>cyviT*' o-fona.
Vpoklici uradnikov
pod orožje
Rimm 7. febr. s. I>ice ie izdal sedeči ukaz vsem ministrom: Funkcionar i i uradn'ki in dru-^o e«chie o^etinie in periferne uorave. ki prinadaio !etnikom. ki so zdaj pod orož-jern in ki so bili d^lcj začas^no or>ror<e*ni iz ^'u/beri h raz'orjoa-. moraio vsi brez razlike j.ivir; r>od orožje. Izključeni so za zdaj tisti. k: *v> bil' z dnem 30. ianuarj-a rn^rci^če-ni iz s'užben;h raz'o^jov. Ca«; in način %-po-klicev bodo določile pristojne vojake oblasti.
Italijanski vojaki so odlično oskrbljeni
Poleg tečne hrane imajo tudi vso potrebno opremo za
zaščito proti mrazu
Rim, 6. febr. s. Od preteklega poletja so poveljništva pristojnih vojaških organov v Italiji oskrbela za celo vrsto ukrepov, s katerimi bi se olajšalo naSim junaškim borcem prenašarje neizbežnih nevšečnosti zime. Glede tega Sq lahko družine tisth, ki imajo svoje drage pod orožjem, pomirjene z zavestjo, da je bilo storjeno vse. kar je bile mogoče, čeprav listi 0 živahnih pripravah glede tega niso ničesar poročali. Posebna skrb je bila posvečena odča.-ccm Ital janskega eJcspedicij-skega zbora v Rusiji. V vseh kraj'i, kjer vlada huj£ mraz. so dobili vojaki volnene kučme. vo*nene rokavice, tri pare volnenih nogavic. 2 para volrenm spodnjih hlač in flanelasto   majo.    Vojakom italijanskega
ekspedicijskega ibora v Rusiji je bilo izročeno razen tega še četrti par volnenih nogavic, s flanelo ali kožuhoviiro podložen glade, ptadč za stratenje m icanuco m
pelerino, s kožuhovino podložene rokavice, čevlji s kežuhovino in lesenimi podplati ki mnogi drugi oblačilni predmeti, s katerimi so vojaki popolnoma zaščiteni pred mrazom. Seznam bi lahko še razširili z omentvijo drugih predmetov, kakor naočnikov, gorskih čevljev, alpskih palic, lomilcev ledu, itd. Važno vprašanje pil-mernega oblačila je biL^ pravilno načeto in rešeno zaradi obilnih sredstev, ki - so bila na razpolago in zaradi upoštevanja izkustev v vojskah drugih narodov.
Glede hrane je opomniti, da dobivajo čete italijanskega ekspedci;skega zbora posebne obroke s povečano količino ma-šob. sladkorja in kave Dobili so tudi ogreval CC da si lahko pripravijo primerno tople obede N^š vojak je odlično opremljen proti mrazu
Inserirai v JRmv. Nmr+im**
Teroristično gibanje v Južni Afriki
Lizbona, 7. febr. s. V Johannesburgu ja prišlo do novih sabotažnih dejanj, s katerimi so bile prekinjene vse brzojavne zveze z glavnm mestom, kjer Je tudi bilo več c?bo*pžnih dejanj. V raznih kraiih na pt*-riferji so odkrili ogromno količino đfsa-mrti in potrebščin za izde^m^nje bomb in ročnh granat ter več^e količine stre!iva, Aretiranih je bilo 22 ljudi.
Stroge obsodbe
Berlin. 7. fehr s Li«^ti noiroćaTO o hud;h ob^'vi^ah 9od;?>č Nekdo je izkorišča'oč zatemn:trv. sku^l stnr*ti «rlo neki ženski, ie b;l obsojen na smrt. Enak* kazen ie hrls izrečena za neko**a. ki je na Bavarskem izsiljeval neVpca deYavca m mu i?tozt1. da tfs bo ovadil mViciri zaradi nek;h ororirežim-s*kih bc«ed. ki na i bi rh de^svre izgrn^Til v noVem lokalu po zaužitju velike količ:ne alkohola.
Porast rojstev v Nemčiji
Berlin 7. febr. s. V zadnjem trimesečji oretektega leta se ie rodilo v Nem^iti 420 tivoč otrok to je 5 odstotkov već kakor v i^tem času v letu 1940 in 1. 4 od9to*ki vnč
kakor v tef dobt Teta 1939 ko se poslod^CC
v^rjive še niso u<leTS-t-rr*v»?e. G!e«de na prerS-nt^ vojno ie ?dai toliko ro'*tev. da nemški
narod ne bo kakor tedaj, utrpel znatne in. gMbc on prcUvafcftvu.
Velika japonska zmaga
nad nizozemskim brodovjem
Ob obali Jave sta bili dve križar!;! potopljeni, tretja pa
poškodovana
Tokio, 7. febr. s. Gla\-ni stan obvešča, da je japonsko letalstvo napadlo sovra?.t*i) pomorsko eskadrilo <»krog 50 km južno cd otoka Kange&uga na severnovzhotlni obali otoka Jave in potopilo dve nizozemski kri_ žarki vrste »Java« s 6070 tonami ter je močno poškodovalo tretjo križarko s 6400 tonami. Potopljena Je bila tudi neka s* -vcraoamor'fcka križarka vrste »Marble-head-c s 70.j0 tonami ter neki 5000 tonski parnik. V tej letalski in pomorski bitki jc bila nizozemska morrarica skoraj pope: -noma uničena. Eno japonsko letalo je bilo sestreljeno.
Rim, 7 febr. s. Po ameriški in anglr Ski mornarici je zdai prišla na vrsto še nizozemska mornarica, ki ji je bil zad:*r, udarec, kakršnega so doživeli Američani in Angleži v Pearl Harbouru. Večji del nizozemske mornarice so Japonci presene tili v vodah okrog otoka Kangeanga in mornarica je izgubila 2 svoji najboljši kri-žarki, tretja križarka pa je bila poškodovana. Potopi ena je bila tudi neka ameriška križarka. ki Je ojačevala nizozemsko pomorsko kotlino. Dogodek je izredno važen, ker je z udarcem pri Kangeangu nizozemska mornarica, na katero so bili go_ spodarji Jave tako ponosni, dejansko uničena in ker je ta dogodek nov dokaz nezadostnega pomorskega činitelja, na kate_ rega je angloameriška strategija zgradila svo;e načrte za vojno in zmago. Tretjič to dejstvo potrjuje, kako močno je japonsko letalstvo, dočim je angleško in ameriško vrhovno povelmištvo računalo prav s šibkostjo japonskega letalsta za dosego zrna. ge na Pacfiku Italijansko javno mnenje je z bratskim zadovoljstvom sprejelo vest o novem velikem uspehu japonskih zaveznikov, katerih odlično zadržanje na vseh celinskih in morskih frontah ter v zrakj vzbuja otčudovanje vseli Italijanov
Angleški psr^z
pri Galiju
Tokio, 7. febr. s. Napad japon^kecja letalstva na sovražno mornarico v vodah Okrog 50 milj južno ori rvto'cj K.ing? ca na ali skoraj ob obalah Ba'ija 250 milj vzhodno od Sura-bajc. je prvi veliki poraz mornar ce otočne Indije pred vrati n;enega glavnega voja:ke-ga opori'ča. Surabajo so Angleži že pred petimi leti preuredili v letalsko in pomorsko oporišče. Ožina Madure jo loči od g-:< s.i M a d ure. kjer so petrolejski vrelci. Obe letališči Sur.ibjjc bran;;o štcvi'nc protiletalske baterije. mc;item ko so na skrainem vzhodu otoka nameščene obalne bateriie. Surabaja je razen stratc'kcga pomena gla\-no oporišče težke industrije Otočne Indiie. ker razpolaga s sedmimi velikimi topilnicami in več tovarnami za tanke in proti letalske to«nove ter za p'imkc tanke amcri'ka avtomobilska industrija pa ie nedavno ured:La tam dela\mice za montiranje a\n^o»rnobilov.
Ameriška petrolejska ladja torpedirana
BuenOs Aires, 7. febr. s. Ameriško mornariško ministrstvo  poroča,  da je neka
nemška podmornica torpedirala in po topila ameriško petrolejske laijo ^Indija Arro\v«. 12 članov posadke so 'Izkrcali v nekem ameriškem pristanišču. Ti so Izjavili, da pogrešajo 26 članov posadke.
Silovit letalski napad na Rangun
Tokio, 7 febr. s. Močne skupine japonskih letal so včeraj zjutraj v zaporednih valovih napadle letalUee v Rangunu Ak_ cija, ki je bila izredno silovita, je trajala okrog 3 ure. Vsa japonska letala so se vrnila r.a svoja oporišča. Kakor poroča agencija Dome;, je napad popolnoma presenetil sovražnika in so reflektorji ter protiletalske baterije pričele delovati šeie potem, ko je prvi val japonskih letal ž<» odvrgel j-voje bombe.
Tokio. 7. febr. s. Agencija Dome j doznava z nekega oporišča japonske vojske v B rmaniji, da je bilo v teku letalskih borb sestreljenih 7 sovražnih letal, med njimi nekaj Curtisov in lovcev »P 40«, ko so skupine japonskih letal napadle letališče v Ragunu. V teku dneva so tri japonske skupine obnovile napad in hudo poškodovale hangarje, odletšča in druge n pave na letaLšču. samo eno japonsko letalo se ni vrnilo na oporišče.
Birmanska vlada se že seli iz Ranguna
B»ngkok, 7. febr. s. Po semkaj došl'h vesteh naj bi general VVaveii ooredil premestitev birmanske vlade iz Rj-nguna v Mandalee.
Velik plen v Mulmeisiu
Bangkok, 7 febr. s. D°znava se. da so japonske čete, ki so vkorakale v Mulmein, zajele veli»;e količine živeža in važni vo^ni plen. Tako 100 železniških vrgonov, 150 av_ tomobilov in 6000 sodov bencina.
GSenziva na Kitajskem
feanghaj, 7. febr. s. Po vesteh s fronte v Kvatungu, so japonske sile. k: «o od zori dne 5. februarja pričele splošno ofenzivo proti silam čungkinške vlade, ki se nahajajo v osrednjem predelu pokrajine Kvan-tung, izvedle popolno obkoli te v teh sil sevemovzhodno od Isulšuja, in to na večer istega dne. Obkoljene kitajske edlnicc skušajo zaman zlomiti japonske obkoljcvalne klešče.
Tokio, 7. febr. s. Agencija Domej doznava z nekega japonskega oporišča v kitajski pokrajini Sansit da japonske ale, ki sc čistile teren od kitajskih komunističnih edinic od 3. februarja v polročju Ničenga (južno vzhodni del Šansi ja), zdaj prodirajo proti severu, kjer se nahaja poveljn.si.vo rdečih čet na podroučju, ki je 25 km oddaljeno od Lishsiama. Neka druga japonska kolana, ki je odšla iz Vausiango, je zasedla Sivilghen, dočim je tretja kolena, ki je prišla iz jugozahoda, onemogočJa umik kitajskim rdečim četam.
Japonski „samurajd"
Zavzetje Hongkonga je v glavnem zasluga drznih japonskih plavačev-samurajcev
Tokio, 8. febr. s. Uspehe japonskih s*l v napadih na sovražna oporišča je pripisati tudi uporabi plavačev »samura.,cev«. Listi &o objavili nekatere podrobnosti o akciji samurajcev v odseku Hongkonga. Nekaj japonskih edine, Id so prišle iz Oovvlocna, je bilo od trdnjave oddaljenih okrog 1.000 m po morju. Tedaj se uporabili plavače samurajce. Dober japonski samurajec nadaljuje staro japonsko slavo, zna plavat' in se boriti v borbi in drži meč in puško ter strelivo nad vodo. Ko je padel mrak, so japonoki vojaki dobili ukaz, na gredo pod vodo. Več sto dobro opremljenih mož se % takoi cd?:avilo v tišini proti sovražnikovim minskim poljem. Vsakdo je vedel, kje so mine razpostavljene m se ie usmeril proti določenemu objektu. Plavači so nadaljevali  pot  proti otoku Hongkongu,
kjer ni bilo tako hude obalne obrambe.
Med tem je dospel do kopnega japonski čoln, ki je priplul neopazen mersko ožino med Covvloonom in Hongkongom. Plavači so pritrdili na vseh minah, ki so jih srečali električne žice in v čolnu, ki je dospel na kepno, je bil aparat, s katerim so se zvezale vse žice, ki so ble pritrjene na minah. Z majhnim pritiskom na vzhod je ro,r.*-lr> nita<4co polje zleteL^ v zrak. Eksplozija je bila tako sima, da je posadka m m ?Hla. da je samo oporišče zletelo v zrak. Branilci Hongkonga so izgubili glavo, ko so po eksploziji videli na stotne japonskih ladij, ki s? se ponvkale iz Cowloona proti Hongkongu. Napad se je pričel ln trdnjava je bila zavzeta tn s tem je bila zabeležena ena izmed največjih zmag v zgodovini japonske vojske.
Egipt se prebuja
Sovraštvo do Angležev je vsak dan veSje in vedno očitnejše — Ameriški pritisk na Egipt
Snfifa, 7. febr. s. list >Zorac objavlja iz Ankare zanimive vesti o posledica!, zadnih vojaških dogdokov v Egiptu. Potniki iz Kaira pravijo, da jo sovraštvo Egipčanov rlo Angležev vsak dan večje. Arab-ako prebivalstvo se je opogumilo in napada Angleže na cestah. Angleži pa še naprej ravnajo z Egipčani o prezirom in nadu. tost-fo, toda med angleškimi oblastmi v Egiptu se že opaža neka bojazen. Egiptskl narod je odobril z navdušenjem odločitev kral-'a Faruka, da je odstavil vlado Siri Pase ki je deloval kot slepo orodje Ang!e_ žev. Javno mnenje je ogorčeno zaradi nespoštljivih in pretečih člankov v angleškem ti«ku proti kralju Faruku. Danes so muslimani opogumljeni v svoji borbi proti
tlačileen Nedavni poziv velikega muftija. Id je s svoj veliko avtoriteto pozval Arab.
ce, naj se pridružijo silam osi ln sežejo po orožju,  picti  zasovražili  Angliji,  je :m<»l
velikanski odmev med egiptakim prebival, atvom
Ankara, 7. febr. s. Iz Kaira poročajo, da je ob priliki imenovanja za ministrskega predsednika Nahas paša poslal angleškemu veleposlaniku Lampso.nu pismo, v katerem izjavlja, da je osnova, na podlagi atere je sprejel svoje mesto, da angleško-egptrka pogodba fn značaj suverenosti in neodvisnosti egiptske države r»e bosta dovolila Angliji, da bi se vmešavala v notranja vprašanja Egipta.
Mraz v Španiji
Madrid, 7. febr. s Po nekaj pomladanskih dnevih, je zajel nov mrzli val vso špani:o. Temperatura je znatno padla in piha leden veter. V Barceloni je toča pokrila ceste 4 cm v'aoko in takoj n?to ja začelo oblino snežiti. Krdela volkov, ki jih je mraz pregnal iz gorovja, so se poj a Vila pri Mori in To ledu ter Aimadenu.
Lani smo porabili 6,498.881 m3 vode
Povprečna poraba vodo na dan in prebivalca i« znaiala l*o fitrov — večja poraba vode v mrzlih dneh
Ljubljana, 7. februarja
E>a je voda življenjska potreh*čina, na to navadno ne mislimo. V resnici bi pa morali vodo prištevati med najvažnejše življenjske potrebdćinr. neobhodno potrebne slehernemu človeku. Voda je celo bolj potrebna kakor kruh. Zato je pa tudi preekrba prebivalstva z vodo v večjih krajih zelo pomembna naloga, ki mora biti prepuščena posebnemu podjetju in strokovnjakom. Ni dovolj, da ima me*»io vodovod; vodovodne naprave je treba tudi vzdrževati in izpopolnjevati. Vodovodno omrežje se morapri-lagojevati razvoju mesta. Zato je prav. da tudi mi posvetimo nekoliko pozornosti ljubljanskemu vodovodu. Številke o porabljeni vodi v Ljubljani nam odkrijejo marsikaj zanimivega.
V najhujšem mrazu in najhujši vročini
Kako dragocena tekočina je voda. se ljudje navadno zavedo šele ob posebnih prilikah, n. pr. poleti ob najhujši vročini. Toda na vodo morajo misliti tudi ob najhujšem mrazu, kar nam bodo meščani zdaj tem raje priznali, ker se še živo spominjajo, kakšna težave so bile z vodo v mrzlih dneh prejšnjega meseca Na prvi pogled se zdi nerazumljivo, zakaj je največja poraba v zimskih in poletnih mesecih, in sicer januarja in julija. Lažje razumemo, da je večja poraba vode poleti, v vročih dneh. ko ljudje že popijejo več vode. mnogo je pa zlasti porabijo za zalivanje vrtov. Razen te:ra porabijo precej vode za škropljenje cest Težje nam pa gre v glavo, zakaj je večja poraba vode januarja. To ni slučajen pojav, temveč stalen; vsako leto je januarja vsaj nekoliko večja poraba vode kakor v drugih zimskih, pomladnih in jesenskih mesecih. Cim mrzlejsi je januar, tem več vode porabilo. Ce pa pomislimo, kako nas v mrzlih dneh skrbi, da bi ne zamrznila voda v vodovodnih ceveh in da zato puščamo odprte vodovodne pipe in da teče voda v straniščih, je razumljivo, zakaj je poraba večja.
Poraba letos januarja
Z.it i ?e ne smemo čuditi, da je biia letos poraba vode izredno velika. Primerjajmo samo količino porabljene vode lani in letos januarja! Lani januarja so mestne vodovodne naprave načrpale 542.530 m* vode, letos pa 650.311 m*, ali 20^ več. Da je bila letos januarja poraba vode tako velika zaradi mraza, je nedvomno, saj nam kaž" pregled porabljene vode po posameznih dnevih, da je poraba izredno narasla v najbolj mrzlih dneh. Najmanjša poraba vode na dan, in sicer 4. januarja (v nedeljo) je znašala 18 201 m*. V začetku januarja je bilo toplo vreme. Upoštevati pa moramo tudi. da je poraba vode ob nedeljah v normalnih razmerah vedno manjša kakor ob delavnikih. Po posameznih dneh v tednu je največja poraba vode ob sobotah in ponedeljkih. Tiste dni porabijo ljudje največ vode v gospodinjstvih, za pomivanje in pranje. Ob nedeljah pa navadno nihče ne pere in ne pomiva tal. Največja dnevna poraba vode januarja je pa biia 25.. tudi v nedeljo. Posebno hud mraz je začel pritiskati 22. januarja. Najmrzlejši dan je bil 23. januar < petek). Dnevna poraba vode v teh mrzlih curm se je gibala tako: 22. jan. 24.913 m*. 23. jan 21415. 24. jan. 26.601 in 25 jan. 27.S33 m*. Največja poraba sicer ni bila v najr.irzlejšem dnevu. To si moramo razlagati s tem. da ljudi začne skrbeti, kaj bo z vodo. nekoliko bolj žele, ko mraz traja več dni in ko že zamrzne mnogo napeljav. Razen tega pa moramo upoštevati, da se vpliv mraza ne pokaže že prvi dan: vodovodne napeljave začno zmrzovati bolj šele čez nekaj časa. ko se zidovje hiš sčasom ohladi in ko se voda zelo ohladi v stranskih vodo\-odn:h ceveh in hišnih priključkih. Zato je bila tudi največja poraba vode šele v nedeljo. 25 januarja, čeprav je bil najhuj-Si mraz že v petek. Računati moramo, da je bilo sedaj porabljeno samo zaradi mraza okrog 10 000 m* vode na dan več; vsa ta voda je odtekla v resnici neizkoriščena v kanale. Da je v mrzlih dneh večja porabi vode. morajo seveda upoštevati pri mest nem vodovodnem podjetju.
Poraba vode v posameznih letih
Poraba vode v Ljubljani je sor:*zmei ii< \Telika. kar sprevidimo tudi iz številk o porabljeni vodi v nekaterih večjih mestih Razumljivo je. da poraba vode v Ljubljani narašča od leta do leta. saj pač tudi narašča število prebivalcev Poraba vode pa zavisi od mnogih činiteljev. Tako moramo upoštevati, da industrijska mesta porabijo
več vode kakor druga, kjer ni toliko Industrijskih   podjetij,   saj  p«am«nJ   potre- ' bujejo mnogo vode v industrijske namene, i
n. pr. pivovarne*. Vendar tudi to ni vedne pravilno, da je poraba vode. ki priteka iz
mestnega vodovodnega omrežja, v industrijskih krnjih večja, kajti v nekaterih mestih
industrijska podjetja porabljajo vodo iz rek ali svojih vodnjakov. Poraba vode v obmorskih mestih je navadno manjša kakor v drugih krajih. To si lahko razJoAuno; v
obmorskih mestih se ljudje kopljejo v morju, v celinskih mestih pa imajo posebna kopališča, ki jih pogosto napaja vodovod kakor pri nas n. pr. kopališče Ilirijo. Razen tega moramo tudi upoštevati, cia je poraba vode različna v posameznih letih glede na vrrrne; če Je leto mokro, je poraba vode manjša. Tedaj namreč ljudje ne porabljajo toliko vode za zalivanje vrtov, manjša je poraba za škropljenje cest in seveda tudi manjša v letnih kopališčih, ki jih napaja vodovod. Vse to je treba upoštevati, ko primerjamo porabo vode v posameznih letih. Lani smo v Ljubljani porabili 6 mil. 4^8 881 mJ vode. Poraba predlanskim je znašala 6.208.945 m1. Lani se je torej poraba vode povečala v primeri s porabo predlanskim za 4.46r«. Predlanskim se je poraba povečala v primeri s prejšnjim letom za 4.63^. L 1939 pa za 6 88^. Upoštevati moramo, da je bilo leto 1940 sorazmerno mokro. Lani je bila nekoliko manjša poraba vode tudi zaradi tega, ker je bilo pogosto deževno vreme. Moramo pa tudi upoštevati, da je bilo lani nekoliko omejeno škropljenje cest. Za škropljenje so porabili lani. kolikor je bilo mogoče ugotoviti.   21.930  m' vode.
Gospodarska kriza ne vpliva le na porabo življenjskih potrebecin — ki jih navajamo s tem imenom — temveč tudi na porabo vode. ki je kakor rečeno, tudi življenjska potrebščina, čeprav tega ne priznavamo. S tem sicer ni rečeno, da ljudje v letih gospodarske krize mnogo bolj varčujejo z vodo. Toda med gospodarsko krizo je zmanjšana splošna delavno«*. Ne moremo ostati brez vpliva, če je zmanjšana stavbna delavnost; čim več zidajo, tem večja je poraba vode Razen tega med gospodarsko krizo porabijo manj vode industrijska podjetja, ko morajo skrčiti obratovanje. Da je poraba vode med gospodarsko krizo v resnici mnogo manjša, sprevidimo iz naslednjih številk. L. 1931, ko je bila kriza na višku, je znašala količina načrpane vode mestnega vodovoda le 4,974 965 m'. Prihodnja leta je poraba zelo počasi naraščala. Največja je bila 1. 1934. ko je znašala 6.616.843 m3. Do L 1940 je letna poraba znašala izpod 6.000.000 m\ Pred pivo svetovno vojno. 1. 1913 je znašala količina načrpane vode samo še 2,130.510 ms. Toda
tedaj je bilo tudi vodovodno omrežje mnogo krajše kakor zdaj.
Poraba na prebivalca in dan
narašča
šele številke o porabljeni vodi na dan in prebivalca nam pokažejo, če poraba na-raaća. kajti upoštevati moramo, da narašča tudi število prebivalcev. Lani je znašala povprečna dnevna poraba vode 17.805 m3, kar znaša 190 litrov na prebivalca. Računali so. da je mesto štelo 91.600 prebivalcev, k temu Številu so pa se prispeli 1 620 prebivalcev Jezice. 200 st. Vida (kolikor jih je bilo deležno vode mestnega vodovoda) in okrog 100 Rudnika. Mestno vodo je uporabljalo torej okrog 93.520 civilnih prebivalcev. Najvišja dnevna poraba Je bila dosežena lani 15. julija, ko je znašala 25.075 m* aH 268 litrov na prebivalca. Najmanjša dnevna poraba vode je pa bila 23 marca, ko je znašala 13.770 m* ali 13S fctrov na prebivalca. Največja mesečna poraba je bila julija, ko je znašala 619.089 m*, najmanjša pa aprila 473.524 m1. Povprečna dnevna poraba vode na prebivalca narašča zadnja leta. Predlanskim je znašala 189 litrov, torej liter več kakor lani, L 1939 je znašala 173 litrov in leta 1938 162 litrov.
Omrežje nad 181 km doltfo
Ljubljansko vodovodno omrežje je btlo lam že 181.176 m dolgo. Lani se je povečalo za 1238 m. Po posameznih letih se je vodovodno omrežje najbolj podaljšalo leta 1939. ln sicer za 8010 m. Predlanskim se je podaljšalo za 6.430 in 1.1938 7.379 m. Vodovodno omrežje se razteza skoraj na ves sedanji zelo prostran mestni teritorij. Najdalje sega vodovodna cev na Barju, in sicer okrog 8 km dal*»č, v Crno vas. Meje vodovodnega omrežja so: na vzhodu Studenec, na severu Jezica, na severozapadu Št. Vid in ^ia jugozapadu GradašČica na Viču. Vodo mestnega vodovoda uporabljajo tudi na Gradu, toda ker je vodovodni rezervoar nižje kakor Grad. imajo na Osojah prečrpavalno napravo. Vodovodno omrežje bodo morali še podaljšati od Viča na Vrli ovce proti Bokalcam. Zavetišče na Bokal-cah bo dobivalo vodo lz posebnega rezervoarja, ki bo na hribu Tičnici. — Lani je bilo na vodovodno omrežje priključenih 137 hiš. predlanskim 239. leta 1939 237 in leta 193S 221. Skupaj ima 6220 hiš vodovodnih priključkov. Iz tega je razvidno, da ima večina his vodovod, kajti Ljubljana šteje 6.S97 hiš.
Prepoved kretanja od 17.30 do 6.30
Na temelju Kr odloka z zakon-ko ve Ijavo z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 ter na temelju odloka o ureditvi kretanja in prometa v javnih obrat h z dne 30 oktobra 1941-XX It 135 se odreja:
C>. L V času od 7 do 16. februarja I342-XX Je ▼ vsej pokrajini prepovedano osebno kretanje od 17.30 uro do G. 30 na -•ilednjejra jutra
Vse trgovine,  javni obrati  in  lokali za
javne ubave *e imajo zapreti ob 17.
Cl. 2. Kršile- bodo kaznovani, če njihovo dejanje ne bo pomenilo hujšega prestopka po upravni pot: :n posebnem postopku, kakor določa odredba z dne 26 ianuarja 1942-XX št 8 z globo od 100 do 1000 lir. v težjih primerih z zaporom do dveh mesecev.
Cl. 3. Ta odredba se uveljavi, ko se objavi v »Službenem listu« Ljubljanske pokrajine.
Ljubljana. 29. januarja 1942-XX
Visoki Komisar EmiMo Orazioli.
Konec družinske idile na mitnici
Resnična zgodba o srečni mamici, ponosnem očetu in otroškem vozičku
T.iubllam 7. februa-ia Manrcam nsv ne hmm Moti v zlo materinskega ponosa. 7* njim; moramo delit' tiho srečo, ko i:h srečujemo tudi ob nais'ab'cm vremenu ni sprehodih 7 njihovi ari »princi«. Dan   za  dnem   prevažajo tako imenovane otfrctKke vozičke, k.iit<  ta voz:ia so prave kr,ćije ali avtorno-bil? na rr.čni pogori Moderni  otro"4ci  vozički so vocrovi  v pravem namenu bc«ede. Mamce na nrh n-c>ku\i-•~> tvoje telcs-nc s;'e in ko bočej ■ dokazati. i:i anadljfj med nežni s-nol. jim nvraio tc ^•trn'kc vozcac pomagati  potfckati možic.
Otro'k: voviCk; s 1 tnko imenovan- tudi /arad: s-vr>:e sn'op'nc u p< - r.: Miriti. Vča«-ih v. gospodinje pred velikimi prazniki voz le v njih k pekom po-tice. sicer pa vozijo v njh kruh. »^truce« kruha se v te votičke pri-'cfcajo prav tako kakor zast'trm'k: na*ib potomcev. Ra/cn tcL'a prevažamo vozičke k ^eknr-n "e s tem več i-m ponorom Včasih so '"wv.rv-»dinie vodile tud* r/r-ske \07vke na i i vitak] trg. ZJe'o se je da *o na tre roai'e nrazne vozičke  vrača'c so *»e rm s trojčk;.
T'. d odejo v vOri-čk u *-c c m\< 1 i cela nprovizaci ja in včasih je tud   k<.'!<<xia iskala
<a.
Miff ljubezen ie re< fedta Vpi ;n
n "'iva. da seže tudi najboli r<^atim iiu lem do srca Prcj'nic dni so bili m:tn:č:ir;* 11 Do-'^Tiiski ce*-r vsak dan rvoschei «an;e-ni. ko so opsovali m'ado mater, ko ie peljali vsc-lci točnr, ob iptj uri iVOfeGI mtrv ":čka naproti očetu BI ie res pifaHHa prizor, ko vc je družina vračala srečni. Manvca ;e za<lovo'jna :.n vsa K''?*ni f»o4f*Jta4a c'<»d-ko breme, oče na ie moskn in p^nrrno- Vo-rakal r.-S vo/:čku kakor častna **rti7*. Ta d~ '/'r>'' .» : l:} \ ic t--ij^tT žc trk*-. cWfo in eđeta *c j« tako -\aSlorv k:i. «'« wv m:*n'".i-ii na^adn'e /ač 1   Jv< m t: v i<krcn'*> J<,t^',» .
r; re.v:<tični in nmngj 10 rudi
"■arn' 1 *"cnJoni. Mnrdi so *rvčn: dr.i/;i; mdi
z»'-5di'; molo. 9 '* I. jk 1 ~:h t~ 'i Idila, ki   iim  ic  ncVii %m%*  s.^ja'a gV-b KO
v prce. ic /ačVa vznemirjati.
Priznati   ie  treba. <la »o med nvtmčarji
tudi dehri opazovalci. Cc le nimajo vsi opazovalnega daru. pa imajo drugi tem večjega. T.'ki> ie eden izmed njih opazil, da je otrok srečne družine vselc; dominiral v vozičku nekako izivalno. ko se je družina vračala v mesto medtem ko se je skrival nekie v breznu voza. ko ga je mamica peljala očetu naproti. Začela so se vsiljevati kočljiva vpraVmja. t*>da mitn'čarii s . j:h rešili brez vsak;h posebnih ceremonij. »LVrabli« so kratkom tlo otroka. Močen mitničar je pograbil vo/ ček. ga iztrgal presenečeni ma-nvci iz rok. da ni utegnila niti protestirati. PrOiestiraJ jc pa »princ«: začel je vekati. evi'iti in zavijati, ko ga :e mitničar z vo /ičkrm vred nesel v mitnico.
Operacija ic hi'a kma!u končana Mitničar sc j c vrnil iz nvtnice. toda ne le z vo-m in otrokom   temveč tudi z velik:m nahavaniffl nahrbtnikom. Otročička so po toahli zopet v vozček. nahrbtnik z vso nje-goro vsebino, ki   jc bila v tOBfcl meri vir dmž:n^ce nreče  s<i pa stehta'i po vseli nra 'h    Ptinofni   oče   ie   iun.aško  nos<?gel v žen. p'n'a1 ai tnino in družina je nadalje vnla ^sprehod<c.
Kratka zgodba
Oče je bil že več dni zpIo nataknjen zaradi izpremenjenejia vedenja svoje hčerkice. Kaj pa. če tiči za vsem tem moSki ?
— Ne trpim, če skrivajo ljudje svoje prave misli za namigravanji. — je dejal. —
iiakor oni dan ta pospa Snojeva. Da-H puščamo Ano pogosto  samo doma,   me je
vprašala, in Ce se ne dolgočasi in C«* morla ima koera. ki ji pomaga pregranjati dolgčas! Biti si hočem na jasnem! — je dejal in prešel takoj tja. kamor preidejo energični možje najraje: k dejanju.
— Oba odideva z doma. Pavla! — je lazvijal pred ženo svoj strateški načrt. —
s! me razumela: oba odideva z doma ln porečeva. da sc vrneva Scle pozno zvečer. Ana naj ne čaka z vef-erjo. Z doma odideva. torej.
— To sem slišala že trikrat. — je pripomnila Pavla. — In kaj potem ?
— Kaj potem? — je ponovil oče — To Je vendar kaj enostavno: midva odideva
torej z doma — do cestnega križišča, potem   se  pa  vrneva  po stranski  ulici  — v
hiio prideva skozi zadnja vrata — vstopiva neopaženo — no, vse drugo pa prepusti meni! je dejal oče in začel hoditi razburjeno po sobi sem in tja. pri tem Je pa rožllal s ključi v žepu, da je moral človeku kar imponirati.
Odšla sta torej skupaj z doma. na otatnem križišču sta se obrnila, odšla pre-
I vidno po stranski ulici nazpj ter dosegla tako neopaženo iiišo in stanovanje. V prcl-I nobi. za temnimi omarami sta »e skrila. Ni j jima bilo treba dolgo čakati, ko je nekdo ! plaho pozvonil. Roditelja sta zadi-zala sapo. Njuna hčerkica Ana. je smuknila na hodnik, odprla tiho vrata in v naslednjem trenutku  jc  driaval v naročju . . -
— H oh oh o . . . ime-nitno! — sc jc nasmejal ravnatelj Petrovski na ve« glas in udaril z dlanjo po razgrnjenem listu, da
je glasno tlesknilo. — Hohoho, ne. taka neumnost! — In solze so mu pritekle od smeha po licih. — No. to je pa zares kratka zgodba s presenetljivim koncem — to vam je duhovitost, da nikoli tega: PazUe
torej, drajri moji. — je nadaljeval, pri 2e-mer je mislil pod »dragi moji* svojo ženo, svojo sedemnajstletno hčerko Sonjo ln svojega sedemletnega sinka Kol jo. — To vam moram prebrati — ne. presmesno! In zopet se je na ve? £las znkrohotal. preden
je začel brati. Ko j- pa prebral do konca.. . je nesliftno odprl vrata ln v naslednjem trenutku je držala v naročju . . . pa dejal: No torej, kdor ugane to. ta pre-komični in preneumni konec, dobi sto Ur. Koga je torej držala v naročju?
— Jaz vem! — se je oglasil mali Kolja zardelih Hc. — Jaz vem, — je ponovil zmagoslavno on. ki Se ni znal ločiti poezije od resničnosti. — gospoda podnajemnika Cim odideta z doma. pribiti vedno k Sonjt
Radio LJubljana
N'EDELJA. 8 FEBRUARJA 1942-XX 8: Poročila v slovenščini. 8.15: Poročila v italijanščini. 830: Konceit organistke Marta Amalije Pardini. 11: Peta maša iz bazilike Sv. Pavla v Romi. 12: Razlaga evangelija v italijanščini. 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini. 12.35: Koncert violinisti Karli Sancina. 13: Napoved čn-.sa - poi\j>"-ilu v italijanščini. 13.15: Ko-mt9BB&e "lavnega, stana 0".>oicžcnili Sil v slo-. e.;^:ini. 12.20: Pesmi, pesnu. pasmi. . .
orkester pod vodstvom Aneelinia. 14: Pc-
ročila   v  llalijansčini.  14kio: LjuMjariFki
t :»rV«*:i or*;rrtcr dcI v^•-'.***vom D. M. ši-janrrti. pf iti H glofcba. 14 45: Poročila v slovenščini. 17.15: F. Janežič: Zimska borba proti škodljivcem sadnega drevja — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Ko-IIH«iti zbor 10.30: PornčHa v slovenščini. IC IV Operna glasba. 20: Napove 1 časa --poročila v italijanščini. 20 20: Kmnstitsr dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Koncert pref. Pavla Rančigaja. 21: Mali orkester pod vodstvom Bojana Adamiča. 21.35: Simfonični koncert pod vodstvom Argcnta,
v odmoru predavanje v slovenščini. 22 45: Po:oClla v Italijanščini.
PONEDELJEK. 9. FEBRUARJA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska £:la>ba. v odmoru napoved čana. 8.10: Poročila v italijanščini. 12.15: Lumbarjev vokalni kvartet. 12.40: Ambrosianov trio. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13 15: Komunike Glavnega stana Oboroženih 811 v slovenščini. 13 20: Filmska glasba — orkester Cetra pod vodstvom AngeUnia 14 Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M.Sijanea: orkestralna glas-ba. 14.45: Poročila v slovenščini. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr Stanko Lc-
ben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnec-nih dogodkov v slovenščini. 20.30: Simfonično vokalni koncert pod vodstvom Pau-lettia ob sodelovanju sopranlstke Marije Pedrini in tenorista F Merila. 2140: Predavanje v slovenščini 22: Koncert Poltro-nlerijevegn kvarteta. 22 45: Poročila v Italijanščini.
Sestanek okrajnih komisarjev v vladni palači
V prisotnosti podprefekta dr. Davida načelnika kabineta, in drugih funkcionarjev Visokega komisariata so se zbrali pri Eksc. Graz:oliju v četrtek dopoldne okrajni komisarji iz pokrajine. Visok, komisar je podal pregled vsega delovanja, ki zadeva politično upravno in gospodarsko življenje občin v pokrajini, ter navodila v vsem pogledu.
Posebej je govori o delovanju občinskih podpornih ustanov in sploh o podpornem delu.
Edinstvena velika predstava za Dopolavoro
V nedeljo dne 8. t. m. bo v dvorani Pokrajinskega Dopolavora (Tabor 13) edinstvena veliki brezplačna predstava za dopo> lavoriste. Ob 15. se bo predvajal film »Čuda ki doktor Mischia«. Ob 15. popoldne nastopi »Beli Satir« s svojimi svetovnmi in edinstvenimi čudovitimi eksperimenti Pri predstavi sodelujejo: priznani orkester Pio!-ti ekscentrična fantazistka Ines Rcvmanelli. pevka Lina Bclla ter dva pritlikava šaljiva glasbenika Artura in Peppino
Brezplačne vstopnice se lahko dobe pri tajništvu Pokrajinskega Do»polavcra pri ravnateljstvu uprave in pri ravnateljstvih državnih uradov. Otroci pod 14. letom sta rosti, če niso v spremstvu staršev, nimajo prostega vstopa.
^^Ivaj^vetiiia^l
Ljubljana, 7. februarja
V četrtek zjutraj je za vedno zapustil vrste naših uglednih stavbenikov Ivan S v e t i n a . ki ga je poznala vsa naša ožja domovina. Sloves njegove sposobnosti in njegovega strokovnega znanja je segal celo v Dalmacijo, kjer je .projekt ral in gradil v ponos slovenskega stavbarstva.
V svojem poklicu se je začel udejstvo-
vati že v Triestu. kjer je njegovo ime na-mah postalo splošno znano po gradnjah ve-lkega obsega. Nadaljni razvoj v tem mestu mu je preprečila prejšnja svetovna vojna, ki ga je prisilila, da je svoje podjetje preselil v Ljubljano, kjer je v dneh po pre_ vratu in kasneje imel dovolj prilike, da je svoje sposobnosti uveljavljal na vseh področjih graditeljstva. Gradil je javne in privatne zgradbe ter se nato preusmeril na gradnje cest in mostov. Naj bolo od njegovih del omenjene samo zgradbe železniške uprave v Ljubljani, zgradbe telovadne n prireditvene dvorane na Taboru, zgradba zavetišča za onemogle v Mostah, adaptacija zgradbe Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, zgradba paviljonov umobolnic na Studencu in Novem Celju, gradnja cerkve v Zatonu prj Šibeniku m obnova cerkve na Jesenicah in še mnoge Iruge zgradbe. Od cestnih gralenj naj bo omenjena samo ona Reka—Sv. Aren na Pohorju,  od gradenj mostov pa most čez
Krko v Krki na Dolenjskem ter neiteti drugi mostovi manjšega obsega na štajerskem
in v Prekmurju.
Stremljenje po ustvaa-janju ni zapustilo stavbenika Ivana Svetna niti v Času njegove dolgoletne bolezni, ki do zadnjega ni mogla preprečiti, da ne bi sam nadzoroval vseh prevzetih gradenj. In ko mu ni bilo več mogoče, da bi prenašal napore težavnih potovanj v kraje njegrovegra udejstvovanja, je bil prisiljen, dasi ne rad. da je v času izvelbe posebno važnih konstrukcij zapuščal za krajši in tudi daljši čas svojo družino, kateri je sicer posvečal ves wvoj prosti čas.
V času, ko je snoval načrte za nova deJa^ je posegla smrt in prerano zatrsnila oči možu, ki je ves živel za uelo in ki je imel zlato srce in vedno odprte roke tudi za delavce, ki so se vedno zavedali, da v njem nimajo samo dobrega delodajalca in dobrega plačnika n j'novega dela. temveč tuli dobrega prijatelja. Svetal naj bo spomin zaslužnemu možu!
Opozarjamo pogrebce. ki se nameravajo udeležiti pogreba stavbenika Ivana Svetine, da se bo vrsU pogreb danes ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Jožefa na 2alab.
(Bel
K O L K D A K
DANES: Sobota, 7. februarja: Romuald, Julijana
JUTRI: Nedelja, 8. februarja: Janez Ma-
tajski
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO  MATICA Bastard KINO  SLOGA: V mreži KINO  UNION:  Kraljica snega UMETNOSTNA RAZSTAVA BRATOV DRAGA    IN   NANDETA VIDMARJA v Galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20.  Murmaver, Sv. Petra cesta 78
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marijan A h č i n, Korvtkova ul.  18, telefon št. 36-24.
Koncert Ljubljanskega komornega orkestra preložen
Za ponedeljek 9. febr. napovedani koncert Ljubljanskega komornega orkestra preložen na 23. februar, ko bo ob 18.30 ▼ veliki Filharmonični dvorani. Ze kupljene vstopnice ostanejo v veljavi.
Iz Srbije
— Likvidacija »Avale«. Likvidacija poročevalske agencije Avale v Beogradu je še končana. Izločen je pa bil oddelek za inozemske liste. Ta bo likvidiran po poseb* nem likvidatorju.
Kitara Marije Stuart
Dragoceno kitaro ima neki frankfurtsk: starinar. Na podlagi dokumentov se da dokazati, da je bila prvotno last Marije Stuart in da je pozneje menjala več lasi nikov. Marija Stuart je spoznala kitaro, ki so jo bili pr nesli Mauri v Španijo, od koder se je razširila v Italijo in v 16. stoletju tudi v Francijo, med svojim bivanjem na pariškem dvoru. Kitara je zelo precizno izdelana in lepo okrašena. Zlaatd vrat je okrašen z arabeskami, vloženimi v slonovo kost. Na kitari je tudi več bisernih okraskov. Od šestih reber so se ohranila samo še tri prvotna, na katerih je grb vladarske rodbine Tudor v rdeči barvd. Na vratu kitare sta vgravirani na dveh slonokoščenih ploščicah imeni lastnika gradu StuartOV v Edinburgu in gradu Holyrol, kjer je najraje prebivala Maria Stuart.
Obnovite naročnino!
1
Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapusti! naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in ta-st, gospod
REZEK JURAJ
učitelj v pokoju
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. februarja t. 1., Ob 2. uri popoldne z 2al, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. februarja 1942.
ŽALUJOČA SOPROGA IVANA In sorodstvo.
Umrl je moj predobri brat, gospod
Rudolf Grošelj
profesor I. klasične fcimn. v pokoju
K zadnjemu počitku g"a spremimo v nedeljo, dne 8. februarja 1942. ob pol 3. uri popoldne z Žal. kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Krizu.
LJUBLJANA, dn* 7. februarja 1912
GLOBOKO ŽALUJOČA SESTRA.
mm. 31
»SLOVENSKI N A R O D«,50hota- 7 ^bruarja 1942-XX
Stran 3
Nepremičninski trg v januarju
Tudi pretekli mesec jc bilo prodanih mnogo travniških in gozdnih parcel — Cene se razvijalo individualno s sunkovito tendenco naraščanja
Ljubljana. 7 februarja
Čeprav je večina nepremičnin v trdnih rokah, ker jih smatrajo v sedanjih časih za najbolj varno naložbo, so na velikem področju zemljiška; knjige ljubljanskega okrajnega sodišča še vedno naprodaj večje idi manjše parcele, njive, travnik . gozdovi, stavbišča. manj pa večje stavbe :n cela posestva. V zvezi s selitvijo nemških optantov je bilo iz proste roke prodanih le zelo maio nepremičnin, ogromna večina bo prešla v druge roke po posredovanju »Emonet.
Glede cen je pa danes skoro nemoči.če u gotov ti vsaj za nekaj časa veljavno merilo Razvijajo se cene docela individualno in kakor kažejo primeri p n naša ta položaj nekater m izredne zaslužke
I ipoprodajami. vpisanimi v zemlji->-   zo v januarju omenjamo nasled-
r je:
Ivan Trbančič. posestnik iz Vnanjih goric, je prr^inl Ivanu Samotorčanu. posestniku iz Ples vice parcelo sotarijo v kat. obe. Brezovici v izmeri 2526 kv. m za 4000 lir
Jože Hočevar, posestnik iz Sarskega, je prodal Ivanu Dolencu, posestniku iz Pija-ve gotice, b) Fanezu Cernagoju. posestnika iz iste vasi parcelo v izmeri 133 kv m. na ka*cr: stoji gospodarsko poslopje, za 500 lir.
Alojzij Bevčar. posestnik in zidarski mojster iz Lepodvorske ulice, je prodal Josipu B«*nčini, po^estn-ku in mesarskemu mojs*!-; iz Aljaževe ulice, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornj. Šiški Parcela • ner: 332 kv. m in je kupec plačal zanjo 12.4C0 lir.
Antonija Komotar. pocestnica s Stepanj-ske cesto, n njen sin Vid sta prodala Alojziju Dergancu. kleparju s Hradeckega ceste, in njegovi ženi Matildi gozdno par-
ceio v dav. obč Rudniku. Parcela meri 645 kv. m in je kupnina znašala 4515 lir.
Josip Cad, nedoletni posestnik z Pod-rožnika. kj ga je zastopala mati Agata, je prodal veleposestniku Erneatu Galletu z Vodnikove ceste več travniških parcel v kat. obč. Zgornji Šiški. Parcele merijo skupno 2492 kv. m. Kvadratni meter je stal 3.80 lire in je kupec plačal skupno 9469.60 lire. — Isti je prodal Ivanu Rojinl, r<>sestniku in trgovcu s Sv. Jerneja ceste, dve travniSk; parcel; v kat. obč. Zg. S:ški v skupn- zmeri 1137 kv. m. Kupnina je imasaia 4320 60 lire
'▼an Rojina. trgovec in posestnik iz Sv. Jerneja ceste, in Ernest Galle. ve!eposest-nik z Vodnikove ceste, sta sklenila menjalno pogodbo, po kateri je Rojina odstonil Galletu od svojega posestva v kat obč. Zg. Šiški, travniško parcelo v izmeri 49 kv. m, Ga!le pa mu je odstopi! parcelo enake bon:*efe v izmer-; 63 kv. m. G^ede na razliko v izmen je Rojina doplačal 53.20 lire
Ernest Ga Ur. veleposestnik z Vodnikove ceste, je prodal Antona Zakotni k u in Alojziju A vsili v kat. obč Zgornji Si*ki dve travniški parceli v izmer. 810 k v. m za 3078 lir.
Frane Sepra. posestnik s Celovške ceste, je prodal krojaču Antonu Marenčetu :n tekstilnemu tehniku Stanku Marenčetu iz Čebelarske ulice parcelo v kat. obč Dravi jah v izmen 532 k v. m za 15.200 lir. Parcela je v naravi stavbišče.
Družba Sv Vineenca Pavelskega za prostovoljno oskrbo siromakov* in mladinsko varstvo na Poljanski cesti, k: so jo zasTc-pali predsednik dr Leon i d Pitam c. pod-predseclrik Franc F nžgar. župnik v pokoju in tajnik dr. Alfonz Levičnik. je prodala Martini Cečevi, nedoletn: hčeri ravnatelja in industrijca z Gruberjevega nabrežja njivsko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju I v izmeri 1466 kv. m za 73.300 lir.
Božena Hilbrriova. roj. Hessova. posestni ca iz Salendrove ulice jc prodala Liji Dolenčevi J>:.eve u.fcoi posestvo v kat. obč. Ljubljana, Krakovsko predmestje. Posestvo se sestoji iz vrta in hiše v Dob rilo vi u 6. Kupna cena je znašala 7: ooo Lt.
Dolenc (Dolenz) Lija. roj. Laurinetz, po-SSSflVSBS z Gajeve uhce, je prodala Anki Skufci. prokuriskn;. in posesmici s. Aškerčeve ulice, posestvo kupljeno od Božene H.ibertove za 150.000 lir.
Franc Vidic. posestnik v Sostrem, je prodal Josipini Rometovi. zasebnici iz Za-vogelj pn Dobrunjah, solastnino na gozdni parceli za 3o00 lir.
Ivan S t razi Sar. posestnik z Jezera, je prodal Pavli Mrav!jetovi. žen-; mesarskega pomočnika iz Podpeči. dve gozdni parceli v kaL občin; Jezeru za 3040 lir.
Alojzij >tUpar. zasebnik iz Hrast j a pri Kranju, je prodal elektrotehniku Joieta Koprivškn ml. z Vidovdanske ceste njivsko parcelo v kat. obč. Stanežičah. Parcela meri 581 kv m in stoji na njej se nedograjena stavba. Kupna cena je znašala 49.310.70 lire.
Janez Dovč. posestnik iz Sneberjev, je prodal Tereziji Jelenovi, ženi zidarja z Zg. Zadobrove. gozdno parcelo v kat obč. Zadobrovi v izmen 546 k v. m za 623 lir. — Isti je prodal zasebni uradnici Hani Tomovi iz f>ev M. v Polju gozdno parcelo v kat obč. 2adobrovi v izmeri 1152 kv. m za 1057 lir.
Ana Ruparjeva. posestnica s CelovSke ceste, je prodala Ani Vokovl, posestnici z Resljeve ceste, hiio na Celovški cesti St 90 z dvoriščem in vrtom za 102.600 Lr
Jožef Kune. m.zarski pomočnik iz Pred-jaoasfce ulice, je prodal Ani Scifertovi, ženi cerkvenega si karja s Ceste na loko, gozdno parcelo v davč. oW Rudniku v izmen 497 k v  m za 3420 lir.
Ivan Gol jar. mizar n posestnik iz Linhartove ulice. ;e prodal CTki Sffllgojevl, soprogi so! upr iz Sv Jurija ob Taboru njivsko parcelo v izmen 393 kv m. Kupnina je znašala 7467 lir
Fran Kopač possstntk z Poljan pri St. Vidu. je proda! Cilki SfiligoJevL soprogi SoL upr iz Sv. Jurija ob Taboru, nj-vsko parcelo v izmen 357 kv  m za 6376 lir.
Peter Končan, posestnik v Logu. je proda! Antonu Končanu posestniku iz Iste vasi, pašniskr oarcelo v izmen pribl žno 2000 kv   m u 380 lir
Alojzij in Ana Cemak posestnika iz Z*0"*nie Zadobrove st* orod?1? Leopoldu Likarja Iz Pll)d*el|€^e ulice oarcelo v kat. obč Zadobrov: v izmen 1090 kv m za 4142 lir.
Ernest Galle. veleposestnik na Vodnikov, cesti. je prodal mag. pharm. Pavlu Bohincu s Ceste 29 oktobra, njivsko parcelo v kat. obč Zgornji Sišk; v izmeri 753 kv. m za 22.800 lir.
Valentin Dolinar. posestnik v Notranjih goricah, je prodal Ani Mrakovi, posestnikov; ženi iz Pleševice dve :iozdn- parce1: v kat   obč. Brezovici za 22 000 lir
Frane Klemene, treovec 7 Dolenjske ce--te ie prodal I^opoldu Mtiherju. trgovcu ■ Grosuplja gozdno parcelo v kat obč Grosuplje. Parcela meri 10393 kv. m in je kupnina znašala  1900 lir.
Stanislav Kune. po^e^r.ik in privatni iradnik. prej poslovodja tobačne tovarne, in Ana Kune. roj. Edimayer. njegova že-ra .Va Proda-a opernemu pevcu Mirku Jelaćinn iz Skrabčeve ulice nepremičnino v kat. obč Vič Nepremičnine! obsega hiSo. dvorišče in vrt ter je kupec plačal zanjo 152 000 lir
Alojzij Kadunr. posestnik iz Stranske vasi pn Grosupljem je prodal Jožetu Poljšaku .poetaiennčeln ku v Klisu (Dalmacija), in njegov; ženi Mariji njivsko parcelo
v kat. obč. Stranski vasi v izmer. 531 k v. m za 2280 lir.
Ernesta Galle veleposestnik z Vodnikove ceste, je prodal Marici Koritzkv, učiteljici iz Postonjske ulice, njivsko parcelo v kat. obč Zgornj; S:Ski Parcela meri 1016 m in je kupnina znašala 38.000 Ur
Anton baron Čodelli na Kodelievem gradu je prodal privatnemu nameščencu Josipu Vrenku iz Ulice 3. maja parcelo v kat. obč Stepani: vasi. Parcela meri 400 kv. m in je kupec zanjo plača! 16.000 lir.
Janez Jere. posestnik 7. Javora je prodal Ivanu Crmiču. posestniku v Vnajnarjih, travniško parcelo v zmen 5600 kv. m za 3420 lir.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Uuhljani je prodala Radoslavi Suštarje-
vl z Dolenjske ceste parcelo v kat. obč Vič. Parcela mer; 737 kv m in je kupnina znašala 73.700 lir
Valentin Dolinar. posestnik v Notrar4 r goricah, ie prodal lenaeu Klrmenčiču. ?e-'emiškemu delavcu v Notra^^h poricah v kat   obč* Brezovici parcelo v tzmen 300 kv m za 1140 lir.
DNEVNE VESTI
— Nadaljnje omejitve potrošnje elektrike.
Z ministrskima uredbama od 8. novembra 1941 in 23. jan. 1942 so izšli predpisi o omejitvi potrošnje elektrike. Romski »Uradni list* je sedaj objavil novo uredbo ministrstva za korporacije v sporazumu z državnim podtajništvom za vojno proizvodnjo o nadaljnjih omejitvah potrošnje električnega toka. Nova uredba, ki je stopila danes v veljavo, odreja, da se zviša odstotek zmanjšanja uporabe elektrike od 20 na 30. Industrijska podjetja, ki trosijo električni tok. z izjemo tistih, ki delujejo v pokrajinah na Siciliji. Sardiniji in na drugih italijanskih otokih, morajo reducirati porabo toka. razen na redni tedenski dan počitka in ukinitve dela en dan med tednom, kolikor Je mogoče tudi pri delu med tednom. Vendar se tedenski delovni urnik zaradi tega ne sme znižati pod 24 ur. Obrtna podjetja, ki uporabljajo električni tok v ovojem obratu, ne smejo potrošiti več kot 90r'c količine, uporabljene v odgovarja; meaecih preteklega leta. Kdor bi kršil te predpise, spada pod sankcije, ki jih določa vojni zakon. Letni dopusti delavstva podjetij, ki se jih tiče zgornja uredba glede potrošnje elektrike, morajo biti dani In izrabljeni edino med 15. februarjem in 25. marcem. Delodajalcem je prepovedano plačati delavstvu in nameščenstvu dopust Predpisi te uredbe se ne nanašajo na industrijska podjetja, ki delajo v stalnem delovnem kroc/otoku.
— Tudi zunanja razsvetljava trgovin je prepovedana. V skladu s predpisi notranjega ministrstva je v italijanskih pok Talinah prepovedana tudi1 zunanja razsvetljava trgovin v kakršni koli obliki. Mišljene so pri tem trgovinske izložbe, ki ne smejo biti razsvetljene niti pred začetkom zatemnitve.
odslej pojem za polnoi r»'den ka-vin nadomestek.
liiMtt-tki koii/ul \  Milanu. Poglavnik
Neodvisne Hrvatske Države je s posebnim odlokom imenoval za hrvatskega generalnega konzula v Milanu dr. Vicka Svllokoca Dve veliki tatvini. V noči na četrtek so drzni tatovi oplenili v Milanu dve tvrd-ki. V prvem primeru so neznanci vdrli skozi izložbeno okno v prostore tvrdke Kores v ulici Bianca di Savoia. Odnesli so plena v vrednosti 300 000 lir. med drugim svilene tkanine in tkanine pripravljene za proizvodnjo trakov za pisalne stroje. Druga tatvina se je zgodila v Sibeniški ulici, kjer Ima svoje prostore družba »Časa italiana c >nfezioni *\ Tudi tu so tatovi odnesli večinoma sukno in nekaj drugega blaga v vrednosti 130 000 lir.
— Hrvatski poslanik pt hrvatskih delavcih v Nemčiji. Hrvatski poslanik v Berlinu dr. Milan Budak je obiskal v nedeljo hrvatske delavce v Hamburgu. Ob njegovem prihodu se je zbralo nad 2.000 delavcev, ki jih je poslanik toplo pozdravil in pozval, naj bod^ tudi v bodoče zvesti delavci v kovačnicah orožja Nemčije ter da naj izpolnijo svojo dolžnost do hrvatskega zaveznika v službi svoje domovine, kakor delajo to hrvatski dobrovoljci na vzhodnem bojišču. Dr. Budak Si je ogledal tudi stanovanja hrvatak*h delavcev, kjer se je lahko prepričal, da so z vsem izborno preskrbljeni.
— privatni pouk nemških otrok na Hrvatskem. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je dovolilo, da se smejo nemški otrocA v krajih    kjer  ni   nobene nemšike ljudske
šole. učiti privatno in da lahko delajo Izpite v eni izmed sosednih nemških učnih Šol.
— fmrla je pod tujim Imenom. V go-rizijsko bolnišnico je 19. januarja pripeljala neka deklica staro žensko, ki je prosila, da bi jo sprejeli, ker je zelo bolna. Spremljevalka je pred odhodom izjavila, da se piše 83-letna starka. Marija Kumar. 6e Isto noč je starka umrla in pokopali so jo na giavnem pokopališču, ne da bi se udeležil pogreba kdo izmed sorodnikov. V zvezi z zapuščinskim postopanjem pa so v sredo ugotovili, da je Marija Kumarjeva — tiva in čvrsta. Njeno presenečenje je bilo veliko, ko je prišel sodni uradnik k njej. da bi dobil podatke — o njej kot umrli Oblastva so sedaj v zadregi, ker ne vedo. kdo je bila starka z napačnim imenom. Njeno truplo bodo izkopali, med tem pa iščejo tudi dekle, ki je umrlo starko pripeljalo v bolnišnico.
— S telefonsko slušalko no flavt. Da bi telefonska slušalica služila komu sa napadalno orožje, dnevna kronika le redko zabeleži Te dni pa se je v Milanu zgodil primer, ko je storilec dokazal, da je ta nepogTešnl predmet sodobne etvlKaacije. pripraven tudi za povsem necivilizacijske namene Dva moža srednjih let, bivajoča v penzionu sta se sprla to vroča Kri jo je kmalu spravila od besednega dvoboja k dejanskemu. Bojevitejši, ki nI naJel pri-
mernejšega predmeta za uveljavljenje svojih trditev, je pograbil slušalko telefonskega aparata in lopnil z njo svojega nasprotnika po glavi. Udarec je bil tako prepričujoč, da se bo moral prizadeti zaraviti 15 dni, napadalec pa premišljuje o pravilnosti svojega dejanja v zaporu.
— Hrvatski poslanik dr. Budak pri velikem muftiju. Hrvatski poslanik v Berlinu dr. Budak je obiskal jeruzalemskega velikega muftija in ostal pri njem delj časa  v prisrčnem razgovoru.
— Poglavnik ustaški ženski mladini. Poglavnik dr. Pavelić je sprejel voditeljice ustaške ženske mladine. V svojem nagovoru je naglašal vlogo mladine zlasti ženske v bodočem delu za neodvisno Hrvatsko ter za ohranitev vsega tega, kar si je priboril ustaški pokret. Poglavnik je izjavil, da Hrvatska ne bo nikoli več razdeljena v poedine pokrajine, da bi bilo ime domovine n naroda cepljeno, kakor je bilo prej.
— Nov gospodarski svetnik. Z dekretom
hrvatskega   trgovinskega   ministra  je bil menovan za gospodarskega svetnika vodja glavnega urada za narodno gospodarno nemške manjšine na HrvaLskem Ferdinand Gasteiger.
— Velik iM»Zar v Varesu. V sredo zjutraj je Izbruhnil pora v delavnici druž. Helvetia, tovarne kavnih nadomestkov, gorčice in sorodnih izdelkov v Varesu. Oijcnj je naglo uničil velike količine izdelkov, ki so bili v sklartMMMi že pripravljeni za odpošiljatev. GaaJkrl so ukrotili besnenje požara ide po nekaj urah. Škodo cenijo na 250.000 lir in je kiita z zavarovalnino.
— Razpis zdravniških me^i. Zavod za so-i'.ilno zavarovanje Ljubljanske p krajine v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega specialista za kožne :n spolne bolezni v svojem ambulatoriju v Ljubljani, mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdratnškj okoliš Logatec .n mtsto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravnišk. okoliš Kočevje. Rok za vlaganje prošenj je do 20. februarja t. 1.
— Nesreča ali um«r. Policijska oblastva v Vem-ziji Oipoljujl te dni ug-.tnka smrti ugledne in b* gate starke. Do odkritja njene smrti je prišlo takole: Trgovka Bmilla Rufflnl je hotela pred dnevi proti večeru obiskati svojo 621 etno prijateljico Fausto TTevisanato. Vrata njenega stanovanja pa so bila zaklenjena in Ruifinijeva je takoj zaslutila, da se je nekaj zgodilo. Obvestila je policijo, ki je poslala na kruj več redarjev. Vdrli so v stanovanje skozi okno. Trevisanato je živela sama v razkošnem trinadstropnem stanovanju, speda pa je v skromni sobici na preprostem ležišču. Tam so jo redarji našli mrtvo. Ležala je v sami srajci na ležišču, roke in vrat pa je imela okrvavljene. Njeno telo ni kaza.lo znakov nasilja, tudi pručka z drobnimi okraski, ki je stala poleg postelje, je bila nedotaknjena, le nekaj stolov je bilo pre-vmjenih po tleh. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila že pred d vem i ali tremi dnevi. Sodne oblasti so ukazale prenesti truplo v mrtvašnico bolnišnice, kjer ga bodo natančno pregledali. Pritegnili so k zdravniškemu pregledu tudi prof. Pelle-grinija z medicinske fakultete v Padovi, ki je izjavil, da bo podal podrebno poročilo v dveh tednih. Okolnosti kažejo, da ne gre za zločin in da je Trevisanatova postala žrtev nenadne slabosti. Končni odgovor pa bo dala le zdravniška preiskava.
— Nesreče. Včeraj so bili sprejeti v ljubljansko bolnico trije ponesrečeni 1. Alojz Žlindra. 53 let star, zz Zlebiča pn Ribnici, je spravljal vino v klet Pri tem se je zvalil sod nanj. Ranjen je na glavi in levici. — Lada Vrhek. 14-letria hči klobu-čarskega mojstra iz Ljubljane si je pri sankanju zlomila desnico. — Marija Zaje. 57-letna zasebnica iz Ljubljane, je padla na cest: in se močno pobila po desni nog!.
Iz LJubljane
—lj V mestu je »nežna odeja že 42 cm debela. Včeraj smo dobib še 6 cm novega, suhega snega. Stara snežna plast je pa že 36 cm debela, tako da znaša debelina snežne odeje zdaj v mestu že 42 cm Kaže, da zdaj ne bo več snežilo. Morda bo zop^t pritianil mraz. Davi je bilo zopet m aro hladneje kakor včeraj, toplomer v Zvezdi je kazal —8.6 stop. Najvišja dnevna temperatura Je znašala včeraj —3.1 stop.
—lj Živilski trg. Zaradi novega snega je dovoz živil Se težavne j si. Zato danes ni bilo toiiko domače zelenjave. Med zelenjavo zdaj prevladuje uvožena cvetača, ki je je na izbiro. Dopoldne je bilo precej živahno na trgu kljub slabšemu dovozu domačih pridelkov. Večina gospodinj zdaj kupuje pri branjevcih, ki so dobro založeni tudi s korenjem in nekaterimi drugimi lanskim: domačimi pridelki. Na sadnem trgu je naprodaj ie precej domačih jabolk. Branjevci so po najbolj založeni z oranžami in mandarinami. — Danes je bilo naprodaj po 20 dkg mesa na družinskega člana.
—lj Koncert Ljubljanskega komornega orkestra. Na prvem koncertu natega novega komornega združenja bodo sodelovali
L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 14.30, ob nedeljah ob 10.30 in 14.30
KINO MATICA » TKLEKON 'Z'Z-41 Ljudje ln živali skrajnega »everm v n« i^prosnem  boju  z* življenje ln ljubezen
Bastard
Signe   H»a»o.    Georg   Loekkberg. Hild* Borgstroem. — Film Je bil odlikovan ng mednarodni   razstavi   v Benetkah.
ivl.NO   UNION   • TELEFON
Je  li   mogoče   v  športu  ln  sabavl najti
popolno  zadovoljstvo?  O  tem razpravlja film
Kraljica snega
Ann Sherldan
Richard Carlson
KINO   SLCMJA    •    IflKrON £l-$*>
Danes ob pd IS. ln v nedeljo ob 10. url dopoldne poalednjlč
V RTNJF VlftAVF
v  nedeljo   popoldne ob  pol 15. V MRKŽI
F:lm kriminalno !jube2ien.ske vsebine
rs. ino mosti1
Videli   boste  A: edea   Nazzarlj«   in ftSStO N orise vo   v   zabavni komediji
100.000 DOI.AR.TFV
ter  Smltha  Ba'.lewa  v  filmu divjega
ssoaOa ZLATO ZAPADA
m sicer: dane* Jutri v ponedeljek in torek ob 14.30 url. V nedeljo ob 13 30 pa izjemoma  Zlato zapada po znižani ceni!
odpeljejo ob 16.45 z Ajdovoftlne na Vič, ▼ Zg. Šiško, v Moste, na Rakovnik in k Sv.
Križu, ou koder se vrnejo v remizo. Vse spremembe današnjega voznega reda bouo objavljene o pravem Času.
u— Čevljarske pomofnike iz Ljubljano
vabimo na sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 8. t m. ob pol 10. uri v palačd Delavske zbornice. Miklošičeva c. 22, soba St. 3, I. nadstropje. Na dnevnem redu je razgo. vor o novi kolektivni pogodbi in ceniku za j čevljarska dela.
tudi štirje solisti, in sicer Valerija Hey-balova. naša prva operna pevka, dalje pianist Bojan Adamič in kot solista nastopita v sklepni točki koncertnega programa člana Komornega orkestra, violinista Leon Pfeifer ln Albert Dermelj. Komorni orkester šteje 15 članov in je pod umetniškim vodstvom našega violinskega virtuoza Karla Rupla. Na prvi nastop komornega orkestra opozarjamo in prosimo, da se kupijo vstopnice v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Prav tam se dobi podrobni spored koncerta.
— Raeioniranje obutve. Preskrba prebivalstva Hrvatske z obutvijo bo v bodoče vezana na nakaznice. Doslej imajo na Hrvatskem tri vrste nakaznic, eno za čevlje, druge za opanke, tretje pa za popravilo. Nakaznice se dobe na prošnjo. Prosilec pa mora izjaviti, da nima več kot dva para porabnih čevljev. Lažne prijave s« strogo kaznujejo.
—lj Redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske se bo vršil v ponedeljek dne 23. februarja ob 18. url v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red bo naslednji: Otvoritev po predsedniku, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo računskih preglednikov, določitev vpisnine članarine in ustanovnine, volitve odbora za poslovno dobo In slučajnosti. Odbor vabi članstvo k obilni udeležbi.
—lj Za mestne reveže je podaril stalni dobrotnik g. mr. ph. Milivoj L^ustek, lekarnar, 100 L. namesto cvetja na krsto gdč. Pavle Schubert; neimenovana dobrot-nioa iz Ljubljane je za mestne uboge podarila 100 L.; Združenje pooblaščenih graditeljev v Ljubljani je pa podarilo 200 L. namesto cvetja na krsto stavbenika g. Iva na Svetine. Mestno poglavarstvo izreka dobrotniKom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
—lj Smučarski raj na Rožniku. Letos, ko je zima za tiste, ki se še lahko smučajo, tako ugodna in tako neugodna za premnoge druge, ki morajo prezebati, je postal Rožnik mnogim ljubljanskim smučar jem in smučarkam pravi raj. Dan za dnem, zlasti pa ob nedeljah, hodijo množice smučarjev na vrh Rožnika, kjer je nekaj prav prikladnih, dasi precej strmih smučišč. Iz_ vežbani smučarji kažejo tu svojo spretnost, začetniki in bolj nerodni pa padajo, da jih je veselje gledati. Tudi po lepo izpeljanih rožniških izpnehajališčih srečuješ zdaj vse polno smučarjev. Na nekaterih krajih so si ugladili smučine ob poti, da ne motijo izprehajalcev, ki jih je pa Ita* malo in ki smučarjem od srca privoSčjo nekaj u'';tka. Prav je, da so dobili smučarji mo*nost vsaj malo razgibati se v ne., posredni bližini Ljubljane, ker mnogi itak nimajo sredstev, da bi se vozili na smuko iz mesta. Le škoda, da je ves Rožnik s šišenskim hribom tako gosto zaraAČen, da je prilike za smuko na njem zelo malo
—lj Promet ljubljanske ee»tne železni«-«*
je prilagođen predpisu o gibanju prebivalstva ter zato električna cestna železnica Že današnjo soboto vozi samo od 8. pa do 15.45 ure. Zjutraj ob 8. peljejo prvi vozovi vseh prog z Ajdovščine na vse strani. Popoldne ob 15.45 pa peljejo zadnji redni vozovi z Ajdovščine na vse strani Ob 16. ur! peljejo vozovi z vseh končnih postaj, torej od Sv. Križa, iz Most, z Rakovnika, z Viča in Zg. Šiške v remizo. Službeni vozovi
VESELI TEATER
NOV PROGRAM ST. 15 V nedeljo tri predstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30.
lj— Brata Drago in Nande Vuliriar, ki sta prepotovala že skoraj vso Evropo, sta v Obersnelovi galeriji postavila na ogled 30 svojih najnovejših del iz katerih veje ljubezen do domače zemlje in do človeka. Zanimivo je dejstvo, da brata umetnika ustvarjata svoja dela ločeno, kljub temu pa se v njih izraža sorodnost. Drago se ja oklenil narave, Nande pa človeka. Oba imata svoj slog. Razstava vzbuja splošno pozornost. Odprta bo do 15. t. m. Ogled vsak dan.
—lj Kje Je trtd»a Prijaviti ali odjaviti svoje bivanje v Ljubljani? Odkar je usa-novljen anag»-afični ali prijavni urad na Mestnem trgu št. 23. v znani čini Drofe-njgov; hiši med Souvanovo in Ziendrovo trgovino, se mora v tem uradu prijaviti vsakdo, ki se stalno naseli ali vsaj tri mesece živi v Ljubljani, prav tako pa tudi o.ljavjti. Vsi oni pa. ki pridejo v Ljubljano za nekaj dni ali tednov ter ostanejo tu manj ko tri mesece, se morajo prijaviti in odjaviti na kr. kvesturi v Subičevi ulici št. 5 v pritličju, soba št. 2 a. Tiskovine za prijavljanje in odjavljanje za kratko dobo, torej za prijavljanje na kr. kvesturi, se dobe v Ljudski knjigarni. Opozarjamo občinstvo, ki po pomoti išče anagrafični ali prijavni urad na mestnem magistratu, da v poslopjih mestnega poglavarstva nikdo ne sprejema takih prijav ali odjav, temveč prijave za stalno bivanje sprejema samo anagrafični urad. ki je, kakor prej rečeno, na Mestnem trgu štev. 23, nasproti trgovine mestne elektrarne.
—lj Delavke in delavci, zaposleni v tovarnah pletenin in trikotaž, bodo imeli svoj sestanek v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3 v Pokrajinski delavski zvez* (Delavska zbornica). Miklošičeva c. 22, pritličje. Ker bo razgovor o bodočih mezdnih akcijah, vabimo vse prizadete, da se sestanka gotovo udeleže.
—lj Nakazila za premog bo dajal mestni preskrbovalnd urad v II. nadstropju Mestnega doma v sobi št. 3 samo ob torkih, četrtkih ln sobotah. Obenem je treba premog tu tudi plačati. Z nakazili bodo pa interesenti premog dobili na mestni pristavi — tako kakor doslej — samo o ponedeljkih, sredah in petkih.
—lj Kdor popisnih pol za živ Uske nakaznice še vedno ni oddal, naj jih takoj odda v vratarje vi sobi na desni strani veže mestne hiše za vodnjakom. Pole mora seveda podpisati hišni gospodar.
—lj Tečaj za električno in avtogoosko varjenje (popoldanski od 14. do 18. se bo pričel v torek, dne 17. februarja t. L v šolski varilnici tehniške srednje šole v Ljubljani in bo trajal oeezm dni. Prijave sprejema do 14. februarja 1.1. šolska uprava.
—lj Filharmonična družba v Ljnbljani bo imela svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 23. februarja 1942 ob 17.15 uri v Huoadovi dvorani Glasbene Matice ▼ Ljubljani, Vegova ulica.
—lj Vino za dom: pinot, refoško, verona, rebula, muškat itd. Lir 9.85 toči gostilna Lovšin.
—lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani
posluje od 10. februarja dalje vsak delavnik dopoldne od H10. do 12., popoldne pa od 14. do 17.
Praška domača mast
CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 14T R. d. št. 2/41
Inserirajte v
•Slov. Narodu1
Škornje  m gojzerice-
a la »Žirovskcc in vse vrste drugih Čevljev po naročilu Izdeluje in sprejema popravila Mrak, Sv. Petra c. 30.
PREMOG DRVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA. Bohoričevo ollca 5 Telefon 20-59
»ALPAc CAJ
je krepilna pijača
HRIBOLAZCI in TURISTI! Alkohol vas ubija. Medica pa vam poživi mišice in srce in vas ogreva. Pristno Ambroževo medico dobite le v Medarni, Ljubljana, Židovska ul. 6.
V četrtek 5. februarja
je bila ob h* na 8. uro zvečer v tramvajskem vozu St. 2 proti Mostam pri magistratu pozabljena aktovka z raznimi zapiski. Kdor jo je dobil, naj jo odda proti dobri nagradi v inseratnem oddelku »Slov. Naroda«.
PER LA CURA DELLE CIGLIA ZA NEGO OBRVI
A BASE VITAMINICA FAVORISCE CA CRESCITA
Presso farmacie e profumerie o invlando vaglia di L 25.— a:
PRODOTTI PI. BI., Via P. Ca sta Idi 8, Milano
NA PODLAGI VITAMINOV POSPEŠUJE RAST
Pri apotekah in drogerijah ali s tem, da pošljete nakazilo L 25 na:
Cercasl rappresentante o concesslonarlo
Iščemo
zastopnika ali predstavnika
Naš blagi oče, gospod
IVAN SVETINA
stavbenik
nas je danes za vedno zapustil. Na zadnji poti ga spremimo v soboto doe 7. februarja 1942 ob pol štirih popoldne z 2al, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 5. februarja 1942.
SVETKA, soproga; inž. BENJAMIN, sin; MELITA, ANČKA por. DULAR, hčerki; dr. MARIJAN DULAR, *et; NUSA roj. ZRNEC, snaha; JANEZEK in MARKO, vnnka in ostalo sorodstvo.
Srran 4
>?LOVENT?K! NARO D«.sobota. 7. februarja 1942-XX.
Ste?. 31
tržnico
Ko so se na nabrežju Ljubljanice Se vrstile mesnice, kjer stoji zdaj tržnica
Ljubljana, 7. februarja NaS živilski trg ima zanimivo zgodovino, Jd bi zaslužila, da bi jo kdo posebej obdelal. Upravičeno smemo govoriti o tradiciji natega živilskega trga, Čeprav se Je način prodaje živil tako spremenil v stoletjih, da se dandanes trzne razmere povsem razlikujejo od tedanjih. V tistih časih niso še poznali niti besede tržnica in tudi izraz »živilski trg< Se ni bil v rabi. Govorili niso tudi se o mesarskih stojnicah, temveč o mesnicah. Ljubljana Se ni imela klavnice ln mesnice so bile mesnice v pravem pomenu besede, to se pravi, da so v njih tudi klali živino.
Na špitalskem mostu
Spitalske uUce nimamo več v Ljubljani, izgubili smo pa tudi špitalski moet. Z zgodovinarskega stališča je treba obžalovati, da se izgubljajo imena, ki nas opozarjajo na zgodovino mesta Zaro naj ob tej priliki,
ko tako zvani frančiškanski most doživlja ie stoletnico, opozorimo, da bi se moral imenovati Špitalski most. Sicer se bo izgubilo tudi ime »frančiškanski most t, ker je že splošno v rabi ime tnmostj»\ p i tudi malo nepravilno tromostovje. Zdaj bi tudi težko uvedli staro ime mostu, ker ga celo starejši meščani več ne rabijo. Reči je pa treba, da bi bilo ime špitalski most« mnogo bolj pravimo kakor ^frančiškanski most«. Vedeti morate, da se je še prejšnji leseni most imenoval po meščanskem ho-spitalu ali špitalu in da je po tem zavodu tudi dobila ime ulica, ki je bila pozneje prekrščena na Stritarjevo ime Razen tega je bil hospital tik pred mostom, med tem ko je frančiškanski samostan mnogo bolj odmaknjen in še celo na vzpetini Na špitalskem mostu torej smo imeli v starih časih neke vrste živilski trg. Na lesenem mostu so se vrstile stojnice, med njimi tudi mesnice. Pozneje so stojnice s težavo odpravili z mostu, da ni bil več tako oviran promet.
»Živilski trg« v 18. stoletja
Razumljivo je. da prejšnja stoletja niso prodajali živil na večjih trgih kakor dandanes, V 18. stoletju je bila Ljubljsuia. res
Se mesto vrtov, in sicer predvsem samostanskih in plemiških vrtov. Patricijem nedvomno ni bilo treba kupovati zelenjave od kmetov. Meščani so imeli dovolj svojih pridelkov, sicer so iih pa zalagala lahko še predmestja neposredno. Vrtovi in njive so se razprostili v Kravji dolini. Blatni vasi, pri Sentpetru. na Poljanah — okrog in okrog m^eta. Mesarji so pa prodajali meso v svojih mesnicah. Posebnega prostora za prodajo živil torej ni bilo treba. Niso delali razlike med prodajo živil in drugega blaga Trg je bil trg v širšem pomenu besed« Celo do dandanes je bil živilski trg do neke mere sejmišče, kjer so imeli svoje stojnic? tudi kramarji ln čevljarji Na trgu ms~ kupovali blaga le meščani, temveč tudi kmetje. Zato je bila prodaja raznepra blaga za meščanske ln kmečke odjemalce koncentrirana na skupnem prostoru, to je: na trgu. Se zdaj pravimo, da grrmo na trg ne pa da gremo na živilski trg.
Pozabili bomo, kako ie bilo...
Ko bodo padle zadnje mesarske stojnice na nabrežju Ljubljanice, bomo kmalu pozabili, kako je bilo včasih ter da je imel živilski trg drugačno lice kakor jo bo imel ob moderni tržnici. AH se vam ne zdi veli:? kontrast meri starimi, lesenimi kolibami in veliko tržnico, ki je po svojem stebrovju skoraj podobna svetišču ? Pozabili smo že na perspektivo, ki se je nam nudila z Marijinega trga proti stolnici in zmajskemu mostu. V dolgi vrsti v drevoredu kostanjev so se vrstile mesarske stojnice, črne. zgrbljene kolibe, pravi podganji grad. Po br--gu se je razpasel plevel v džunglo, kjer so našle dovolj hrane muhe in kjer so se gostile debele podjrane z odpadki mesa ln
drobovja. Pozneje so vsaj uredili obrežje s stojnicami, niso pa seveda mogli pregnati podgan. Id so se zadrževale pod tlemi stojnic. Zato pač ni menda nihče žaloval za barakami, ko so se morale začeti umikati tržnici. Zdaj stare mesarske stojnice prehajajo že v zgodovino. . . Stoji jih Se sicer precej na Vodnikovem trgu. toda letos jih bodo lahko podrli, saj je zdaj dovolj prostora v novi tržnici, namenjeni predvsem za prodajo mesa.
Ko so se vrstile še mesnice
V 18. stoletju pa niso poznali mesarskih stojnic, ki so se pozneje tako »razpasle« v Ljubljani. Ni bilo klavnice, zato je moral vsak mesar klati v mesnici. Mnogi mesarji so imeli mesnice doma. toda imeti bi morali dve mesnici, če so hoteli meso prodajati v mestu Meso so prodajal na prometnej-šem kraju. Najbolje je bilo. da sta bili prodajalna in mesnica združeni. Meso so prodajali nasproti mrsTanskcsra hospitala. kjer zdaj zidajo ribarnico. Kako daleč so se vrstile po nabrežju mesnice, ni več mogoče zanesljivo ugotoviti. Nedvomno jih je bile precej. Zgodovinskih podatkov o tedanjih tržnih razmerah kolikor se tičejo prodaje živil v Ljubljani, je iz starih časov malo. Zanesljivo pa Je. da so na nabrežju, nasproti tedanje kresije. že v 18 stoletju stale številne mesnice. Med poslopjem meščanskega hospitala in mesnicami je bilo ob tržnih dneh zelo živahno Prehod je bil ozek in bila je huda gneča. Hrup je bil v pravem pomenu beeoflc ^ejmarski in v poslopju hospitala se holehni liudje s slabimi živci na;'brž niso dobro počutiH. Prav zaradi izredr.o živnrmeg.a prometa na nabrežju ob hospltahi pozneje (ko je bil sprožen
predlog, naj bi izpraznjeno poslc<pj"e v pritličju  uporabili za  blazrlco)   poslopja niso
uporabili v dnicri namen. Pritličje hospitala je bilo tudi zelo vlažno. Ze lz te^i
je razvidno, da je bila slika tega »fllfl1 Fkcera trpra*- precej r'njmračna od te. ki se nam  nudi  dandanes.  Meso so prodajali v
tesnih, lesenih mesnicah, kjer so tudi klali živaM. tako rekoč sredi množice ali na samem sejmu. Da te mesnice niso mogle biti posebno snažne, si lahko mislimo. Prave slike si pa o tedanjem življenju na nabrežju ne moremo ustvariti.
Prva »tržnicaa v Ljubljani
Zanimivo je najbolj, da so živila prodajali v Ljubljani že pred stoletji v neposredni bližini dandanašnjega živilskega trga. na kraju nove tržnice. Pozneje so živila prodajali tudi na Mestnem trgu. začetek našega živilskega trga je pa vendar na nabrežju Ljubljanice ob sedanjem Pogačar-jevem trgu. Tam smo pozneje dobili tudi prvo ljubljansko tržnico. Tako je namreč treba imenovati tržni lopi na Pogačarjevern trgu. kjer še vedno prodajajo sadje in po-vTtnino. Za stalne prodajalce sadja in zelenjave, branjevce, najbrž ne bo drugje prostora tudi poslej, dokler ne bomo dobili velike tržnice za prodajo vseh vrst živil in ne le mesa. Tako nas bosta ti tržni lopi spominjali starih časov tudi še. ko ne bo
Povpraševanje po turškem tobsku
Pridelovanje tobaka je v Turčiji ena najvažnejših gospodarskih panog. Zato je Viada že zdaj ukrenila vse potrebno, da bo prideiek tobaka tudi letos čim večji. Vsi kupci dobe kredite pod ugodnim: pogoji, če se obvežejo, da bodo upoštevali vsa navodila vlade. V vseh krajih, kjer pridelujejo tobak, so bi'.e imenovane komisije, ki bodo nadzirale sadilce in kupce. Kredite daje kupcem Narodna banka z posebnega fonda, ki je njegova naloga zagotoviti sa-dilcem tobaka za njihovo delo odnosno pridelek pnmeme cene. Viada je tudi poskrbela, da ne bo nobenih prometnih ovir v prevozu tobaka.
Iz prvih poročil o kupčijskih poslih na tobačnem trgu je razv dno, da je znašal pridelek v egejskem področju 27.000.000 kg, in da je bilo prodanega tobaka že 6,000.000 kg. Cene so vseskozi zadovoljive. Mnoge države, ki -talno kupujejo od Turčije tobak, so letos povečale običajne količine, poleg tega so se pa javili še novi kupci, med njimi tud: Egipt.
Papirnate hiše
Na Danskem so na poseoen način preparirali časopisni papir in dobili so nov gradbeni materijal. Poskusi so pokazali, da je novi gradbeni materijal varen pred ognjem in vodo. Prenese lahko vroč no 300 stopinj, ne da bi se vnel. Celo zaž galna bomba mu ne more do ž-vega. Novi gradbeni materija! hočejo uporabiti najpiej za gradnjo hiš. Poleg zidan.h, jeklenih in ste-klen.h dobimo še papirnate hiše.
Kino v železniškem vagonu
N.zozemska železniška uprava pripravlja potujočemu občinstvu svojevrstno zabavo in razvedrilo. Ljudje, ki moiajo večkrat dolgo čakati na vlak ali na zvezo, pa tu U taki. ki vlak zamude, se seveda po kolodvc rih dolgočasijo. In njim je namenjen potujoči kino, ki ima na sporedu kratke okrog 20 minut trajajoče filme. Kino je nameščen v posebnem vagonu in najprej se bo ustavil na kololvoru v UtrechLu. Pozneje ga bodo poskus.li tudj na drugih večjih kolodvorih. Ce bodo pr kazovali v tem kinu preveč napete in zanimive filme, bođ#> ifci-dje najbrž v bodoče še večkrat zamudili vlake.
Napredek italijanske telovadne vrste
več nobene mesarske stojnice. Prej ali slej
pa bo Ljubljana imela živilski trg urejen K k r sc spodobi za tako veliko mesto iD
♦ udi triU 'opi na Pogačarjevern trgu bosta preSli v zgodovino kakor so mesnice 18 stoletja.
s-a &®hzl vrtnarji
Razvoj vrtnarstva, safl^tva in vinogradništva v Bolgariji
Bolgar; so znani kot dobri vrtnarji. Od leta 1919 do 1941 se je povečala površ na s sočivjem zasejanih vrtov v Gornji Traki-ji, kjer so za to posebno ugodne razmere, od 3.500 na dobrih 10.000 ha. Vseh vrtov je v Bolgariji okrog 300.000 ha. Največ soč v-ja pridelujejo v plovdivskem okraju, kjer je tudi umetno namakanje najbolj razvito. Tam dozori soc vje dva tedna prej kakor v Severni Bolgariji. V tem ielu Bolgarije je pridelovanje sočivja intenzivno kakor na Holandskem ali v Nemčiji Ze sredi junija dozore parad žniki, v steklenih gredicah pa že v marcu. Gredice srgrevajo z vročo vodo ali električnim tokom. Bolgari delajo tudi poskuse, da bi izkoriščali vročo vodo iz narava.h vrelcev. Največ pridelujejo v Bolgariji paradižnikov in papr ke in sicer vse proizvodnje soćivja. V Severni Bolgariji pa pridelujejo več čebule.
Po prejšnji svetovni vojni se je povečal zvoz bolgarskega sadja zlasti v Nemčijo, kamor g:e iz Bolgarije mnogo jabolk, sliv breskev in orehov. Na bolgarskih sainih vrtov Ji je največ jablan, ker imajo sadjarji od jabolk največ koristi. Bolgari priielujejo večinoma trpežna jabolka, sposobna za dolge transporte. V zadnjem času so jel; Bolgari v več j: meri sadje tudi konsei virati. Ze'o naglo so se razvili v Bolgariji jagodni vrtovi. Leta 1919. državna statist ka še ni mogla zkazati notenega hektarja takega vrta Zdaj je pa med prvimi glede pr;de o-vanja jagoi plovdivski okraj, kjer zavzemajo  jagodni  vrtovi  nal   3.000  ha zem-
ljišča. Bdrn^ke jagode gredo skoraj izključno v Nemčijo. Ker so pa jagode za pievoz zelo občutljive, jih predelujejo večinoma v marmelado.
Mn^go ima Eolgar ja tud; vinogradov Na obeh straneh doline Marice v kotlini balkanskega zaledja in v črnomorskem področju je mnogo hr bovitega sveta, zelo prikladnega za vinograde. Čeprav zavzema Zgornja Trakija samo tretj.no vse površne Bo'garije. je tam polov.ca bo Ig a: skih vinogradov. Zadnja leta pridelujejo v Bolgariji zlasti desetrno grozdje. Bolgarija pridela letno 120 do 130.000 ton nam.znega grozdja, torej tol.ko kakor Francija. Poio-vico tega grozdja gre v inozemstvo. Vin^ pridela Boigar.ja na leto povprečno 2 milijona hI, tako da je ga ostane še precej za izvoz. Domača potrošnja je znatno manjša
Da bi se saJjarstvo, vrtnarstvo ln vinogradništvo še bolj razvilo, je bolgarsko kmetijsko mniistrstvo lani izsušilo mnoga močvirja. To delo se bo letos nadaljevalo kmetijsko ministrstvo lani izsušilo mnogn črte za izsušitev močvirij v okolici Vidina. Svištova ;n Nikepola ob Dunavu, kjer hoče pridobiti Bolgarija nova rodovitna polja. Obenem bodo pa regulirali tuli več rek v severni Bolgar.ji. Izsušitev močvirij bo na eni stran, pomen 1 a veliko pridobitev na polju kmetijstva, na drugi strani bo pa to velikega pomena tudi za zdravstveno stanje prebivalstva, kajti v teh krajih je zelo ra;-š rjena malarija, ki je ni mogoče zatre-ti drugače, kakor z izsuševanjem močvJrij.
Nedeljska »Gazzetta della Domenica* objavlja zanimiv članek o napredku nove italijanske državne telovadne vrste, ki je nedavno tesno premagala izvrstno madžarsko telovadno vrsto. Iz članka povzemamo:
V boju z Madžari je italijansko moštvo pokazalo razredno superiornost, večjo gotovost, skrbnejšo pripravo in tako sj je pridobilo zmago, kj je zaslužena, čeprav je tesna. Zmaga pa je toliko pomembnejša, ker je bila dosežena brez treh najbolj znanih telovadnih prvakov: Nerija, Gu-glieimettija m Capuzza. Madžarsko vrsto pa je sestavljalo 8 najboljših telovadcev, ki jim v mednarodnih telovadnih krosih pripisujejo pomembno bodočnost zaradi njih mladosti.
Državni tehnični ravnatelj Mario Cor-rias je pred tekmovanjem izjavil, da mu po telovadni vrsti, ki je zmagala 1. 1924. na olimpiadi v Parizu, ni uspelo sestaviti homogenejše kakor je cedanja Izrazil se je celo, da jo smatra za boljšo kakor je bila tista, ki je sodelovala v Los Angelesu.
V 10 letih se je italnnn^ka telovadna vrsta skoro popolnoma prenovila: od moštva, ki je nastopilo v Los Angelesu. je ostal edino Savino Guglielmetti, ki je bil tedaj še zelo mlad in je sedaj s svojimi 30 leti še vedno odličen zastopnik italijanske telovadbe. Ni treba pozabiti, da sta Alberto Braglia in Romeo Neri v enaki starostj zmagala na olimpiadah v Stock-holmu in Los Angelesu in da je Giorg-o Zampori zmagal  v Anversi. star 33 let
Od telovadcev, ki so sodelovali v vrsti, ki se je udeležila olimpiade v Berlinu 1. 1936., nakopajo še Armelleni Fioravanti
in Ternelli. Drugi so novi: Perego, odličen telovadec na knn.-ju z ročaji. Amedeo in  Zanettj  izhajajo iz »Coppa Morgagni«
in so prišli v državno moštvo zadnja leta T/eto? je prvič n^'^01 ^'nio mai;eo Baldi. Rezervi sta 201etna Maggian in Vadi.
V kakšnem položaju je danes italijanska telovadna vrsta. Ce vzamemo za izhodišče ocenjevanja olimpiado v Los An-?e?esu. kjer je bila dosežena zadnja velika mednarodna zmaea moštva in poedincev. se nam pokaže naslednje dviganje in pa-
Danske domače cigare
Kadilci v Kopenhagnu so dobili novo vrsto cigar, in sicer pristne danske cigare. Ime so dobile nove cigare po znanem danskem adm-ralu Nielsu Juelu. V enem dnevu j'.h je prišlo v prodajo 1,500.000. Sledili bosta pa še dve vrsti novih cigar. Obenem so prišle v promet tri vrste c garil. Nove cigare izdeluje neka vrtnarija v Kopenhagnu. ki prideluje v svoj h prostranih evetUčnjakih samo tobak. Kadilci pravijo, ia cigare iz domačega tobaka niso slabe.
Zdravniki in juristi
Holandski zdravnik Boerhave je stal nekoč kot priča pred sodiščem. Obtožencev zagovornik ga je trdo prijel z zasliševanjem glede bolezn. možat ki ga je Boerhave zdravil.
Zdravnik mora znati izreči svoje mnenje ne da bi se zmotil, je vzkliknil advokat končno.
— To bi bil moral znati tudi advokat, je odgovoril Boerhave.
— Toda zdravtnikove napake leže navad«
danje: dve leti nato na svetovnem prvenstvu v Budimpešti je bila italijanska vrsta zaradi slabe priprave, čeprav so v njej sodelovali odlični telovadci, na četrtem mestu. Se skromnejši je bil izkupiček 1. 1936. na olimptadi v Berlinu: vrsta je bila komaj peta v oceni moštva, poedmei pa niso dosegli niti enega častnega mesta.
Tako je mogoče trditi, da je italijanska telovadna vrsta od 1. 1933. stalno nazadovala. V razdobju od 1. 1933. do L 1937. sta bili prirejeni samo dve mednarodni tekmi: v februarju 1 1936 v Veneziji z avstrijsko vrsto skromne vrednos'i, druga pa s sodelovanjem Nemčije in Madžarske, dočim so se druge vrste (finska, slovaška) morale zaradi vojne odpovedat:.
Sedanji napredek in doseženi uspehi zbujajo pozornost tudi madžarskih in nem-šk h telovadnih strokovnjakov. Z vztrajnim delom se italijanski telovadni vrsti znova nudi priložnost, da se uvrsti med najboljše. Da se pa to doseže, je treba razpolagati z množico mladine, kar je v
tem trenutku nemogoče podjetje. Za italijanski nogometni pokal
Kakor smo že zabeležili, bodo v sedanjem odmoru prvenstvenega tekmovanja, to nedeljo na sporedu pokalne tekme. Del
tega tekmovanja se je odigral že pred začetkom   prvenstva,   in   je   v tekmovanju
ostalo še osem klubov, ki bodo v nedeljo nastop-ili takole:
v Modeni: M od ena—Novara, v Milanu' Milano—Reggiana, v Torirm: Juventus— Padova, v Veneziji: Venezia—Bolcgna.
Razen tega je v nedeljo na sporedu tudi tekma med Brescio in Alessandrljo lz prvenstva divizije B, ki je bila ob rednem terminu odložena..
Teniška konferenca v Romi
V  Sjdborto  in   nedeljo  »e  bodo  s<es.tali v
Romi zasrtormiki teniških zvez Italije. Nemčije. Madžarske in Hrvatske Nemčijo bos/ta zasito»pal.a dr Schonborn in Gcrdts. Madžarsko L. Thot in Hrvatsko inž Fuček. Italijansko temKdco zvezo bosta zastopala predsednik in tajnik ter član tehnične komisije Giorgio De Štefani. Namen sestanka je določiti termine tekmovanja za Romski pokal.
no Sest čevljev pod zemljo pokopane, je nadaljeval advokat.
— Advokatove so pa pa navadno obešeno visoko nad zemljo, — je zaključil Boerhave ta besedni dvoboj.
Steklene britvice ?
V Italiji se je prvič posrečilo izdelat: britvice iz stekla. To se sliši na prvi pogled neverjetno, pa je celo res, da se je izkazalo, da so steklene britvice po kakovosti enakovredne jeklenim. Jeklene britvice so izredno ostre in trpežne. Edina njihova slaba stran je zaenkrat v tem, da jih ni mogoče brusiti kakor brusimo jeklene. To slabo stran odtehta cena. steklene britvice so znatno cenejše od jeklenih in zato jih pač ni treba brusiti, Cim se skrhajo jih lahko vržemo proč in kupimo druge.
IZrRIČEVAJLO
Neka mesarski pomočnk je bil odpuščen, ker je skrivaj kradel mesarju iz mesnice kosti in jih prodajal. Da bj mu pa ne bila zaprta vsa vrata, mu je napisal mojster v izpričevalo: Bil je pošten — do kosti.
Ezio d'Errico j-
=1 JM©5 iz lepenke
30 l-
1
J
»Trenutek, prosim ... Vila je samo dozdevno zapuščena. V resnici jo od daleč opazuje četvorica mojih najboljših nadzornikov, med katerimi je tudi Harpe, z izrecnim naročilom, naj puste v vilo vsakogar, kdor bi hotel stopiti vanjo da pa naj primejo vsakogar, kdor bi hotel oditi iz nje.«
»Po tem takem upate ... «
»Da pade nocoj nekdo v past. že zato, ker prizadeti dobro vedo. da bo jutrišnji nastop preiskovalnih specialistov docela onemogočil upanje, da bi predmet — ali predmeti — ušli odkritju.«
Komisar, ki je med tem pogovorom srebal svojo kavo in gledal na žepno uro. je rekel, kakor bi hotei zaključiti svoje pravkaršnje besede:
»Ura je skoraj dva in dvajset ... Ali se vam ne adt da bi majhen izprehod koristil prebavi?t
Tako se je zgodijo, da sta se na Inkermannovem bulvarju. ki ga je delala gosta megla še temnejšega, okrog polnoči znašli dve postavi, ki sta stopali tesne ob hišni ograji, da ne bi zgrešili vhoda.
Tistih nekaj sinjih svetilk, ki jih je dovoljevala vojaška oblast, ne *amo ni moglo dovolj razsvetliti ceste, ampak je s svojim iedlim svitom celo se bol; begalo mimoeredoče.
Toliko drži, da ni bilo nikjer opaziti žive duše. nekaj tudi zaradi hudega mraza, ki je dobesedno jemal sapo Vse Richardove spretnosti je bilo treba, da se je znašel v tej obrobni četrti in naša prijatelja sta si mora'a kakor slepca tipaje iskati poti, preden sta iztaknila enega izmed nadzornikov. Bil je Martignv.
»2e drugič vas vidim, kako tavate meter mimo mene.« je zamrmral siromak, ki mu je srež na debelo pokrival ovratnik suknje in volneni šal.
»Zakaj se ne oglasiš?«
Jaz opazujem okna na
>Harpe je prepovedal. sprednji strani hi?e . . . « »A če jih ne vidiš . .. ?«
»Kaj hočem ... treba je paziti z očmi in ušesi... in jaz. ki imam tenko uho . .. «
Komisar se je namuznil temu pojasnilu in zago-drn jal:
»Je Harpe pred vozarno?«
»Da ... Krenite na desno, šteite do petega drevesa, nato pa prečkajte pot . . . edino ta način se nam jp obnesel. če nočemo zaiti.«
Komisar in Milton sta ubogala svet. a nadzornika nista našla.
»Treba bi bilo vedeti, ali se nisva zmotila pri ^tetju ... €
»Ce bi se približala vili... « je komaj slišno zamrmral Milton.
A komaj je bil izrekel te besede, je kriknil iz teme nripav glas: »Roke kvišku, ali pa ustrelim!«
Richard, misleč, da gre za pomoto, se je veselo oglasil: »Stoj, Harpe! Midva sva...«
Toda drug glas je zaklical: Ne klatite neumnosti .. . Jaz sem, gospodar te vile!«
Nato spet nadzornikov glas: »Gospodar ali ne gospodar, roke kviš*u!«
Richard in za njim Milton sta planila proti kraju, kjer se je bil vnel prepir, misleč, da je kakih petdeset metrov daleč, a že po nekaj korakih sta zadela ob Harpa. ki je s pištolo meril na senco, stoječo ob -»graji.
»O. vi ste, gospod komisar!« je vzkliknil nadzornik.
»Nu. hvala Bogu . .. Kaj pomenijo ti napadi?« je zlovoljno vprašala 3enca in se v temi pomaknila bliže.
»Nič hudega, gospod markiz . . Bi se radi vrnili v vilo?«
Tako govoreč je Richard prižgal žepno svetilko in potegnil iz žepa sveženj ključev.
Čez nekaj minut so bili vsi zbrani v osrednjem salonu vile.
Markiz Henri de Villeroy, očitno dokaj ozlovoljen nad pravkaršnjo pustolovščino, je 3 prekrižanimi nogami kadil cigareto.
Četvorica nadzornikov, ki jih je bil komisar s piščalko poklical, je slonela ob žarilnikih centralne kurjave in si skušala ogreti ude, premrle od bedenja in megle. Milton pa ki je takoj pohitel k omarici za zdravila, je bil že ugotovil, da je stekleničica z uspavilom še na svojem mestu.
Komisar Richard, ki ga^je prijatelj z očmi obvestil o tem, je mahoma vprašal mladega človeka: »Ali bi mi hoteli povedati, čemu ste prišli v stričevo vilo?«
»V svojo vilo, mislite reči. .. «
»Vaša bo po prečitanju oporoke ... če bo ... «
Mladi mož je skomignil z rameni
»Oporoko, ki jo bo jutra notar prečital, je ubogi stric pred dvema letoma vpričo mene sestavil v notarjevi pisarni. Zanesljivo torej vem, da sem edini zakoniti dedič vsega, kar je bilo last pokojnega markiza. Sicer pa odkrito priznam, da mi ta dediščina, ki bi me bila še pred nekaj dnevi morda razveselila, v sedanjih okoliščinah ne pripravlja nikakega zadovoljstva.«
»S tem niste odgovorili na moje vprašanje.«
»Dobro, povem vam torej, da sem prišel v svojo vilo po neke listine, ki se mi ni zdelo priporočljivo, da bi padle policiji v roke.«
»Po kakšne listine?«
»Rodbinske papirje, ki vas ne morejo zanimati, ki pa nisem želel, da bi prišla njih vsebina v javnost.«
»Čudno... gotovo veste, da policija v vseh slučajih zelo obzirno ravna z osebnimi papirji in rodbinskimi skrivnostmi. Vaše pojasnilo se mi ne zdi prepričevalno.«
»Resnično je vendarle.«
»Vsekako nam morate zdaj te papirje izročiti.« »Kar vzemite si jih. Tamle so!«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani