PoStnina plačana v gotovini. Leto LXIX. št. QZ Ljubljana, sreda 22. aprila lnt Cena Din 1*- VENSKI Lznaja vraaK aan popoldne, tzvzemsi aedeije in praznike, — inserat) do vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji Lns< ersTa Din 4. mesečno v Jugoslaviji Din 12 30 petit .... već ji inserati petit Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >SlovenskJ Narod« za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN CPRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-2.S to 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 4t_ 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10-351. Na pragu važnih dogodkov: »red vojaškim udarom? Notranja politična napetost na Poljskem je dosegla vrhunec - Napovedujejo se spremembe v vladi in na predsedniškem mestu - Verzije o nameravanem puču „polkovniške lige44 Varšava, 22. aprila, tr. Nenadna odgodi! p v obiska poljskega ministrskega predsednika Koscialkomkega v Budimpešti, kjer so bile izvršene že vse priprave za čim slovesnejši sprejem, je tudi pred širšo javnostjo razkrila hude notranje politične težkocf, s katerimi se mora boriti vlada. Notranje politična napetost je zadnje dni dosegla vrhunec in z vso gotovostjo se pričakujejo ze!o važni dogodki že v bližnji bodočnosti. Med vlado in opozicijo se je vršila že dol j časa ogorčena borba, ki je zadnje dni dosegla svoj vrhunec v krvavih delavskih nemirih. V Lvovu in drugih mestih je prišlo do tako hudih izgredov, da je moralo eolo vojaštvo na ulice. V zvezi s tem je zbudilo največjo senzacijo dejstvo, da je bila zaplenjena celo oficiozna ^ocim so franro.-ki li-ti zadnje dni posvečali glavno pozornost nevskim dogodkom v zvezi z itali janskn-. »esinskini konfliktom, se sedaj zopet ba-v ijo \ glavnem s porenskini problemom in 7iiov;i <>|>ozarjajo na nedopustne kršitve mirovnih pogodb s strani Nemčije. Dočim li->t: na eni strani oj>07arjaJo na to, da Nemčija mrzlično utrjuje bivše demilitarizirano ozemlje v Porenju, seleč postaviti Francijo i i vse lokarnske države pred Izvršeno dejstvo, na drugi strani opozarjajo tudi na m slično ol>orožo\nnje Nemčije v zraku in na morju. Nemčija bo \k> zatrjevanju francoskih listov v najkrajšem Čafiu najmočnejša država na »vetu, kar se tiče olvorožitve v zraku. Ne -amo, da na veliko gradi vojna letala, izkorišr.i pri tem tudi najnovejše izume in presegajo nemška letala po hitrosti in po no.-ilnosli v>o kar je bilo doslej zgrajenega na tem polju. Nemčija se v polni meri za-veda, kaj bodo pomenila letala pri bodočem modernem vojskovanju in zato posveča tej vrsti orožja največjo pozornost. Na morju napreduje nemško oboroževanj mnocro hitreje, kakor pa se splošno domneva. Poleg izrazito vojnih ladij gradi Nemčija tudi celo vrsto navidezno potniških in tovornih parni kov, ki pa v resnici niso nič drugega kakor maksimirane vojno ladje, apetit Parisien opozarja na to, da • Nemčija svoječasno protivno pogodbam versajske mirovne pogodbe zgradila dve križarki po 26000 ton, križarko z R-OOf) tonam« ; > 30 podmornic. Sedaj ceradi tri no- ve potniške,: parnike in sire,- »Schafn-horst , >Gneisenaut in :Postdam.t ki so baje določeni za promet s Kitajsko. V resnici gre za prikrite vojne ladje, ki tako po načinu graditve, kakor po svoji hitrosti prekašajo najhitrejšo križarko. Vsnk od teh pa mikov ima jx> 25.00f ton in dosega hitrost 30 vozlov na uro. Zgrajeni so tako, da lahko vsak hip montirajo lopove in oklopne stolpe gornji krov pa je pripraven za letala. Zv samo dejstvo, da Imajo tako veliki parniki prostora jedva za 312 potnikov, jasno kaže. kakemu namenu imajo v resnici služiti. Tudi posadka uživa docela drugo izobrazbo, kakor običajne posadke j>otniških parni kov. Base!, 22. aprila, o. Po zanesljivih informacijah je Nemčija pospešila graditev utidb v Porenju, da bi postavila Francijo in ostale lokarnske države pred izvršeno dejstvo. Z utrjevanjem bivšega demilitariziranega ozemlja je Nemčija pričala že davno prej, preden so vkorakale v to ozemlje nemške čete. Na vseh strateško važnih vrhovih so bile že pred meseci zgrajene betonske utrdbe, m sicer v največji tajnosti. Sedaj te utrdbe le izpopol-nujejo in povezujejo z drugimi fortifikaci-jami. Delo naglo napreduje, ker so mobilizirali v prisilne oddelke vse brezposelne po mestih in jih pod vojaškim nadzorstvom odposlali v Porenje, da grade utrdbe. Italijansko sporočilo Angležem: „Tansko jezero se bo napolnilo s krvjo onih, ki bi ga zopet poskušali odvzeti Italijanom*' Rim. 21. aprila, o. Posebni poročevalec »(romale d* Italija«, ki spremlja divizijo fašističnih miličnikov pod vodstvom generalnega tajnika fašistične stranke Staracea. poroča o svečanosti ob Tanskem jezeru, ki naj /a večne čase zapečati italijansko p<^cM tega ie/era in okoKškega ozemlja. Ko o je treba za vsako ceno in v vsakem primeru preprečiti. Le desničarsk- tisk ie z dovoljen, da ni prišlo do poo /rit ve s»vnkcij proti Italiji, ker se je t "k > reš'lo tak>i zvmm i'alijan-sko-franco^l; ori jtoteljstvo Iz državne službe Beoprad. 22. aprila. Z odlokom ministrskega sveta premeščen je po službeni potrebi v mestno kontrolo dravskr finančne direkcije v Ljubljani g1. Bud'mir Piletić, pisar glavne kontrole v Beogradu. LJUBLJANSKA BORZA (Devize z všteto premijo 2S.."j0 <») Amsterdam 206o.:;l0 — 2979.90, Berlin 1754-20 — 1768 08. Bruselj 738.47 — 743.53, Curih 1424 22 — 1431.29. London 215.41 — 21747, Ne\v York 4335.01 — 4371.32 Pariz 288.03 — 289.47, Praga 180.7O — ' 181.86. Avstrijski Šiling v privatnem Idi riniti 9.15 — 9.25. INOZEMSKE BORZE Curih 22. aprila. Beograd 7.—, Paro 20.225, London 15.16, New York 306.87o. Bruselj 51.90. Milan 24.15. Madrid 414)6, Amsterdam 998.20, Berlin 12a36 Dunaj 56.40, Praga 12.70, Varšava 57-775 Bukarešta 2.50. x vrta j,,SfovensŠce£a doma \aši klerikalci vedno skušajo imeti več želez v ognju. To velja posebej tudi za njihovo časopisje. Tako se za Beograd tiska v Jugoslovanski tiskarni >5/oi*enecS:cy\-enski doni' Kdor čita oba, je nedvomno že opazil, kako velikanska razlika v tonu in slogu vlada pri obeh otrokih iste matere. Ponedeljkova številka »Slovanskega doma« se je še posebej odlikovala glede na s\-oj naročeni pra\*ec. (rospodje, ki tam sodelujejo, dobro vedo, kaj jim je naročeno z i'išjega mesta, iti motajo ta kratki čas, ki jim je odmerjen, dokler še izhaja list dobro uporabiti da se ljudje po x-S,!ovencu ali po 3, marveč po 2.50 Din! Potrebno je res veliko nepoznavanje de lavskih potreb, da se tako določilo razgla ša svetu kot izredno in vzgledno velikoduš je. In »Slovenski dom« celo ponovno zatrjuje, da so »00. frančiškani zahtevali od sta\'benika, da zajamči dela\'cem minimalno mezdo 2.50 Din na uro«r. Bolj minimalnih mezd si 00. frančiškani res niso mogli zajamčiti. Da bi bila ironija še već/a, poroča včerajšnji »Slovenski dom«, da so se delavci v Kranju uprli sramotni mezdi 2.50 Din na uro List je dal tej notici naslov »Delavci se bore za dostojne mezde«. Kakšne so tedaj 00. frančiškanov zajamčene mezde? Će 00. frančiškani za jamči jo tako nizke me z de, so vzgled vsem sta\'benikom, ako pa kak sta\'benik stori isto, pa poroča »Slovenski dom*x o tem čisto dnrgačc Kralj Karol n. poseti Sofijo Manifestacija prijateljskega zbližanja med Runranijo in Bolgarijo Sofija, 22. aprila, t. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, bo proti koncu aprila ili v začetku maja posetil Sofijo ru-munski kralj Karol II, da vrne poset bolgarskega kralja Borisa k; je pred poldrugim letom posetil Bukarešto. V Sofiji se vrše velike priprave za čim bolj svečan sprejem rumunskega suverena, ki bo ostal v Bolgariji več dni. Ta poset bo ob enem manifestacija zbbžanja med Bolgarijo in Rumunijo. V Sofiji se je v zadnjem času vršilo več važnih konferenc pod predsedstvom predsednika vlade in zunanjega ministra Kjose-ivanova, na katerih so razpravljali o vseh vprašanjih, k* se tičejo bolgarsko-rum unskih odmošajev. O sklepih teh konferenc je bil sproti obvešeen rum unski poslan; k n-a bolgarskem dvoru Stoica, ki je o tem po- ročal svoji vladi. Predsednik \'Laa pristati na izhod Bolgarije na Egejsko morje Atene, 22. aprila, p. Ministrski predsed-nik Metom je daoies novinarjem izjavik da je stališče grške vlade glede demilitarizacij« f>ardanel povoljno za Turčijo. Grški odgovor na turško noto bo gršk; poslanik v Ankari v bližnjih dneh izročil turškemu zunanjemu ministru. Zato tudi ni mkake ovire za sestanek zastopnikov balkanskih držav, ki se ima v kratkem vrš'ti v Beogradu. Orski delegaciji bo sam oačelova1. Peč pe grška viada odklanja vsako disku mjo o bojgtraki *iHtevi no izhodv na Egej- sko morje v tem smislu, da bi m« .raki Gtči-ja pristati i*a terHorifaJne koncesije v korist Bolgarom. Izjava Metaacasa Atene. 22, aprila. AA. Predsednik vUde Metaxas je izjavil tajim novinarjem, da. Je grško stališče glede reinilitaiizacije momke ožine ugodno za Turčijo. Dodal je, da ho gTška nota. ki se nanaša na t-* vpraeanje, po vsflj priliki že danes izročena turškemu poslaniku, SEm 7 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 22. aprila 1936. icer nudijo zaslužek našemu delavstvu, toda moramo biti zelo previdni glede tujih podjetij, ki lahko prav tako hitro ter nenadno zapuste na.se kraje kakor so prišla, ko j:m bodo postala tla neugodna in bodo pustila le izčrpano, jetično delavstvo. Zadnje čase so se nekateri naši kraji zelo naglo industrijalizirali zaradi tekstilne industrije m lahko nas upravičeno skrbi, kaj bo z armado delavcev, če bo prenehala konjunktura za tekstilno industrijo saj je ustvarjena več ali manj umetno. Zato je pač treba zaščititi mterese tekstilne^ •,"'--*va, kar je naloga CTO. Planine ob našem Jadranu Predavanje kapetana ?anyja in zagrebškega fotografa Griesbacfoa pod okriljem SPD Ljubljana, 22. aprila. Pnav hvaležni smo SPD za snočnjc preda va*nje o planinah ob našem sinjem Jadra mi, saj v Ljubljani še nismo videli tako pestrih živ;h in krasnih sbk o lepotah našega morja in zadovoljil n is je tudi zgovorni glavni predavatelj znani zagrebški fotograf g. Griesbach, ki je res mojster fotografije in gladke besede Z obema predavateljema kapetanom Panve nrn fotografom Griesbachom, je številne poslušalce najprej seznanil predsednik SPD dr. Pretner in na kratko razložil pomen predavanja, naglašujoč, da Slovenci premalo poznamo planine ob našem morju, a letos je vsakomur dana prilika da si na cenen način ogleda morje in vse njegove znamenitosti vzdolž obale napravil bo pa lahko tudi izlete v planine ob morju. Prvi je spregovoril kapetan Panv, ki je na specijalki točno označil vso progo, po-červši od Sušaka do Ulcinja kot končne postaje a nato je povzel besedo g. Criesbach. V sbki in besedi se jc pred nami razvijal prekrasen pejšaž jadranske obale in njenih gora od Sušaka do skrajne točkfe na jugu. Proga vodi od Sušaka mimo kraljeviče in Bakra, kjer opazujemo tunolovce na visokih lestvah tlo našega največjega kopa'išča v Hrvatskem Primorju — Crikvenice. Pred nami se ra/vlja življenje na njeni so In on i obali, a kmalu sc poslovimo m že smo v •»tanrdavnem Senju. Skozi Planinski kanal ?c peljemo mimo romantičnega Jablanca do Karlobaga, obrnemo nazaj in zavijemo v -^\-ali Kvarner ter kmalu nato pasiramo Komatsko otočje. Izletniški parnik bo krenil med 180 otoki, po progi, ki se je sicer običajno parniki i/ogibajo a nam nudi mnogo mikavnega. Nato obiščemo Šibenik, staroslavni Trogir in Split, kjer -o mogoči izleti na Marjan, v Solin, na Mosorsko pla-n:no in drugam, a največja znamenitost bo pač ogled slovite Biševske morro lame. Predavatelj jc navajal da so številni izletniki. Nemci. Cehoslovaki. Avstrijci in dra- gi, k; so videli slovito modro jamo na otoku Capri. izjavili, da Bišcvska po svoji lepoti italijansko znatno prekaša. Domačini se radi kopajo v jami kjer se človeku dozdeva v vod5 kakor bi bil oblit s srebrom. Časih se rad skrije v jamo morski pes in zato je potrebna precejšnja previdnost. Iz Splita nas parnik popelje na Omiš, a kmalu nato smo v Makarski. LNvimo se bujni južni vcgetac;ji. krasnim agavam, pinijam in košatim cipresam. Dolgo ne ostanemo, saj je naš naslednji cilj ponosni patricijski Dubrovnik. Predavatelj je naglasil da sc smatrajo Dubrovničan5 nekako vzvišeni nad drugimi Dalmatinci in to res upravičeno. Saj je to res biser Jadrana, ki se ne ponaša samo s krasno lego in bujno floro, temveč slovi tudi zaradi svoj m zgodovinskih znamenitosti in prekrasnih^zgradb. Za-divii nas je pogled na vilo ».Šeherezado«. jo je iz samega marmorja Mest rov ič /gradil najbogatejšemu dubrovniškemu patriciju. Pred nami vstaja pravljica iz ^Tisoč in ene noči«. Seveda ne zanemarimo Lokrum :.n Lop ud. kjer se nam spet odkriva svojevrstna, bujna, vprav tropična vegetacija. Iz Dubrovnika v Krccgnovi, v imeni Perast. Kotor in Boko Kotorsko, nato v Budvo. ki slovi kot eden najlepših krajev na Jadranu, naposled pa na Ulcinj. Občudujemo košate palme, bogate oranžne nasade Na povratku sc ustavimo na Hvaru 'td: Predavatelj je v osmih letih zbral in nanizal ogromno gradivo ter nam pokazal nad 200 koloriranih diapozitivov, ki so po lepoti in pestrost1 prekašali drug drugega in pokazali, da je res mojster fotografije. Videli smo vse znamenitosti vzdolž obale, vsft bogato kulturo solnene Dalmaciie. njeno bujno vegetacijo, Sest metrov široke platane. t;sočletna dTevesa. datljeve palme in d;vne nasade, poleg tega vso romantiko planin ob naši obali. Hvaležen dolgotrajen aplavz je bila zaslužena nagrada za zanimivo predavanje. Vseslovanska učiteljska zveza Ljubljana. 22. aprila. Letos od 38. do 30. 6. bo praznoval 150 letnico najstarejši češki zavod za gluhoneme na Smiehovu pri Pragi. Te proslave, se udeleže sohvki iz raznih držav zlasti Poljaki. Francozi, Belgijci. Avstrijci in Američani Kako veliko važnost polagajo Cehi na to proslavo, priča tudi to, da je prevzel častno predsedstvo primator g. dr. Baxa. S proslavo bo pa tudi združena vel:ka razstava specialnega šolstva v ČSR. Razvoj tega šolstva bo prikazan s filmi in diapozitivi tudi v drugih državah. Istočasno bo ustanovljena vsesluvanskega saveza učitelj-stva spec;alnih šol. Prav posebno pa misli sodelovati pri tej prireditvi bratske države tudi Jugoslavija. Saj so nam Cehi baš ob tej priliki izkazali posebno pozornost. V častm prireditveni odbor, v katerem so najodličnejše osebnosti iz ČSR je izvoljen rudi zastopnik naše države g inspektor ministrstva socijalne politi e Ramadanovič Veljko. Sam direktor zavoda za gluhoneme na Smiehovu g. Novak pa je še s posebnim pisanom k udeležbi povabil Udruženje nastavnikov hol za defektno deco kraljevine Jugoslavije s tem, da se te proslave udeleži po možnosti čim več članov tega udruženja. Razvoj specijalnega šolstva v naš: državi kx£e v zadnjem desetletju prav lep raz- mah. Treba pa je seveda ugotoviti, ua je to šolstvo navzlic temu še vedno v razvojni fazi, posebno ker nam še danes manjka mnogo prepotrebnih zavodov za defektno deco. Tudi učiteljev strokovnjakov primanjkuje še v tej stroki, čeprav se je baš zadnja leta tudi v tem pogledu mnogo storilo. Zato bo tudi za razvoj našega še mladega specijelnega šolstva potrebno, da se omogoč' čim večjemu številu nastavnikov teh šol poset Češkoslovaške, da se morejo pobliže seznaniti s tovrstnimi ustanovami v češki zemlji. Namerava se namreč istočasno organizirati tudi ogled vseh sličnih ustanov po vseh važnejš'h centrih Češkoslovaške. Pokvarjena mladina Kočevje, 21. aprila. Prav zanimiv prizor so videli ljudje oni dan na kralja Potra trgu v Kočevju. Mlad okrog 14 let star fantič je nesel po trgu gos. To bi ne bilo vzbudilo nobene pozornosti, da ni s;nko nekega uradinika opozoril gospe prof. Ursičeve, da je to njena gos Fantič je namreč ukradel na najpro-metnejšem trgu v Kočevju iz zavarovanega dvorišča gos na ta način, da je šel samozavestno v hišo ter vpričo ljudi ujel gos in odnesel. Drzme tatvine ni izmed odreši ;h nihče opazil. Gos b» bil odnesel ne- Ker je uzmovič urno ubiral pot pod noge, je moral dečko teči za njim, da mu je iz- trgal gos is rok. Seveda pa tatica to ni nič motilo, kar urnih krač jo je ubral dalje tako naglo, da se izmed številnih odraslih prisotnih ni nihče zavedel, da bi mladega nepridiprava prijel in ga pobaral, kdo je. Ta tatvina spominja po svoji predrznosti na predrznost gangsterjev ter se zato prav s strahom vprašujemo, kaj bo. če bodo današnje teike socijalne razmere tudi pri nas vftgojile takšne kriminalne tipe. Aleks Podvine na zadnji poti Radeče, 21. aprila. Bolestno je odjeknilo v srcih vseh domačinov, ko se v nedeljo raznes'a po Radečah žalostna vest, da je bela žena pretrgala nit ž;vljenja 49 letnemu splošno spoštovanemu in priljubljenemu g. Aleksu Pod-vincu. ki je postal žrtev operacijskega noža na Dunaju. Pokojni Podvinec si je pridobil mnogo zaslug za naše mestece V trajnem sporrrnu ga bodo ohranila poleg številnih obe*nskih revežev vsa tukajšnja nacionalna društva, ki jih je izdatno podpiral. Po rodu Hrvat, je prišel takoj po prevratu k nam ter vzel v najem usnjamo pokojnega Zupančiča, katero i€ adaptiral in povečal. Nad 120 domačinov je našlo pri njem stalno zaposlitev. Njegov? podplat' ».Mig-non«t so bili znani po vsej Jugoslaviji. Kot šef je bil prijazen in dober z vsemi uslužbenci: prava dobričina pa je bil za reve/e. katerim je nakazal skoraj vsiko leto po 5 tisoč Din podpore, poleg tega pa so bila vrata njegovega stanovanja vedno odnita za siromake ki so našli pri njem denarno podporo ali skromno kosilce. Večje zneske je daroval vsako leto tudi domačemu So-kolskemu društvu, gasilski četi godbenikom »Savski val« ter žele/nčarski godbi na Zidanem mostu. Bil je ljubitelj petja ter je sodeloval kot član pri društvu »►Kuni«. Sokolskemu društvu je daroval lepo parcelo za gradnjo Sokolskega doma. ki leži tik ob šoli. Kot družabnik je bil vesele in šegavc narave. Kaj rad je prihajal k Žanetu. kjer se je češče otresel vseh skrbi v družbi svo-j;h prijateljev. Za življensko tovariš i co si je izbral domačinko Heleno. Zakon pa je ostal brez otrok. Zapušča poleg užaloščene vdove še očeta in mater, ki živita v Zemunu in objokujeta njegovo prerano smrt Danes popoldne so ga pokopali na izrae-litskem pokopališču v Karlovcu, kjer jc prebil zadnja leta svojega življenja. Na zadnji poti ga je sprenvlo mnogo domačinov kot odposlance Sokolskcga društva »n gasilske čete. Mestna občina je bi'a zastopana po svojem predsedniku g. Jožetu Rozmanu, Pogreba se je udeležil predsednik mestnega gospodarskega odbora g. Anton Polanc in Žane Haller z odborniki ter mnogo pokojnikovih prijateljev. Naj bo blagemu pokoj-n;ku rahla domača zemlja, žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje! II!. simfonični koncert Naša radiofonska postaja in Gl. Matica sta v ponedeljek zvečer .:ranžirali v Fil-hamoniji III- simfonični koncert. Izvajal ga je pomnoženi radijski orkester pod vodstvom svojega agilnega dirigenta g. Sijan-ca, kot solist pa je sodeloval violinski virtuoz prof. Karlo Rupel. Zdi se, da je iniciativa za simfonične koncerte širšega obsega prešla iz rok Ljubljanske filharmonije k mnogo bolj gibljivemu in morda tudi materialno boli ugodno postiraneiiiu ra-diofonskemu orkestru. Konzumentom j*4 pač vseeno, kdo jim prireja simfonične koncerte, da jih le imajo in da so li le na dostojni umetniški višini ter da jim zamore jo fK>sredovati glasbena dela. ki jih sieer ne bi imeli priliko slišati. Za enkrat nadij-ki orkester še ni kos nalogam, katerih rešitev bi zahtevala močnega, mnogoštevilnega orkestralnega aparata^ kakršnega zamore pO* sta\iti na koncertni oder Ljubljanska filharmonija, toda. kakor rečeno, je radijski orkester prožnejši, gibljivejsi. manj vezan z raznimi organizacijskimi paragrafi in bo gotovo, kadar bo to treba, postavil na koncertni oder delom, ki se bodo izvajala, kvantitativno in kvalitativno primeren apu-rat. Ponedeljkov III. simfonični koncert — poslušal sem gi pri radijskem aparatu, saj je bil v prvi vrsti namenjen radijskim poslušalcem — je dokazal iznova, da je g-šijanec močno inteligenten, izredno delaven, energično impulziven dirigent, ki vodi svoj orkester čimdalje višje In k čim-dalje močnejšim uspehom. V oddaji je zvenel orkester odlično, polno in zvočno, dela so bila podana z zanosom, v etilni interpretaciji, gladko in širokopotezno. Večer je bil posvečen klasični glasbi. Slišali ?mo po skoro petnajstminutni zamudi najprej simfonijo v a-duru Č>ha Mysllvečka. My- i sliveček je bil sodobnik Mozartov. Rodil fv je sicer okoli 20 let prej in umrl tudi 10 let pred njim komaj 44 let sta,r, toda njegova glasba nosi tipične znake tedanje dobe. >I1 divino Boemot. kakor so ga imenovali, je napisal svoja dela v Mozartu tako sorodnem glasbenem jeziku, da so avtorstvo včasih celo zamenjali. Rodiil se jc ▼ Pragi, a je po večini živel v Italiji. Napisal je šest simfonij, celo vrsto oper, sonat, godalnih kvartetov, maš, koncertov itd. Simfonija v a-duru ima tri kralke, jedrnate, zaokrožene stavke in je njena točna in lahkotna izvedba izzvala krepak aplavz. Vendar sodim po aplavzu, da Filharmonija ni bila baš zeio številno zasedena, kar je seveda spričo umetniško polnovrednega programa in njegovega izvajanja le škoda. Druga točka je bil Mozartov tridelni violinski koncert v d-duru. Solist prof. Karlo Rupel je o njem nanovo mogel briljantno pokazati vso zrelost svoje violinske igre tako v tehničnem kakor v prednalalnem pogledu. Koncert je zaključila Beethovnova Šesta, pastoralna simfonija v (-duru (1808V I ko so mu jo pomagali komponirati potok I nevihta, ptice pevke, plesi in igre varano v ! ki pa vendar ni golo slikanje prirode, ali j progrsmna mmrjir«, temveč so U zunanji I vtisi le ozadje notranjega, duševnega doživetja genija. Dirigent g Šiianec in radijski ork*»sk»r sla st e svojim lepo uspelim I H. siinfo^i\č-nim koncertom utrdila sloves ne;.ritano kvišku in k popolnosti strt Mletih domačih glasbenih činiteljev. od katerih si obetam* še mnogo Čistih užitkov. —r. Usodne posledice udarca z motike Celje, 2*2. a|>rL!a V torek sta se zagovarjala pred tričlanskim senatom okrožnega eodi^a v Celju 21 letni posestnikov sin 'Mihael Leskeflieh z Gubnega ori PiHlajnn in njegov brat, 271etni Jože Leskavsek 7aradi uboja- Dne 17. marca so kopali v vinogradu posestnika Fran,a teptata na Pristavi pri I * i 1 -štajnu med drugimi tudi Mihael in Jasa Lo-Kovšek tet posestnikov sin .famv. Les* ko\sek. Po večerji je krenila večina kopačev domov ettfteajeau trii^ liCikoTŽki pa so v bližini Čep?nove kleti $prli. .Janez Le*- kovšek je VTgSj -lož^ta fiS tUKISLS v Matea kolovoz, pri iVmor je JoSe i7gul il Blotiko Miha je nato napadel Janeza in ga vrgel v kolovoz. Jane/. *o jo pobrat. Ko je pribito! Anton Beiat iz klHi Janezu na pomoč, ga i»i Miha udarii z inotiko. nakar se je Helak umakni'. Miha je nato v prepira udaril JNh ne'/,n z natika ih> i^lavi in nui prebil lobanjo. Pozneje se je pojavita kntekeija« zaradi katere je Janez LeskovSek 27 marca umri. Sodišče je JoieU Leskovsks opro-tilo. Mihaela Leskovška pa obsodilo na 1 leto in <> mesecev strogega zapora. S kolom po glavi Celje, 23. aprila Dna 10 Februarja zvečer je Z71etnj delavec Jože Lampret iz Zagorja pri Ponikvi pred hiiro Franca Fortune v Velikem Li- poglavu udarit letnega posestnikovega sina Jakoba SlalinŠka s Slatine pri Ponikvi s kolom po glavi in mu prebil lobanjo. S'atiuška h> prepeljali v celjsko lK>lnico. kjer je po dolgom trpljenju umrl zaradi vnetja možganskih open. Laniprel ie 11. marca |>ri zakisanju v Šmarju pri Jelšah prisna] dejanje, pozneje pa je trdil da to Slatinska napadli mdci fantje iz l^oč in ga pobili s koli. Na večer usodnega dogodka so bi i i Jakob Slak. Anton Škrotek Slavko Ferlcž, Rudolf Tiber, Ivan Leber. Lampret in Sla-tinsek tri are pri posestniku Fortuni in pili jabolčnik. Bili so dob.ro razpoloženi. Pozneje se je Slalinsok odstranil in začel pred hišo klicati nekega fanta na korajžo. Lampret je naio storil iz hiše pograbil kol, pohitel za SlfttinškOftt in ga udaril z vso silo s koleni po glavi. Osa nekaj časa je potrkal Lampret na vrata, ki so jih bili ostali fantje zaklenili in pozval fante, naj pridejo vsi ven. češ. da so prišli Ix>čani in da so Slatittška že dobro obdelali ter da hočejo tudi še nje napasti. Fantje fantje so odklenili vrata. Dva fanta sta stopila ven in našla SlathiŠka nezavestnega z razbito lobanjo. O fantih iz Loč ni bilo nobenega sledu ker si je lil Lampret to stvar izmislil. Jože Lampret je bi! obsojen na 3 Jeta robije, na plačilo 1000 Din povpreenitie, 154 Din pogrebnih in 5(X) Din bolniških stroškov ter na izgubo častnih pravic za dobo 4 !et. Mati pokojnega ^latinska, ki zahteva od Lnmpreta mesečno rento po 100 Din. je bila zavrnjena s svojim zahtevkom na pot civilne pravde. Kino „Sloga" »Prvi jugostov riKski zvočni film z Ito Kino in Zvonimir jem Rogozom v Ljubljani«. Pred katkim smo poročali, da se je vršila v Beogradu in v Zagrebu premiera prvega našega zvočnega filma A življenje teče dalje« v katerem igrata glavno vlogo Ita Rina in član ljubljanske drame Zvonimir Rogoz. Uspeh filma jc bil ogromen in naša Ita Rina je na osnovi tega njenega do aedaj največjega uspeha prejela mnogo ponudb filmskih producentov, zlasti francoskih, ki si hočejo lepo, mlado in talentirano igralko pridobiti za svoje filme. Film *A življenje teče dalje« je izdelan v srbohrvaškem, češkem in nemškem jeziku, kakor se pa pripoveduje bodo v kratkem napravili še francosko verzijo tega filma. O vsebini tega fiLm^. bomo 5e poročali, za danes le toliko, da pride sedaj ta film v Ljubljano in, da bo p>r>micra tega filma dne 25. t. m. v kinu Slogam Naša javnost, ki tolikokrat upravičeno godrnja čez razne nemške in drugojezične operete in filmske drame, bo imela sedal priliko videti in slišati prvič naše večje domaČe filmsko delo, ki bo za nas Ljubljančane toliko bolj zanimivo, ker bomo v njem videli in pozdravili našo Ito Rino, ki je žc dolgo nismo videli na filmskem platnu. Premiera prvega ju-goslovenskega zvočnega filma, bo kakor v Beogradu in v Zagrebu tudi v Ljubljani velik dogodek. Ker je pričakovati za pr*\^ dni predvajanja toga filma večji obisk, sprejema uprava kina Sloge naročila za sobotno premiero že od danes dalje. Požigi v Racah in okolici Maribor. 22. aprila. V okolici Maribora se zadnje čase zelo množc požari, a /lasti so bile prizadete Race. kjer je zadnje dni kar petkrat gorelo in vse kaže. da je na delu zločinska roka. V noči od sobote na nedeljo je pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Mari;e Šramlove v Zgornji Gorici pri Ra3ah. ogenj je pa utn^il rudi hlev, da ima pose^tnica 51.000 Din škode. £e iste noći je zapel rde di petelin na gospodarskem poslopju soseda Vinka Flngušta, Pogorelo mu jc vej objektov. Komaj se je poleglo razburjenje vaščanov. je žc začelo goreti pri posesrni-ci Lizi Prenatov4. Ker je bilo poslopje s slamo krito, je pogorelo do tal. Finuu^t in Psematova imata skupaj okot"' 4*1.000 EHn Škode. Četrta poža^lčcv? žrte% je pa postal posestnik Franc Celofigt, pri kate- rem je gorelo v n<>:; od J * '-.i 21. aprila. Ogenj mu je umeil vsa yo>p:)darskn po-s'opja in ima Čoiofiga 40.000 Din ik. de — Toda nesrečnemu piromanu le al Silo s)s> volj: včeraj okrog 1 /jutra i ne ti gospodarsko poslopje Ah« 'in 1» uin.i. Opcnj mu je uničil hlev. akedeflj. kolar-DLscO in senik in mu povzr . 254)00 0 n škode. Bauko je bil deloma zavarovan. — Na vasi vlada vebko razbuij-, n ic zarad. M piefdanih požigov, a orožniki §o pvidno M de'u. da požiralca i/slctle. KOLEDAR Lanes; Sr.- VVinerw*ld*. Koncert pe\ ske*a /bora •SasatassS« iz Plzna ob i*o. v Filharaionični dvora al HlStl RNI L Kal KRNI Danes: Mr. r.;i]..wi,-. <\. Jakoba trg I Kamor. Miklosičrva BO§fi :V». in Gailua Moste — Kaloška res i. Naše gledališče DRAMA Sreda, 22: Zaprto. Četrtek 23.: Moliere. Izvor, rpip nr\ ^n Oin navzdol Petek 24.: Zaprto Sobota 25.: Prva legija. Pr^mo.ia Ke 1 A. Premiera drame Prva l«k*rija*Politi_ ke« da je dobilo m tU IS trst Vo tri ponudbe, ki j;h zdaj proučuje po.--ebr,?i komisija Ko bo komisija končate SVO*e delo bo pred. ložila ministru poro*''" na podlagi katerega bo storil svoj sklrp in ga predložil ministrskemu svetu To d^.o =-e bo opravi, lo pod polno kontrolo javnosti Ko bo zadeva dozorela, bo min*?*C?" obvesti) o nji javnost. ki bo dobila vpogled v vse po. drobnosti. Zato minister demantira vesti, kj so se pojavile v Sveai e tem, ker so neresnične Dane* ob 16. 19.15 ta 21.115 url Frančiška C-v.*! v muzikalni veseloigri MALA MAMmCA I m film ne sme nihče zamuditi' g KINO SLOGA Tele !. «780 Poljaki minister na Sušak n. Včeraj je prispel na Sušak poljski kmetijski itnii^«" Julije Poni a lovski Xa Rabu jc ostala njegova Soproga na počitnicah, on se jc pa vrnil v Varšavo — Vozne olajšava« Ztveza /a tujski promet sporoča; <>'lohrr»na je poloviCnn vozni-na \x> nnsih železnicah članom eeJiskc^a Strelskega okrožja« ki sc udeleži proslav * v Celju dne 3. maja in to na sledečih progah; a) Novo mesto-Lhibljana; Ljubljana-Zidani most; Zagreb-Zfdanl tnosi; piloni uiost-Celje. b) Maribor-O»robe4no; Koniire-Poljeane-( i robelno; Rogaška Slatina-Grobel-no, Grobelno-Celje. c) Prevalje-Pravotfrad; Mai ii< .--Dravograd; Dravoigrad-Velen|e-Ce-1 jo. Popusti veljajo za prihod v Celje 8. ma-ia «Io S. ure zjutraj za povratek iz Celja o!» is. uri Nadalje je dovoljen 50odstotni popust po naSih železnicah Sanicam Društva jugosh venskih diplomiranih sester, ki >** udeleže skupščine v Sarajevu od 10 do 13. maja Popust velja od 8. do H>. maja. — Mednarodni koncre« proti Tubcrkalo- *i se b0 vršil v CSSU od 7. do lo. septembru 19% v Lizboni. Predavali bodo zdravo iki-specialisti i/, raznih držav o sledečih predmetih: 1. Radiološki izgled hilUSS in njegovo tolmačenje; 2. PrlmoinfekcIJa mladino in odraslih; & Profilaksa tuberkuloze na domu. Upati jc. da l>o tudi iz Jugoslavije primerna udeležba in da bodo oblasti naklonile primerno podporo za ubdeležence kongresa iz vr^i ždravnikov-speclalistov in soc ;olog«iv. 'VOCM KINO *SOKOLSKI DOM v ^iškj - Telefon 33-87 Velefilm dunajskega humoH« veselih pesmi, smeha in zabav PRIPOVEDKE IZ VVIENERVVALDA Magda Sehmdder, VV. Ar Retty, I^eo Slczak. Predstave v sredo in četrtek _ob 3. uri._ V petek ob S. uri za ceno Din 3.— na vseh prostorih: _LJfPJK V BELEM_ Pride: LJUBEZEN NA ZAPOVED — Iz »Službenega listat. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine: št. 3* z dne 22. t.m objavlja odločbo o pobirani.: prispevka za prekomerno izkoriščanje javnih cest t avtobusi odredbo o kontroli nad uvozom blaga, odločbo o kontroli nad plr vuvanjoin obveznosti iz uvoza blaga, odločbo o načinu plačevanja Ulaga uvoženega iz Japonske, pojasnilo glede živilskih kontrolorjev, uredbo, s katero se izpreminja in dopolnjuje uredba o sestavi kandidatnih list. o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih Odtovov v dravski banovini, odločbo o Bejmakih in tržnih pravicah v sre-zu ljutomerskem in srezu metliškem tor objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Akcija stanovanjskih najemnikov. V nedeljo bo v Splitu i^avua skupSČina združenja stanovanjskih najemnikov. Med drugim se bo razpravljalo o ak"iji stanovanjskih najemnikov po vsej državi za znižanje najemnin — Zagrebška katedrala se kmši. Ko so morali po veiikem potresu leta 1880 porušit staro zagrebško katedralo v romanskem slogu in zgraditi novo v gotskem slosu P° načrtih dunajskega arh. Schmidia so na- pravil veliko napako, da se niso prepričali ali bo izbrani gradbeni material dobro kljuboval zunanjim vplivom. Posledica tega je. da so se začeli kipi svetnikov krušiti, da jim odpadajo roke. glave in noge, kar pomeni veliko nevarnost za ljudi, ki hodijo mimo katedrale Cerkev II bilo treba stalno popravljati. Strokovnjaki k| po io pregledali, pravijo, da bi stalo temeljito popravilo 2 in pol milijona Din. — D« čji dnevi. Jugroslovenska unija za zaščito otrok proslavi tudi letos od 5 do 9 maja dečje dneve V teh dneh bodo po vsej državi manifestacije in predavanja o dečjem vprašanju Po v9eh soian nodo predavanja na temo: Vzgojimo zdrav na. raecaj! Pri proslavi dečph dni oodo sode_ lovala vsa društva ki se pečajo z vzgojo in zaščito dece. da se obrne čin: večja pozornost vseh prijateljev naroda in m'a_ dine ter vseh odgovornih državnih in samoupravnih činiteljev na važnost telesne, gfa in moralnega utrjevanja naše dece. Blago za moško obleko s podiogo Komanditr.a družba 39®»' .Manufaktura 490,* Beethovnova ulica 14 £4^Q « —Ij Lta naš nji koncert pevskega zbora -Smetane« Lz Plzna ima spored, ki je sestavljen iz dveh delov V prvem delu se pojejo zbori čeških klasikov: Fincna,,, Dvofaka in Smetane Za njimi pridejo najveljavnejša sedanja mojstra Novak in Fcerster Na prelomu med klasiki in sedanjimi mojs-tri je nafi Prelovec s svojim škerjančkom Drugi del koncerta pa prinaša modernejše zbore, ki so jih napisali dirigent zbora Gselhofer, dalje Spilka. Palla. Jindrich in Malat. Vse. ki se zani. majo za lepo dovršeno zborovo petje. va_ o mo nocoj ob 20 v Fi!harmonično dvorano. Sedeži so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice prav tam se dobi tudi sporedova knjižica. — lj Nove hiše ob sodniji Ob Trdinovi in Cigaletovj ulici je bilo doslej sc več lepih parcel, ki bodo menda že letos vse zazidane- Zdaj grade že dve veliki stanovanjski hiši. ena bo celo petnadstropna; gradi POZOR! Pri današnjih predstavah delimo brezplačno našim cenjenim obiskovalcem škatlico »UNION« čokolade! CARIČIN GARDIST DOPOLNILO: Nova Mickv miška KINO UNION, tel. 22-21 ISSlIl lili ■! II IIJHBBBMmsM Ob 16., 19.15 in 21.15 uri V glavni vlogi tenor berlinske opere MARCEL. VVITTRISCH zori SenUakolski oder v nedeljo 26. t.m. ob 3- uri popoldne. Vnanje goste prosimo, da si rezervirajo vstopnice po dopisaici na — lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« V četrtek ob 16. pogreb ust. člana g. O. Jeruca. Glej parte! — V četrtek in petek zvečer vaji skupnega zbora. Fts zamudite! P. —lj Prekrasne nove preproge so pri. spele stalni razstavi splitske kr. banovinske poslovnice, Frančiškanska 4. naslov; Šentjakobsko gledališče. Ljubljana, Mestni dom. Podeželskim odrom spon^čamo, da je gostovanje s to igro zaradi prevelikega ansambla nemogoče. VTd vaših oči si obvarujete le z optično čistimi bruSenimi stekli, katere si nabavi, te pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik, Stari trg 9, Ljubljana. iz Maribora — > >i i t- i k i je treba moža: je naslov narodni veseloigri, ki jo je napisal preprost kmečki človek Vinko Korže In ki ž njo gostuje dramski odsek cikovšKe gasilska čete v soboto 25. t.m. Delo, ki je IHijev?S> ten pojav v naši ljudski dramatiki, je bi'o oh krstni predstavi v Ptuju sprejeto z> simpatično. — Fotoamater je m! Opozarjanio vse ljubitelje na umetniške fotografije iu iz!•; .i-ne motive z Balega .bulrana. ki nam iih bo pokazal na5 priznani fotografski strokovnjak g. Ljudevit Griesbach Iz Zagreba na nocojšnjem predavanju o na*em Jad a nu, ki bo v dvorani Ljudske univerze. 7fe sctntp cacti uiitka... Kar zdravnik svetuje, to človek rad stori, saj gre vendar za največjo človeško dobrino, za zdravje. Zdravnik priporoča Kneippovo sla d no kavo) Ubogajte ga tudi na to stran in pijte ne samo zaradi užitka, ampak tudi zarodi svojega zdravja okusno Knei sladno — Knietij-ki javnosti Izšla je ilustrirana 4. stev. Kmetovalca v obsegu 32 strani, ki je posvečena v glavnem živinoreji. Vsebina: »Kmetijska akci;as, »Kdaj sejemo travne mešanice >Gospodarska važnost pridelovanja krompirja . Vzgoja breskev po najnovejšem načinut, >Zatiranje krvave ušj s kalijem«, 'Razgovori na vrtu o [>o-mladanskih delih'. »Drugo pretakanje vi-Pet in dos*dlilerskn prodaja vi::a last ..: !/.d»''k;: . Koliko .!/♦•;.) naše kra- ve . ►VtžnOSl pregleda krav na brejoste, i'»ljenje hlevovr. »Zagonetno pogiujanje svinje. Zakaj cepimo prašiče i^roli rdeŽi-Meriasec tkralj David. 33 . »Krvna sorodno-! perutninec Perut, selek. društvo v Ločan . :Kai ovira napredovanje nale konjereje-, >Cebele v aprilu i maju«, »Vpra Sanja in odgovori*, >Zadeve Ki)*, »Nabiranje zd"avilnih zelišč\ Tržna poročila it Din. posamezna številka 2 Din. Uredništvo »Kmetovalca« v Ljubljani Novi trg :i. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da so bo vreme poslabšajo, porast oblač_ i'o't: padavine Snoči je nekoliko deževalo v Ljubljani. Na-lvlsja temperatura je znašala v Beogradu 21. v Skopi ju 17. v Rogaški Slatini in Saraje.-a 15. v Spl'tu L3, • Mariboru ;n Zagrebu 12 i Ly. b'jani 11 *i Davi te kazal barometer v Ljubljani r). temp^ratura jc mazala 4 — v «:mrt rftra£l poneverbe V taški vasi Srbobrnnu se jo oyeril včeraj občin, ski blagajnik F^idor Belič V občinski blagajni so Ugotovili primanjkl jaj okrog: 100.CC0 Din in na odgovor je bil poklican blagajnik Belič, ki je priznal, da je denar poneveril Iz strahu pred kaznijo je šel v cm rt — Otrok se napil Iganja in umrl. Sedemletni ^itu-ek vrvarja iz Dugega Sela Slavko Vid Presecki je odšel oni dan a svojima Starejšima bratoma v sosedno vas. kjer jim je poslavi! kmet Nikola Salari? |>o končanem delu na mizo liter žganja. Mali Slavko je bil nekaj šasa sani v hiši in to priliko je porabil, da e [X)pil poldrugi deci žganja, nakar je odšel na skedenj in pijan zaspal. Spal je še, ko so se vračali z vozom domov. Doma so poklicali zdravnika, toda bilo je že prepozno, zverer je mali Slavko umrl- — Pod \lak ie skočil. Včeraj zjutraj so našli i>*ogi Bje-lovar-Križevci razmesarjeno truplo neznanega mladeniča, v katerem so spoznali mizarskega pomočnika Franjo (irandvergerja. Vse kaže. da je ?V*1 fant v smrt zaradi nesrečne ljubezni. jo stavbnik Mudrovčie in jo to najbrž prodal. Ob Trdinovi ulici bo štirinadstrojaia, na dvoiišcni strani pa bo še za eno nadstropje višja. Poleg, v Cigaletovj ulici uradi zase stanovanjsko hišo stavbnik I. S!o-kan. Zanimivo je. da imajo tam Skupaj pur-cele trije stavbniki. Poleg je namreč ludi stavbnik Mison. ki pa ne uradi. Vogalna parcela je Mudrovčičeva in Ik> najbrž tudi kmalu zazidana. — lj Javna produkcija Šole Glasbene *1<* tiče ljubljanske bo v [>onedeljek dne 27. t m. ob četrt na 7 uro zvečer v Filharmonič-ni dvorani. Na produkciji nastopi mladinski zbor šole Glasbene Matice pod vodstvom prof. Viktorja §onca in pa mladinski orkester šol^ |>od vodstvom prof. Jera-ja. Natančni spored priobčimo jutfi. — lj Akademija podmladka Jadraarske -tra ie. V nedeljo 26. t-ni. ob 1<>.30 priredi pod mlađak Jadranske stražo r.a U"l. drž. reaL gimnaziji akademijo s plešem in piasto zabavo v dvorani Kazine. Ker se Do prebitek te prireditve pc-rabil za poučno ekskurzijo dijakov na Jadran vabimo k oLIlnt udeležbi ELITNI K i N O M A Telefon 21-24 Danes c!» 4. uri nepreklicno zadnjikrat VLA9TA H l RIA N LAŽNI VITEZ Elitni kino Matica — Tel. 21-24 Jutri senzacija nad senzaeijo. t^ilm kakršnega IJubljana še ni \itlela SKRIVNOSTI VAMETEJA Zakulisne igre, intrige ljubezni in kriminal za kulisami londonska ga varieteja. REZERVIRA.ITP: VSTOPNICK. 1 \ - V:- — Oba oproščena. Včeraj smo obširno poročali o razpravi zoper zakonca Vinku iu Marijo Senčar iz Galušaka, ki jima je obtožnica očitala, da sta zastrupila 721e:p.o mater oziroma taščo. Obtoženca >a zanikala vsako krivdo in zatrjevala, da se Je starka zdravila z arzenom in se na ta način zastrupila- Veliki senat, ki mu je predsedoval vs.sg. Žemljic, je Oba obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostil obtotbe. Obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik. oba Senčarja pa je zagovarjal odvetnik g. dr. Pihler. Za razpravo« ki se je zaključila ob 13. uri popoldne, }<* vladalo veliko zanimanje Tako je dognano, da je bila težka obtožba proti zakoncema Senčar neutemeljena. — Podi-, janesl brei primere. Te dni je v Breznom več fantov napadlo Železničarja Ferdinanda Leskovška. Podivjancl so moža s koli |K>bili na tla. ga do nezavesti pre- ■ tepli, skakali ; o njeni iu ga ol delali i no- I ži. Nekdo mu je zlomil tudi desno nog o v gležnju. Težko ranjenega železničarja prepeljali v slovenjgrasko bolnico. Napadalci BO nezavestnemu I.e*kovšku ukradli tudi ves tlenar. ki ga je imel. Pet SSUSlIjgUi01 so or ti. ostalo članstvo pa je vabljeno, da v čim večjem številu p~idruži odnoalaaonav— Zbirališče pred hišo žak>sti, Celovška cest \ št. VM v Mrtek 28. aprila ob U5. uri. Obleki civilna in znak- — Plagoi»okojniku ča s« d sposaia! Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Iz LinMIain lj »Smetana < v Ljubljani. Včeiaj je Ljubljana pr'sr?no sprejela bratske češko. slovaške pevce pizenjskega zbora »Sme. tane-;, ki so nas po dolgih letih zopet posetiii pod vodstvom svojega predsednL ka g Emanuela Mattasa in dirigenta g. Bohdana Gselhoferja. Občinatvo je prire. dilo bratom čehosJovakom tople ovacije, a narodne dame so pevce obsule s cvetjem Našli so se številni znanci, kj ao se ie posebej prisrčno pozdravili Na kolodvoru so sc zbrali tudi predstavniki naše kulturne javnosti ter oblastev ter konzul CSR g inž MiftovsVy. Prvi je pozdravil pevce zastopnik mestne občine g. dr. Ravnihar. dalje zastopnik bana insp Do. lene. nato pa predsednik župe Zorko Pre_ lovec Dalje je govoril predsednik Češko. slov?nsk? obce Ryška in predsednik JC lige d: Stare. Godba je zaigrala češko, slovaško narodno himno, nakar se je za. hvalil za prisrčni sprejem predsednik g. Mattas, naglašujoČ> da > Smetana t ne prihaja v Ljubljano samo pet, marveč da prihajajo češkoslovaški pevci kot prijatelji k prijateljem. Pod vodstvom g. Gsel. hoferja so pevci zapeli pozdravno pesem, nakar se je formiral lep sprevod, ki je z godbo »Sloge« na čelu spremil pevce do hotela >Slon«. kjer so se nastanili. Danes so češkoslovaški pevci posetiii aastopnflce raznih nadih oblasti, dre vi pa prire a e v dvorani Filharmonije koncert. —lj Kreditno društvo M*«tne hranilni, ce ljubljanske poziva svoje člane, da se v polnem številu udeleže pogreoa društvene, ga. tajnika in vodje g. Otona Jeruca v če_ trtek 23. aprila ob 16. s Celovške ceste 134. — lj >\a Trški fforu. Da si bodo to pri ljubljeno igro / godbo in peljem lahko ogledali tudi posetniki izven Ljubljane, jo vp*i- ZAHVALA Ob prebridki izgubi mojega soproga JOŽETA sem prejela nebroj izrazov sožalja ustmeno in pismeno. Moja dolžnost je, da se vsem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z menoj, vsem, ki so ga v častnem številu spremljali na njegovi zadnji poti, obsuli krsto z venci in šopki, najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo za ves trud pok. bolezni sem dolžna zdravnikoma gg. dr. Majcnu in dr. 2voklju, dalje č. sestri, ki mu je lajšala trpljenje v zadnjih urah, nato č. duhovščini z g. p. dr. Romanom Tomincem, g. šefu, g. Josu Pieteršku za ginljrve poslovilne besede ob grobu in vsemu uslužbenstvu tvrdke I. C. Maver, predsedstvu trg. društva Merkur, pevskemu društvu •> Ljubljanski Zvone ter vsem pevcem združenih ljubljanskih pevskih zborov, ki so se od rajnkega poslovili s pretresljivo zapetimi žalostinkami. Vsem veljaj moja najprisrčnejša zahvala! Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 23. t. m. ob }£8. zjutraj v frančiškanski cerkvi. ANICA GRILCEVA MALI OGLASI eseua 0.50 para. davek Din 3.— oeseda 1 Din, davek 3 Din preklici '.a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit saaaafco — Popustov za male oglase ne priznamo. Tvrdka A. & E. SKABERN'E Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice. 1351 Beseda 50 pai. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din TAPETNIŠKE izdelke, otomane peresnice. zimnice, caucbe in druga v to stroko spadajoča dela izvršuje po konkurenčnih cenah Sitar Karol tapeinik in dekorater Ljubljana. VVolfova 12. tel. >8-lo 1317 50 par en tla a je ažuriranje vezenje raves. perila, monogramov. gumbnic Velika zaloga perja a 6-75 Din. »Juliianac. Gosposvetska 12. in TRENCHOATE ter vsa oblačila v ogromni izberi odlično izdelana si nabavite najugodne }e pri Preskerju Sv. Petra c. 14. Telefon 38—83 6. R. ČEBULČEK nudi po izreduo nizki ceni Sever & Komp.. Ljubljana. 26 B. PRODAM Seseda 50 par. davek 3.« Din Najmanjši znesek 8 Din SPALNICA šperana. lepa ob-ka (imitacija (ptičji ja«vor) 11 som. prodam za 2.200. F. Biten c Gosposka ul 10, mizar. 1353 NAPRODAJ : puSka, gnoj, krampi, okna in vrata. Streli-ška ul. 33. 1356 Makuiaturni papir sprava ^Slovenskega Naroda*4, Linbltana KnaHleva oJle? ?tev. ? Ali trpite na tej bolezni nog? Prvi znaki so vedno rdeča koža in občutljivost med prsti. Koža med prsti je vlažna., razpokana ali lu&kmasta z neugodno srbečico, ali pa je bela, odebelela in neprijetnega vonja. Fremotnte noge takoj zvečer. Če najdete le enega od teh znakov, okrenite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposoietega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopelj Saltrata, prodre kisik v znojnice in naglo uniči parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni, čudovite Saltrat kopeli umirifo in zdravijo utrujene noge in pa noge. ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saltrat Rodell •« prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Stran '4 »SLOVENSKI NAROD«, aređa, 22. aprila 1926. 5tev. <» mu menda že pred odhodom rojile p<> glavi pregrešne misli. V mesta je koj zavil v gostilno, kjer je naročil četrt vina in se jel poim-nkovati z brhko natakarico. Pripovedoval ji je, kako po doma dolgočasi, pri lom jo je pa vedno bolj zaljubljeno gledal. Ker pa natakarica najbrž ni imela pravega smisla za njegove namene, je vstal, široko zamahnil z roko in odšel iskat zabave drugam. Večer je že bil, ko je prikolovratO zidane volje v Kolodvorsko ulico iu zavil v gostilno, kjer se mu je /delo. da bo nagel pravo družbo; In ni se zmotil, rim je sedel za mizo in- se ozrl okrog, j" zagledal v nasprotnem kotu okroglo dekle, ki je živahno obračalo nakodrano glavico. Bila je sama in se ni zmenila za ostale pivce, ki SO se glasno pomenkovali, metali karte ter bodrili drug drugBga k večji podjetnosti v pitju in kartanja. France se je takoj zagledal v dekleta v kotu. praznil ko-zar.ee z-a kozarcem in se sladko smejal, dokler dekle ni prisedlo k njemu. — Kajne, da se že poznava je vprašala in s*' zapeljivo ozrla na Franceta, ki se je hitel od mika t i, da napravi prostor prijazni sosedi, o kateri je bil takoj prepričan, da je lepša od vseh deklet v domači vasi. Kmalu sta bila v živahnem pogovoru in je postajal France čedalje bolj zidane volje. Besede so postajale vedno tišje dokler ni šepnila Francetu, da je v gostilni prav za prav dolgčas in da bi bilo prijet-neje kramljati kje drugje. — Toda kje? je ves blažen in zbegan obenem vpraševal France, dokler se ni odločila in odgovorila navidez sramežljivo: — 0 saj sem doma sama nihče naju ne bo mol il! France je bil v devetih nebesih: hitro je plačal in že je bil s prijaznim dekletom zunaj Hitela sta po ozkih ulicah in obstala pred veliko hišo. kjor jo ona previdno odprla vrata in se v veži si iskala k njemu tako nežno in prijazno, da je postavni France kar nekam preplašen buljil v temo. Končno je pa šepnila Francetu prav na uho, naj malo počaka, češ. fla j^po odprot vrata svoj" sobi- poten sc pa vrne ponj. France je bil zadovoljen, naslonil se j«- na /.id. in potrpežljivo čakal. *>«Išl.i je p<> prstih in izginila na hodniku daleč nekje v !ei!ii. Na nasprotnem koncu hiše je spet zaškrjpal ključ v ključavnici, čemur je sledil pritajen ropot, potem pa vse tiho jc bilo. France je pa čaka! in čakal. Čakal je dolgo, — vso noč. Zjutraj, ko se je že danilo in se mu je posrečilo za hrbtom stare ženice smukniti i/, hiše. je takoj odbitci na policijo. Ves razburjen je povedal, da je bil ok radon. Zmanjkala mu je iz žepa zlata ura in nikjer več ni bilo dokaj rojene listnico. Na stražnici m) ga seveda potrpežljivo poslušali m zabeležili vse kar jim je potožil, odpravili so ga pa s temeljitim poukom, med katerim j° France /.vedel. da so v Ljubljani tudi nočne ptičice, oborožene s ključi, ki odpirajo več hiš, tudi tako. ki imajo po dva vhoda in .-ovc tudi dva izhoda. . . Sovjetska odlikovanja Češkoslovaška je zdaj edina evropska država, kjer so bila odpravljena vsa odlikovanja in kjer ne dobivajo niti častniki odnosno vojaki niti civilisti nobenega od likovanja. Za posebne zasluge dobi češkoslovaški častnik samo pismeno priznanje ali pa od vojnega ministra zlato uro. Tako nosijo češki častniki in diplomati tuja odlikovanja ali jih pa sploh nimajo, kar se vidi nekam čudno recimo pri višjemu častniku, ki ni služil v legijah, pa pride zdaj med svoje tovariše iz armad drugih držav, ki imajo polna prsa odlikovanj. Red Belega leva ima češkoslovaška samo za tuje državljane. Pri tem ni izvzeta niti Sovjetska Rusija, čeprav se smatra za nnjbolj demokratično državo. V Rusiji imajo mnogo odlikovanja, namenjena zaslužnim državljanom. Tako imajo Leninov red. red Rdečega prapora, rod Delovnega rdečega prapora, red Rdeče zvezde, častni revoluc Jonami rdeči prapor, častno revolucijonarno mornariško vojaško zastavo itd. Red rdeče zvezde dobe častniki in vojaki, ki so si pridobili posebne zasluge v obrambi države v mirnem in vojnem času. Red Rdečega prapora se dobi za požrtvovalnost. Maršal Vorošilov je dobil ta red že štirikrat. Vsa sovjetska odlikovanja imajo samo eno stopnjo in orllikovanci jih lahko dobe tudi po večkrat. Odlikovanje prinaša tudi razne ugodnosti, med drugim brezplačno vožnjo po železnicah in parnikih. Haupttnann usmrćen po nedolžnem? Čeprav je bil zaradi ugrabitve Lindbcr-ghovega sinčka obsojeni Hauptmann že usmrčen, ne smatra guverner države New Jersev Hoffmann te zadeve za urejeno. Njegov pomočnik v Chicagu je izjavil, da bodo v kratkem aretirani trije ugrabitelji, ki imajo baje na vesti smrt Lindberghovc-ga sinčka. Mladi ehicaški odvetnik Bernard Kinnigan, vodja skupine Hoffmannovih detektivov z vso vnemo nadaljuje preiskavo že od 1. aprila torej od dneva Hauptman-nove usmrtitve in pravi, da ima že zdaj guverner v rokah nepobitne dokaze, da je bil Hauptmann nedolžen. Finmgan je pripomnil, da so našli v Ncw Vorku 5.000 dolarjev, izvirajoČih od Lind-berghove odkupnine, če bi bil guverner Hoffman proti koncu marca v rokah iste dokaze, kakor jih ima zdaj, bi Hauptmann ne bil usmrčen. Po mnenju odvetnika Fin-nigana bo ugrabitev Lindberghovega sinčka v kratkem pojasnjena. Iz Kranja _ Koncert »Smetane«. Na svoji turneji pO Jugoslaviji priredi znani češkoslovaški moški pevski iboi »Smetana« iz Plinja pod okriljem »Glasbene Matice ljubljanske« pevski koncert z bogatini sporedom tudi f K m nju in sicer v četrtek 83. aprila v dvo-nmi Narodnega doma. Koncert se prične ob JO. uri ter bi bilo prav. da bi bili Kranjčani enkrat t Očni, da nas gostje ne bodo cikali z nastopom, kot jo v Kranju to navada. Zbor. ki bo predvajal zelo izbran program priznanih komponistov, dirigira prof, Bogdan Gselbofer. Ker se nam nudi redka prilika izrednega glasbenega užitka ter da so oddolžimo bratom Cehoslova-kom, ki so naše zbore vedno z BavdoJe-njem sprejeli, apeliramo na občinstvo, da 8 številnim obiskom podkrepi to patrijotično manifestacijo medsebojnega bratstva, l*a bo pa češke pevce še prav posebno toplo in prisrčno sprejela in pozdravila tukajšnja številna češka kolonija, je izven dvoma. — Rekruti, ki odhajajo te dni k vojakom, se lotos niso posebno lopo vedli. V ponedeljek, ko je v Kranju tržni dan, so iz raznih vasi prišli v Kranj, kot jo to njihova običajna vsakoletni navada, peli so po mostu ter vriskali, vendar pa so nekateri dovoljeno mejo navdušenosti prekoračili. Posledica tega jo bila, da je bilo nekaj fnn-tov zapisanih ter bodo od sroskega n1 stva kaznovani. — Ponarejeni petdesetaki. Zadnje gase so v Kranju često dogodi, da so v dennr-nem prometu tu pa tam odkrije kak |>o-narejen petdesetak. Kovanci so drugače jako vešče ponarejeni do podrobnosti, odino-te žvenka nimajo, ker so iz svinca. Barva sama je popolnoma enaka, kot pri pravil) kovancih, seveda p:i bo kasneje pnernela. Odkod ti falzifikatj izvirajo, je zaenkrat še neugotovljono. Opozarjamo pa ljudi, ni j posvečajo ponarejenim novcem več pažnje. — Motorni šport >o v Kranju vodno lepše razvija. Motorna vozila, to *e pravi motocikle si jo nabavilo precej Kranjčanov, zlasta mladina. Kranjski motoristi se še dobro opominjajo svojega slavnega tovariša Starica nazvanoga: -Loteči Kranjec«, ki so jo za športne trofeje z uspehom boril tudi v inozemstvu. Skoda jo le. ker kranjski motoristi nimajo pravega dirkališča ter so navezani le na vožnjo na cestah in na skupne izlete. Pred leti se je že govorilo o tem. da l»odo kranjski motoristi vzeli v najem velik travnik pod Lal>orami ob dr žavni cesti, ki vodi v Ljubljano ter da bodo tam uredili pravo dirkališče Seveda jo bila izvedba te ideje zvezana I velikimi stro ški. Pozneje je stvar na i« 1—1 rtapSj« Parkrat se je v Kranju in si-«r pri Kroni na cesti proti Naklu vršil motoskJ-r.ring. kar je zanimanje za motorisiiko zopet nekoliko poživilo. Večje zanimanje 71 ta pre lepi sicer BSfcelika dragi šport s< pa kaz< letos. Radi ugodne zime n otoristi lo*n* ni so bili prav nič ovirani r. r M ie tftodaj spomladi pričeli s prirejanjem ikupaifl H letov na razne kraje. V poaete h kranjskim motoristom pa ve.kr.it prih:ij;ijo BeTO* | ni iz Ljubljano, ki bude med Kranjčani nai dušonjo. Kranjski motoristi ?o letos dobili v svoje vrste tudi prvo tovari* i eo moto ristko. Motornega športa s- je .ros kot prva nomad Kranjčank z vso vnemo lotila gdč. Anica Profemm i. bose ki tevsiaiiji čevljev g. Prešerna, ki že prav ligama vo zi bratov motooikel. Mladi. mv1 športnici čestitamo k pogumu in ji telimo srečno vožnjo. — Kranj eldorado raznih fflumeev. K-ske moičnne so pretekli teden osrečili glum ri vseh mogočih vrst in poklicev. Pri N I rodnem domu jo bil cirku«. streli re. lja.k. po hišah so pa hodili rrmii krot.i. i medvedov ter opic. kazali umetnost rdr*» siranih živali ter prosjačili. Z i nameček Jo pokazal protekli ponedclj. I. umemn^t vztrainega teka }>o trju neki baje jiko pta ven tekač in rekorder. \Yornj in »l.mes pa nastopata n:i »Stari pošti* I7etf:> in Fi*i m a Če sodimo Kr.m.j i/ toča vidika, i" po stal kar velemesten. S sigurnostjo pi laflkfl ugotovimo, da Kranjčani večjidcl tako m umnosti r.ij-i gledajo, kot pa ki ko lopo IgTo ali poslušajo koncert in navadna »ga ■tavanja« takih glumčev bolje uspevajo kot pri gostovanja pravili umetnikov, ijrral cev ali pevcev. Pa tudi po okoliških vi soh. no Tinjah. Klancu in Prim«kovom. koder te precej delavstva, najdemo vso poJno vrtiljakov in malih cirkusov, ki M njtfsta njeni tam kar krilno. To pa seveda hpri čujo poseben odtenek danačniegn noeijal-ne^ra položaja najnižjih ljudskih plast?, — Iz Zagorja — Zaposlitev delavstva. V torek 21 t m. je odSlo na gradnjo ceste pri Tre»v»_ Ijevem 33 brezposelnih. V delo pr lezniei pa je bilo sprejetih 65 bropose'nih, ki bodo tako vsaj do jeseni PtAstol za vsakdanji kruh. Občna pa nt trud da preskrbi delo še drugim, v kolikor bo to mogoče. Na vrsto pridejo premem le n a jpotr e bn e j i i. — Občinski proračun je do 24. t m. občanom na vpogled. Izkazuje izdHt' Dohodki s 150 odstotno naklado na v.**» neposredne davke znašajo 1,4»^ '»!♦ . l>in ter nastane primanjkljaj 297.971 Dal Na. vajamo le nekoliko postaark v pogled 1 ka. datkov in sicer: osebni hrfntri (lansko leto 220.43€).Prosveta v pottanv prihaja devet šol 452.699 in dolg preteklih let v znesku 226 254 (650..190 \. V fond na meščansko soio gre znesek 20.000 plačilo vodovoda lOJ.OOO (dolg znaša 749.468 03 Din). Za narodno zdravje je vnesenih 17.000 (14.150). Od tega v svrho borbe proti jetiki 7000 Din, kar je malo Socialno skrbstvo je obteženo z veliko po_ stavko 257.200 ,243.100)f ki pa je v danih pri likali še vedno dovolj majhna. Paji čuje se iz gradbene postavke Mioor> (130.500 Din). Podrobne postavke so vsa_ komur na vpogled v označenem terminu ob uradnih urah. — Obiskujte javne knjižnice: Lepa knji. ga je najboljša prijateljica. V kraju je več javnih knjižnic, od katerih pripom. čamo posebno knjižnico rudniških name. š^encev v Toplicah, ki je odprta ob pet_ kih od pol osme ure dalje in pa knnžni. co KJS, ki je v sokolskem domu in z^. posojuje knjige ob četrtkih zvečer in ob nedeljah dopoldne proti malenkostni od_ škodnini. — Tajne mor»kih globin je naslov drugega predavanja, ki ga bo imej drevi ote 20. v Sokolskem domu dr. Ljudevit Kil ščer. Predvajal bo lepe skioptične slike Ker je predavanje namenjeno izobrazbi širokih plasti, vabljen vsak. Vstop prost! Ivouise Konce de Kerouai Roman Kralj, vojvoda in vsi moji prijatelji so bili soglasnega mnenja, da je treba tako podlost kaznovati s smrtjo. Jaz in moji priči naj bi vložili tožbo, dva mornarja naj bi pa izpovedala kol priči. Kralj se je tem bolj jezil na podio la-dy S cy m o u r o v o, ker se je bila zatekla v moji odsotnosti pod kraljičino zaščito, da bi ji kralj ne mogel do živega. Oholo in samozavestno je nastopala na dvoru, ee je le mogia, me je sramotila in obrekovala, drznila se je celo trditi, da je moja odsotnost v zvezi z novimi ljubavnimi pustolovščinami, če že ne z zaroto proti državi. Pritrjevale so ji žene in dvorjani, stoječi na njeni strani. "Lahko si pa mislimo, kako je ostrmela, ko se je raznesla vest o mojem povratku obenem z vsemi dokazi njene podlosti. Pregovorila sem kralja, da je opus-til •-Rko preganjanje lady Seymourove, češ, da je bila njena podlost dokazana. Kralj jo je samo izgnal v starinski grad na njenem posestvu, kamor je hotela za-pro-ti mene. Kra.j in njegovi ljubljenci "so obsuli z darovi ribiča in njegovo ženo. Vlada jima je naklonila letno rento in dom. ki na ; bi bi1 vedno zavetišče brodolomcev. Tako ?+a odšla bogato nagrajena nazaj k svojim dragim. XIV NAVIDEZNA POROKA >.2prosv'a srni francoski dvor, naj poš^fe v Anglijo plemiča, čigar sloves in wr$vrf* bi mi pripomogle v važnih držaiv-nih - ^h. šlo je za izstop Anglije iz zvezr s Španijo in Ho1an«*3fco\ V Anglijo naj bi pcs'ali poob^š^enea, s katerim bi s-> mogla posvetovati ne samo v političnih zadevah, temveč tudi o važnih ta.inih spletkah. Obve-r^'a sem o svojem načrtu markiza de Be-lfon-a, ki mi je bil pripeljaJ s Krefe v Pariz in ko mi je pritrdil, sem označila svojega spoštovanega prijatelja kot mini^ra, s katerim bi želela de-ladi za Francijo. Ko je bilo s-torjeno vse po mojih željah, je odrvmtoval francoski poslanik z velikim pompom v London, od koder sem bila takrat v nesrečo izginila. Takoj po svojem prihodu se je hotel zglasiti pri meni. Ker me pa ni našel in ker tudi ni mogel zvedeti, kam sem odpotova- la, Je izrazil krailju ih angleškemu ministru svoje začudenje in bojazen. Odgovoriti mu nista vedela kaj. Zato je bila njegova bojazen še večja. Markiz je zahajal v najboljšo družbo in povsod je povpraševal po meni, povsod ie imel oči in ušesa, da bi kai uvede*. Nekega večera je bil nri kraljici, kjer je zagledal krasotico, odlikujočo se zlasti s ponosnim nastopom in neprisiljen ost j o občevanja. Francoski poslanik se je takoj začel zanimati za njo. Saj je pa bila tudi vredna njegove pozornosti. Stopil je k njej in se zapletel z njo v pogovor z ga.lantaostjo in uglajenostjo francoskega dvorjana. V nebo je kova! njeno lepoto, obenem je pa spretno omenil neko dražes-tno in ugledno Francozinjo. — Ootovo je to vaša prijateljica, je dejal lady Sevmourovi, — in vredna je te časti. Presenečen sem pa, da je nisem našel v Londonu. Zelo bi vam bi! hvaležen če bi mi izvolili povedati, — kje je, saj ste gotovo dobro informirani o nji, Samozarvest in prepričevalnos-t podanikovih besed in pogledov jo je tako zbegalo, da ni vedela kaj odgovoriti. Nisem dvomil, mi je dejaJI markiz, da sem odkri' tajnega krivca vase odsotnosti in skleni1 sem pritisniti na Seymoiiirovof da bi mi odkrila svojo tajno. Tedaj je pa napra- vil vaš povratak konec mojim skrbem in bojazni. Karel IT. je navezal prijateljstvo z novim poslanikom. Nihče ni znal družbi tako ugoditi s svojo neprisiljenostjo in uglajenostjo kakor on. Zato je rad zahajal k markizu de Belfons ali k lepi poslanici, ks:kor me je Karel nazival. Na takih obiskih je obravnaval s svojimi ministri tudi važna vprašanja, tičoča se Francije a:li Anglije. k Kra'lja je pa vleklo v markizov dom ^.-'kai druTesra, važnejšega. Njegova ljubezen do mene še ni bila dosegla svo-ega cilja. Vladar me ni mogel pripraviti do toga. da bi smatrala za čast naslov njegove ljubice. Vsako priliko sem porabila, da sem mu pokazala, k?ko hrepenim po njegovi ljubezni. Toda imeOa sem svoje muhe in pripravljena sem bila pristali samo na zvezo, ki naj bi bila pv^ecana in obenem politično pomembna. S tem se je strinjal tudi markiz de Bel-fons, ki .ie poznal vladarjevo vrtoglavost in mi svetova!, naj na vežem kralja nase s n-g- močnim in javnim aktom. NV^^m po 9 ve * rvanjem je predsedovala l-^Vo.jrpjj-, pogosteje, nego politika. Kr&lfa: ie bi1 o več do njegove-ga srca, nego do d-žavnih poslov in željam franco-Hbearn dvora ie usrtreza-l samo, če sem W*r prijazna z njim. Vladar je vedno bolj silil vame, dan za cinean je bil nestrpnejši. Zedlo pa mi je, da je napočil ugoden čas in da se je treba odločiti. Če bi bila še utrujala in jezila svojega kraljevskega čestilca z oklevanjem, bi ne bila dosegla glavnega cilja svojega poslanstva v Angliji in uspeh našega dela bi bil ogrožen, kajti vladar je bil že sMno ozlovoljen. Nekega dne sem videla, da je kralj tako dobre volje, da bi storil vse za ljubezen in zabavo. Izrabila sem ugoden trenutek, napravila resen obraz kakor se spodobi poslanici in dejala resnim glasom vpričo markiza de Belfonsa, vojvode de Albemarla in najožjih prijateljev: — Dobri kralj, v polni meri vreden mojega spoštovanja in ljubezni, Vi torej hočete posvetiti prijateljstvo Francijo in Anglije s slavnostno zvezo najinih src in najino medsebojno zaobljubo? Skleniva zakonsko zvezo in za mojo doto sprejmite mogočno zavezništvo moje domovine ter čisto in zvesto srce, ki |l vam globoko udano. — Zakonska zveza! .je vzkliknil kralj. Ta misel ni napačna, zelo mi ugaja. Rad bi samo vedel, koliko zakonskih zvez si boste zažeUeli, letpa Frarieozinja. Toda ne odrastajmo s svatbo. .. Tmm« T#wrto Zupančič. — Za »Narodno Unitarno« Fran j« del Oton GhrlntoC mm Vat r Izubijam.