Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 63 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V DECEMBRU Agrometeorological conditions in December Ana Žust adnji mesec leta 2016 je bil izjemno suh, skoraj povsem brez padavin. Obič ajno jih v decembru izmerijo v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem od 100 do 120 mm, na Goriškem okrog 130 mm, na Obali, Dolenjskem in Koroškem od 70 do 90 mm, na severovzhodu države od 50 do 70 mm (povpreč je 1981–2010). Izhlapevanje je bilo ogretosti zraka primerno nizko, med 0,1 in 0,3 mm, le na Obali in na Goriškem se je povzpelo na 0,8 mm, ponekod v krajih z dobro prevetrenostjo do 0,7 mm. Tudi najvišje dnevne vrednosti izhlapevanja so bile zabeležene na Primorskem in v višjih legah, kjer je temperaturna inverzija izhlapevanje pognala nad 1 mm. Skupna količ ina izhlapele vode je nekoliko presegla 20 mm na Primorskem in Postojnskem, drugod so se vrednosti gibale le med 3 in 10 mm, mestoma pa je izhlapelo še kakšen milimeter več vode (preglednica 1). Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, december 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, December 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 0,7 1,0 7 0,7 1,2 7 1,1 1,5 12 0,8 1,5 26 Bilje 0,7 1,5 7 0,7 1,2 7 0,9 1,7 10 0,8 1,7 24 Godnje 0,1 0,6 1 0,1 0,4 1 0,0 0,2 0 0,1 0,6 3 Vojsko 0,1 0,2 1 0,1 0,2 1 0,1 0,5 1 0,1 0,5 2 Rateč e-Planica 0,3 0,7 3 0,2 0,3 2 0,3 0,6 4 0,3 0,7 9 Bohinjska Č ešnjica 0,1 0,1 1 0,1 0,2 1 0,1 0,8 2 0,1 0,8 2 Lesce 0,2 0,3 2 0,3 1,4 3 0,2 0,8 2 0,2 1,4 7 Brnik-letališč e 0,2 0,3 2 0,3 0,4 3 0,3 1,2 3 0,3 1,2 7 Topol pri Medvodah 0,2 0,6 2 0,3 0,5 3 0,4 2,3 4 0,3 2,3 9 Ljubljana 0,2 0,3 2 0,2 0,6 2 0,3 1,4 3 0,2 1,4 7 Nova vas-Bloke 0,1 0,2 1 0,1 0,3 1 0,1 0,4 1 0,1 0,4 3 Babno polje 0,1 0,2 1 0,1 0,4 1 0,1 0,4 1 0,1 0,4 3 Postojna 0,7 1,2 7 0,6 1,2 6 0,9 1,7 9 0,7 1,7 22 Koč evje 0,1 0,2 1 0,1 0,6 1 0,1 0,3 1 0,1 0,6 3 Novo mesto 0,5 0,8 5 0,4 0,7 4 0,3 0,6 3 0,4 0,8 12 Malkovec 0,2 0,6 2 0,2 0,5 2 0,2 0,9 2 0,2 0,9 6 Bizeljsko 0,1 0,2 1 0,1 0,3 1 0,2 0,7 2 0,1 0,7 4 Doblič e-Č rnomelj 0,1 0,2 1 0,1 0,2 1 0,1 0,2 1 0,1 0,2 3 Metlika 0,1 0,2 1 0,1 0,2 1 0,1 0,2 1 0,1 0,2 3 Šmartno 0,0 0,1 0 0,2 0,9 2 0,3 1,1 4 0,2 1,1 6 Celje 0,4 0,8 4 0,4 0,7 4 0,5 1,5 5 0,4 1,5 12 Slovenske Konjice 0,1 0,3 1 0,3 0,6 3 0,2 0,7 3 0,2 0,7 7 Maribor-letališč e 0,3 0,6 3 0,5 1,1 5 0,4 1,6 4 0,4 1,6 12 Starše 0,1 0,3 1 0,2 0,6 2 0,2 0,5 2 0,2 0,6 5 Polič ki vrh 0,1 0,4 1 0,1 0,2 1 0,2 0,6 2 0,1 0,6 4 Ivanjkovci 0,1 0,2 1 0,2 0,4 2 0,1 0,4 2 0,1 0,4 4 Murska Sobota 0,3 0,9 3 0,4 1,3 4 0,4 1,2 4 0,4 1,3 11 Veliki Dolenci 0,4 1,2 4 0,4 0,9 4 0,4 1,2 4 0,4 1,2 12 Lendava 0,2 0,7 2 0,3 0,6 3 0,3 0,6 4 0,3 0,7 9 Z Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 64 Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za december 2016 in obdobje mirovanja (od 1. oktobra do 31. decembra 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in December 2016 and for the dormancy period (from October 1 to December 31, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10.– 31. 12. 2016) Bilje −7,0 −7,0 −9,9 −23,9 340,3 Ljubljana −1,8 −2,4 −2,7 −6,9 258,3 Novo mesto −4,5 −4,3 −2,8 −11,6 193,3 Celje −3,5 −3,6 −5,0 −12,1 188,2 Maribor, letališč e −3,1 −4,6 −0,7 −8,4 149,4 Murska Sobota −2,7 −3,9 −1,9 −8,5 106,4 Portorož, letališč e −7,1 −7,0 −11,9 −26,0 221,4 Slika 1. Vodna bilanca v decembru 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1981–2010 (desno) Figure 1. Water balance in December 2016 (left) and anomalies from the long term average 1981–2010 (right) Meseč na meteorološka vodna bilanca je bila negativna s skoraj enakimi primanjkljaji kot je bila količ ina izhlapele vode. V primerjavi z dolgoletnimi povpreč ji pa je vodna bilanca pokazala precej več je primanjkljaje, največ ji odkloni so kar za 160 mm presegli dolgoletne povpreč ne vrednosti (slika 1). Nasprotno pa so presežki vode za prve tri mesece zimskega mirovanja zaradi izdatne namoč enosti v oktobru in novembru ter nizkega izhlapevanja v decembru še ostali precejšnji (preglednica 2). Povpreč na meseč na temperatura tal se je v globini 2 in 5 cm gibala med 0 in 1 °C, na Primorskem pa med 2 in 5 °C (preglednica 3, slika 2). Najvišje dnevne vrednosti, med 10 in 13 °C, so bile zabeležene na Obali, za malenkost nižje na Goriškem. Tla so se obč utno ohladila v drugi in tretji dekadi decembra, ko so nad naše kraje prodrle polarne zrač ne mase. Površinski sloj tal je zamrznil, negativne temperature pa so izmerili do 10 cm v globino, ponekod še nekoliko globlje. Hladnejši druga in tretja dekada decembra sta doprinesli k podpovpreč nim vsotam efektivne temperature zraka. Nad pragom 0 °C so bile meseč ne efektivne vsote za od 30 do 40 °C nižje, v Beli krajini celo za okoli 50 °C nižje od dolgoletnega povpreč ja (preglednica 4). Zaradi pogoste temperaturne inverzije in nekoliko višjih temperatur zraka so bila nekoliko manjša odstopanja ponekod v višjih predelih (preglednica 4). Utrjenost ozimnih posevkov, ki je še ob koncu novembra zaradi pretoplega vremena kazala pomanjkljivo sliko, se je v decembru, ob hladnejšem vremenu zlasti v nižinah, precej popravila. Prezimitev ozimin je uspešna, č e posevke šč iti snežni pokrov. Zašč iti jih pred zmrzaljo in jim zagotavlja tudi zadostno količ ino vode v tleh. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 65 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, december 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, December 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 5,9 5,8 13,0 12,0 0,2 1,4 4,6 4,7 12,9 11,8 −1,2 −0,4 3,5 3,5 12,2 10,4 −2,4 −1,3 4,6 4,6 Bilje 3,0 3,2 9,1 8,4 −0,8 0,0 2,0 2,1 9,0 8,0 −2,4 −1,2 1,5 1,6 7,4 6,2 −2,6 −1,6 2,1 2,3 Lesce −0,8 0,0 0,0 0,2 −2,6 −1,2 −0,2 −0,1 0,2 0,0 −2,8 −1,6 −0,5 −0,2 0,2 0,0 −3,4 −2,2 −0,5 −0,1 Slovenj Gradec 0,4 0,3 7,0 3,0 −0,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 −0,8 −0,2 −0,1 0,0 0,0 0,1 −1,8 −0,8 0,1 0,1 Ljubljana 0,2 0,7 3,2 3,2 −0,8 0,0 0,1 0,1 2,0 2,0 −0,9 −0,4 −0,2 −0,1 −0,2 −0,1 −2,8 −1,6 0,0 0,2 Novo mesto 0,9 1,6 5,1 4,6 −0,8 0,5 1,1 1,3 6,3 5,6 −0,4 0,1 −0,1 0,1 3,7 2,7 −2,5 −1,1 0,6 1,0 Celje 1,1 1,9 5,8 4,4 −1,1 0,9 1,1 1,2 6,0 3,5 −1,0 0,6 0,0 0,3 4,2 2,0 −2,8 −0,8 0,7 1,1 Maribor-letališč e 0,2 1,2 4,1 2,9 −3,0 1,0 0,5 1,0 6,6 3,5 −2,7 0,2 −0,5 0,0 2,6 1,2 −4,4 −0,8 0,1 0,7 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, december 2016 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, December 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 66 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 58 49 46 153 −40 12 10 3 26 −36 0 0 0 0 −6 5210 3460 2004 Bilje 32 31 27 89 −40 3 1 0 5 −27 0 0 0 0 −2 4870 3201 1842 Postojna 11 13 10 34 −34 0 0 0 0 −14 0 0 0 0 −1 3832 2337 1208 Koč evje 2 4 1 8 −50 0 0 0 0 −14 0 0 0 0 −2 3629 2214 1133 Rateč e 2 0 3 5 −11 0 0 0 0 −1 0 0 0 0 0 2940 1702 781 Lesce 2 9 13 23 −18 0 0 0 0 −5 0 0 0 0 0 3814 2358 1258 Slovenj Gradec 2 5 4 11 −18 0 0 0 0 −4 0 0 0 0 0 3659 2252 1198 Brnik 0 1 7 9 −36 0 0 0 0 −7 0 0 0 0 0 3797 2368 1279 Ljubljana 6 9 9 24 −43 0 0 0 0 −14 0 0 0 0 −2 4375 2848 1621 Novo mesto 9 14 5 28 −37 0 0 0 0 −15 0 0 0 0 −3 4258 2739 1543 Č rnomelj 7 14 5 26 −50 0 0 0 0 −21 0 0 0 0 −4 4466 2919 1670 Bizeljsko 2 11 5 18 −42 0 0 0 0 −11 0 0 0 0 −1 4226 2710 1514 Celje 0 8 6 14 −49 0 0 0 0 −14 0 0 0 0 −2 4004 2520 1362 Starše 2 6 5 14 −47 0 0 0 0 −12 0 0 0 0 −1 4315 2809 1614 Maribor 10 15 8 32 −31 0 1 0 1 −10 0 0 0 0 −1 4204 2706 1527 Maribor-letališč e 5 11 5 20 −37 0 0 0 0 −11 0 0 0 0 −1 4206 2692 1518 Murska Sobota 3 10 8 21 −32 0 2 0 2 −8 0 0 0 0 −2 4186 2675 1510 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 67 Decembra je le ponekod na severu in severovzhodu države padlo nekaj snežink, a se te niso obdržale. Izsušenost zemlje se je ves mesec vztrajno poveč evala in pretila s fiziološko sušo oziminam in tudi nekaterim okrasnim drevninam. V prvi dekadi decembra so temperature zraka padle pod vegetacijski prag tudi na Goriškem, nekaj dni kasneje kot obič ajno. Na Obali so temperature zraka vztrajale nad vegetacijskim pragom vse do konca decembra. Prezgodnje rastne premike, ki jih je sprva obetal pretopel november, so podpovpreč ne temperature zraka v decembru povsem zaustavile. Prvih zvonč kov niso opazili niti v Goriških Brdih, kar je tam sicer obič ajen pojav na zašč itenih rastišč ih ob koncu decembra. Mač ice leske so se nekoliko podaljšale in postale opazne, a so prašniki in ženski cvetovi ostali varno skriti pod krovnimi luskami. Edini cvetovi, ki jih je v tem č asu ponudila narava, so bili cvetovi prezimnega jasmina na Primorskem in morda ponekod tudi č rni teloh, še tesno povit v popke. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month 68 AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2016 Agrometeorological Review of the Year 2016 letu 2016 so rastne razmere kmetijskih rastlin sooblikovali pretopli zimski meseci, ki so povzroč ili zgodnjo aktivacijo rasti, zgodnja pomlad, ki je nakazovala zgodnjo spomladansko sušo, vlažna pozna pomlad, julijski vroč inski val in normalne do zmerno sušne razmere v poletnih mesecih. Vlažna in pretopla pozna jesen je postavila na preizkušnjo utrjevanje ozimnih posevkov, leto pa se je zaključ ilo z izredno suhim decembrom, ko je rastlinam pretila fiziološka suša. V zavesti pa bo vsekakor ostal prodor polarnega zraka v poznem aprilu, ki je povzroč il katastrofalno spomladansko pozebo s posledicami z razsežnostmi velike naravne nesreč e. Preglednica 1. Datumi spomladanskega in jesenskega prestopa temperaturnega praga 5 °C in dolžina trajanja letne rastne dobe Table 1. The date of spring and autumn temperature threshold 5 °C, the duration of the period between both thresholds and the declines from the average 1971–2000. Meteorološka postaja Spomladi Jeseni Trajanje (dni) Odstopanje (dni) Bilje 28. 1. 6. 12. 313 33 Portorož 27. 1. *prag ni nastopil 339 51 Ljubljana 17. 3. 28. 11. 256 11 Novo mesto 17. 3. 11. 11. 239 −1 Celje 18. 3. 7. 11. 234 −4 Murska Sobota 18. 3. 8. 11. 235 −2 Rateč e 2. 5. 7. 11. 189 −1 Preglednica 2. Vodna bilanca za pomlad, poletje, jesen in leto 2016 ter vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 30. septembra 2016) Table 2. Water balance for spring, summer, autumn, year 2016 and vegetation period (from April 1 to September 30, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2016 Vodna bilanca [mm] Pomlad Poletje Jesen Leto (1. 4.– 30. 9. 2016) Bilje −4,2 −142,3 376,9 526,8 −134,8 Ljubljana 96,1 −31,7 233,2 541,0 1,0 Novo mesto 28,4 −65,9 210,2 361,3 −70,5 Celje 22,7 2,3 165,3 378,3 −22,0 Maribor, letališč e −27,3 −120,9 152,6 121,5 −142,6 Murska Sobota −63,8 −120,8 61,1 −29,0 −222,6 Portorož, letališč e −77,0 −312,9 193,5 −28,7 −471,7 Spomladanski fenološki razvoj je bil sprva precej zgodnejši od obič ajnega. Prvi spomladanski znanilci so zacveteli od 10 do 20 dni prej kot obič ajno, fenološki razvoj pa se je pospešil v nadpovpreč no topli prvi polovici aprila. Prodor polarnega zraka je 26. aprila sovpadel z najbolj obč utljivimi razvojnimi fazami cvetnih brstov pri sadnih drevesih. Minimalne temperature zraka so se spustile pod −2 °C, na osrednjem Štajerskem in na severovzhodu celo od −3 do −5 °C, s temperaturami komaj malo nad 0 °C je izstopal le del osrednje Slovenije, Posavje ter Primorska. Pozeba je prizadela več ji del države, neprizadeta je ostala le Primorska. Agencija RS za okolje je o vremenskih razmerah, ki so povzroč ile V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 69 pozebo pripravila podrobno poroč ilo in karto minimalnih temperatur zraka za celotno območ je Slovenije, ki je bila skupaj s podatki o prizadetih območ jih in škodi, upoštevana pri izdelavi predhodne ocene povzroč ene škode. Skupna ocena škode na kmetijskih pridelkih, več letnih nasadih in armaturah je po podatkih Državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesreč ah, znašala okrog 44 mio. EUR. Povpreč na temperatura zraka je prestopila temperaturni prag 5 °C v celinskem delu Slovenije skoraj ob povpreč nem č asu med 17. in 18. marcem. Izstopala so Primorska, kjer je temperaturni prag 5 °C nastopil skoraj mesec dni prej obič ajno in hriboviti predeli, kjer je zaostajal za več kot deset dni. Jesenski temperaturni prag je v vzhodni in severovzhodni Sloveniji nastopil skoraj ob normalnem č asu ob koncu prve dekade novembra, v osrednji Sloveniji in na Goriškem pa kasneje od povpreč ja. Obdobje med obema pragoma je trajalo od 234 do 256 dni, na Primorskem 313 dni, v hribovitih predelih 189 dni. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bilo obdobje, ki ga imenujemo tudi letna rastna doba v osrednji Sloveniji do 10 dni daljše, drugod skoraj enako dolgoletnemu povpreč ju. Izjema je Goriška, kjer so temperature zraka vse do zač etka druge dekade decembra vztrajale nad temperaturnim pragom in obalno območ je kjer so temperature zraka nad pragom ostale vse do konca leta (preglednica 1). Slika 1. Kumulativna vodna bilanca od 1. 4. do 30. 9. 2016 v Portorožu (zgoraj) in v Murski soboti /Rakič an (spodaj) Figure 1. Cumulative water balance from April 1 to September 30, 2016 presented for Portorož (above) and for Murska sobota/Rakič an (below) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 SPI 12 (leto 2016) SPI 3 (pomlad) SPI 3 (poletje) SPI 3 (jesen) SPI opis barvna skala verjetnost pojava 2,0 in več Ekstremno mokro Temno Modra 2,3 % 1,5 do 1,99 Zelo mokro Svetlo Modra 4,4 % 1,0 do 1,49 Zmerno mokro Sivo Modra 9,2 % −0,99 do 0,99 Normalno Zelena 68,2 % −1,49 do −1,0 Zmerno suho Rumena 9,2 % −1,99 do −1,5 Zelo suho Oranžna 4,4 % −2,0 in manj Ekstremno suho Rdeč a 2,3 % Slika 2. Standardiziran padavinski indeks (SPI) za leto 2016 in tri-meseč na obdobja za pomlad (marec, april, maj), poletje (junij, julij, avgust) in jesen (september, oktober, november) Figure 2. Standardised precipitation index (SPI) for year 2016, and SPI3 for spring (March, April, May), summer (June, July, August) and autumn (September, October, November) V vegetacijskih mesecih (od aprila do septembra) je vodna bilanca pokazala primanjklaj, največ ji na obalnem območ ju, za skoraj polovico in več manjši pa je bil v severovzhodni Sloveniji, oziroma v drugih predelih Slovenije. V osrednji Sloveniji je bila vodna bilanca skoraj uravnotežena. Višina primanjkljaja je izstopala v poletnih mesecih (preglednica 2). Tudi prostorski prikaz standardiziranega padavinskega indeksa (SPI), ki skozi leto (SPI12) v več jem delu Slovenije prikazuje dokaj normalno namoč enost, mestoma na zahodu in jugovzhodu pa celo nekoliko presežno namoč enost [SPI (standardiziran padavinski indeks) predstavlja mero, kaj določ ena količ ina padavin skozi izbrano č asovno obdobje pomeni glede na normalno oz. prič akovano količ ino padavin za to obdobje]. Podobno splošno sliko normalnih razmer kažejo tudi prikazi indeksov letnih č asov (SPI3), le poleti je bilo detektiranih nekaj Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 71 območ ij v zahodni, jugozahodni, jugovzhodni in severovzhodni Sloveniji, kjer SPI indeks opisuje zmerno suhe razmere. Podobno je tudi kumulativna vodna bilanca za vegetacijsko obdobje pokazala, da se je sušnost glede na višino vodnih primanjkljajev v obdobju 1981–2010 v letu 2016 gibala med normalnimi in zmerno sušnimi razmerami, le obdobno so bile zmerno sušne razmere presežene [normalne oziroma zmerno sušne razmere opisuje kumulativni primanjkljaj vodne bilance, ki je določ en s 50-tim oziroma 75-tim percentilom vrednosti obdobja 1981–2015]. Po vztrajnosti vodnega primanjkljaja je izstopala Primorska (na sliki 1 zgoraj, preglednica 1), precej manj pa severovzhodna Slovenija (na sliki 1, spodaj). Glede na dolgoletne vrednosti vodni primanjkljaji v letu 2016 niso dosegli ekstremnih vrednosti, kakršnim smo bili prič a v primerljivem obdobju leta 2015 ali 2003, ko je ta del Slovenije prizadela suša z razsežnostmi naravne nesreč e. Skoraj povsem poletne temperaturne razmere z vztrajnimi vodnimi primanjkljaji so vztrajale vse do prve polovice septembra, jesen pa je bila vse do konca novembra več inoma presežno namoč ena. Prezgodnje rastne premike, ki jih je sprva obetal pretopel november, so podpovpreč ne temperature zraka v decembru povsem zaustavile. SUMMARY The country experienced pretty dry conditions in December, due to the lack of precipitation. Monthly water balance resulted negative. On the contrary the water balance for the three months of winter dormancy remained positive due to a significant surpluses of water in the previous two months. In the second and third decade of December the intrusion of polar air masses provoked cold spell, a surface soil layer froze by a depth of at least 10 cm. Signs of physiological drought have been detected by winter cereals. In the second part of the overview agrometeorological characteristics of the season 2016 are presented.