80 LET OSNOVNE ŠOLE JELA JANEŽIČA 2025 Zbornik vsebuje prispevke zaposlenih, staršev, župana Občine Škofja Loka in drugih predstavnikov lokalnih skupnosti, ki zajemajo dogajanje na Osnovni šoli Jela Janežiča v zadnjem desetletju. Beremo lahko o sode-lovanju, aktivnostih, projektih in razvojno naravnanih nalogah, ki postajajo način življenja šole. Prispevki se osredotočajo na področja kakovosti, varnega in spod-budnega učnega ter delovnega okolja z različnimi spe-cialno pedagoškimi pristopi in potmi do znanja, na vpeljevanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, delo s starši, ekološko ozaveščenost, sode-lovanje z lokalnim in širšim okoljem ter vzpostavljanje povezav in izmenjav na domači in tuji ravni – s poudar-kom na inovativnih pristopih v vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Prispevki nudijo vpogled v kronološki potek dogajanja, obenem pa v vsebinsko bogate, domišljene in kreativne dejavnosti ter procese učenja. Velika pridobitev v minu-lem desetletju je nadzidek z novimi in moderno oprem-ljenimi prostori. Šola ob tem ne pozablja svojih korenin, ki segajo v šti-rideseta leta prejšnjega stoletja, ko je z ravnateljevanjem pričel ortopedagog Jelo Janežič, po katerem se šola da-nes tudi imenuje. Vsako desetletje je prinašalo nove vsebine, pristope, znanja, strokovne delavce in ostale zaposlene. Nekateri so odhajali, drugi prihajali, vsem pa je bila in je še danes skupna predanost delu z otroki s posebnimi potrebami. Zbornik bogatijo raznoliki prispevki, tako z vidika vse-bine kot piscev – pišejo učitelji razredniki, predmetni učitelji, sodelujoči v projektih in razvojnih nalogah, vodstvo, svetovalna služba in zunanji sodelavci šole. Učenci se predstavijo skozi likovna dela. S povezova-njem vseh in s temeljnim poslanstvom ustvarjati pogoje za optimalen napredek vsakega posameznega učenca, šola tudi v prihodnje želi ostati odprta v okolje ter ra-zvojno naravnana, z zavedanjem, da so medsebojni od-nosi srce celotne šolskem skupnosti. RASTEMO navzgor k uspehu, v globino k sebi in sočloveku. DA ZRASTEMO POKONČNI KOT DREVO, POTREBUJEMO HRANO. DA SE RAZVEJAMO KOT DREVO, POTREBUJEMO SPODBUDO. DA SE RAZCVETIMO KOT DREVO, POTREBUJEMO LJUBEZEN. DA SE ZAKORENINIMO KOT DREVO, POTREBUJEMO IZKUŠNJE. DA V NENEHNI RASTI ČUTIMO IZPOLNITEV, POTREBUJEMO DRUG DRUGEGA. Uredila Irena Prašnikar Rastemo, 80 let Osnovne šole Jela Janežiča Osnovna šola Jela Janežiča, 2025 © Vse pravice pridržane Urednica zbornika: Irena Prašnikar Avtorji, kot si sledijo prispevki: Tine Radinja, Tonka Klemenčič, Nataša Leskovec, Urša Spitzer, Marjeta Šmid, Mateja Lavrinec, Irena Prašnikar, Ada Šturm, Andreja Gorše, Urša Bastarda Božič, Urška Oblak, Polona Bončina, Nataša Trampuš Šeruga, Irena Ferlinc Brezovar, Urša Krašovec, Barbara Vintar, Ana Debeljak, Tadeja Klobučar, Urša Brenkuš, Vesna More, Andreja Rihtaršič Mladenović, Diana Volčjak, Maja Černe, Saša Petejan, Helena Zupančič, Anja Vodopivec, Dajana Fras, Vida Kejžar Med posameznimi članki so fotografije likovnih izdelkov učencev pod mentorstvom Vide Kejžar Misli ob likovnih izdelkih učencev med posameznimi članki so iz novoletnih voščil šole. Avtorica: Ada Šturm Oblikovanje logotipa Osnovne šole Jela Janežiča in znaka 80-letnice šole: Tanja Faletič Avtorica grafike na znaku 80-letnice šole: učenka Katja Košir Fotografije: Arhiv Osnovne šole Jela Janežiča Recenzije: Ada Šturm, Irena Prašnikar, Marjeta Šmid Jezikovni pregled: Lidija Jurman, Ada Šturm Oblikovanje in prelom: Žiga Valetič, Grafični atelje Zenit Založnik: Osnovna šola Jela Janežiča Za založnika: Marjeta Šmid Škofja Loka, 2025 Elektronska izdaja na spletnem naslovu. https://jela2.splet.arnes.si/files/2025/11/Zbornik_Rastemo_80-let-OS-Jela-Janezica.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 258627331 ISBN 978-961-95488-3-7 (PDF) Vsebina Tine Radinja Ob 80-letnici Osnovne šole Jela Janežiča ..................................................................................... 11 Tonka Klemenčič Osnovna šola Jela Janežiča ........................................................................................................... 14 Nataša Leskovec, Urša Spitzer, učenci 80 let naše šole – kako so se časi spremenili, ali pa ne? .............................................................. 20 Marjeta Šmid, Mateja Lavrinec Rast OŠ Jela Janežiča v šolskih letih 2015/16 – 2024/25 ............................................................... 25 Marjeta Šmid Gradnja nadzidka in rekonstrukcija OŠ Jela Janežiča ................................................................. 35 Marjeta Šmid, Mateja Lavrinec, Irena Prašnikar Življenje in delo na OŠ Jela Janežiča v zadnjih 10 letih .............................................................. 45 Marjeta Šmid Šola v obdobju epidemije COVIDA - 19 ........................................................................................ 52 Ada Šturm Svetovalna služba in delo s starši ................................................................................................. 56 Andreja Gorše Gradimo kakovostno šolo ............................................................................................................. 61 Urša Bastarda Božič Povezovanje šolske skupnosti v posebnem programu ............................................................... 68 Polona Bončina, Urška Oblak Kulturno dogajanje skozi nastope in prireditve ......................................................................... 74 Nataša Trampuš Šeruga Šport na OŠ Jela Janežiča .............................................................................................................. 76 Irena Ferlinc Brezovar, Urša Krašovec Festival računalništva – računalniško državno tekmovanje za šole s prilagojenim programom z NIS in PP ................................................................................................................ 82 Barbara Vintar, Ana Debeljak Šolska knjižnica – srce naše šole .................................................................................................. 88 Tadeja Klobučar Poti učenja ..................................................................................................................................... 91 Urša Brenkuš Šola kot ekošola ali ekošola – naš način življenja ...................................................................... 94 Vesna More Mednarodno sodelovanje OŠ Jela Janežiča ................................................................................. 99 Andreja Rihtaršič Mladenović Projekt Pogum na OŠ Jela Janežiča ........................................................................................... 104 Nataša Leskovec Šolska skupnost – glas učencev, ki ga je vredno slišati ............................................................. 109 Diana Volčjak O šolskem časopisu Stezice skozi čas .......................................................................................... 112 Diana Volčjak Ko se šolski utrip sliši po radiu Sora ........................................................................................... 115 Maja Černe Korak k sončku – skupaj za razumevanje, spoštovanje in vključevanje .................................. 115 Irena Prašnikar Vključevanje mladih iz OŠ Jela Janežiča v delovne procese ..................................................... 118 Mateja Lavrinec Skupaj za vključujočo prihodnost: medinstitucionalno sodelovanje v podporo osebam s posebnimi potrebamI ................................................................................................ 122 Urša Bastarda Božič Sodelovanje z društvom Sožitje Škofja Loka ............................................................................. 123 Rotary klub Škofja Loka ............................................................................................................. 126 Saša Petejan Biti starš učenca OŠ Jela Janežiča .............................................................................................. 130 Helena Zupančič Šola, moj drugi dom .................................................................................................................... 133 Anja Vodopivec Biti razredničarka ........................................................................................................................ 136 Diana Volčjak Razrednik kot svetilnik: o vlogi, odnosih in odgovornosti ....................................................... 140 Dajana Fras Biti razredničarka ....................................................................................................................... 144 Vida Kejžar Likovna umetnost na OŠ Jela Janežiča ...................................................................................... 146 Ada Šturm Razstava likovnih del učencev ob 80-letnici OŠ Jela Janežiča ................................................. 148 Zaposleni v šolskem letu 2025/2026 ......................................................................................... 152 Upokojeni delavci šole ................................................................................................................ 154 Sodelujoči, prijatelji in podporniki OŠ Jela Janežiča ................................................................. 156 Ada Šturm Kje se skriva sreča? ...................................................................................................................... 159 Ob 80-letnici Osnovne šole Jela Janežiča Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka Škofja Loka ima dolgo in bogato zgodovino. Dol- Šola je znana po dobri multimedijski in raču- go in bogato zgodovino grajenja vključujoče, de- nalniški opremljenosti, kar je razlog, da je soor- javne solidarne skupnosti. Tudi z izgradnjo, usta- ganizatorica državnega tekmovanja iz računalni- navljanjem izobraževalnih in karitativnih dejav- štva za otroke s posebnimi potrebami. Naši otro- nosti oziroma institucij. V srednjem veku sta bila ci se tudi v teh sodobnih disciplinah zelo dobro tu šola (za dečke) in špital. V 19. stoletju je Loka odrežejo. dobila tedaj eno od najsodobnejših dekliških šol Predvsem pa je ključno – in tu gre zahvala v monarhiji ter vrtec za dečke in deklice. Sredi vodstvu, pedagoškim in strokovnim službam, da tridesetih let dvajsetega stoletja je Loka postala so v šoli oblikovali celostni nadstandardni pro- tudi dom slepim in slabovidnim. Takoj po koncu gram, ki sledi potrebam učenk in učencev ter zanje strašne morije druge svetovne vojne, 19. decem- predstavlja nepogrešljiv del celostne obravnave. bra 1945, pa še oddelek za otroke s posebnimi Velik poudarek dajejo celoviti socialni vklju- potrebami pri redni osnovni šoli. čenosti ter razvoju komunikacijskih in odnosno- Sprejetost, empatija, skrb za ustreznejše raz- stnih spretnosti. Pri svojem delu potrebujejo – in mere za bivanje in izobraževanje, široka zavest o dobijo – podporo staršev, s katerimi tesno sode- nujnosti celovitega vključevanja in izobraževanja lujejo. prav vseh naših otrok so rasle, se širile in krepile. Šola je vključujoča, odprta in povezovalna – z Že tri leta zatem, ko se je šola za otroke s po- vztrajnim grajenjem mreže za širšo socializacijo sebnimi potrebami razvila v popolno osemletno daje velik poudarek socialni, pravzaprav celostni šolo, leta 1973, je bila zgrajena povsem nova, so- vključenosti. dobna šola v Podlubniku. Leta 1998 je bil dodan Šola Jela Janežiča je v prostoru sprejeta, učen- nov prizidek, ki je bil velik še enkrat toliko kot ke in učenci uživajo širšo skrb in podporo oko- prvotna šola, leta 2008 pa tudi nova, prava so- lja, ustanov, občin in različnih služb. Dejstvo je, dobna telovadnica, nova likovna učilnica, multi- da so široke mreže za profesionalno usposablja- senzorna soba in še nekaj spremljajočih prosto- nje in poznejšo potencialno zaposlitev učenk in rov, s katerimi so bili učenci in učenke OŠ Jela učencev še posebej pomembne. Janežiča deležni celostne obravnave. Res je – tudi zato učenke in učenci dosegajo O vsesplošni sprejetosti in vključenosti šole s zelo dobre uspehe na vseh področjih delovanja: prilagojenim programom, integraciji v skupnost učnem, kulturnem, športnem in tehničnem po- (nezavedno) govori tudi dejstvo, da je svoje mes- dročju. Udeležujejo se tekmovanj in prejemajo to našla med osnovno šolo, novo loško gimnazijo najvišja priznanja. in vrtcem – v pravi vzgojno-izobraževalni četrti. Res pa je tudi, da je ta naša prav posebna šola Tako kot je šola rasla, se je tudi vsebinsko bo- pripomogla, da smo Ločanke in Ločani strpnej- gatila. Postala je prava Ekošola – z vsakoletnimi ši, bolj solidarni, bolj empatični, bolj vključujoči. projekti so učenke, učenci in zaposleni postajali Zahvaljujem se vam za to res posebno, dragoce- varuhi narave, ekofrajerji, ki bivajo okolju prija- no (po)moč! zno ter z njim v sožitju. Tudi aktualna prenova naše šole je zmagoval- Vključili so se v mednarodni projekt Come- na zgodba. Pri celoviti prenovi Osnovne šole Jela nius, v sodelovanju z Rotary Clubom Škofja Loka Janežiča se je občini Škofja Loka ter občinam Že- so poleti pogumno odjadrali na čisto pravo morje, lezniki, Gorenja vas - Poljane in Žiri pridružila še decembra pa jih vsako leto obišče tudi sv. Miklavž. ena občina – Medvode. Popolnoma prenovljena 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 11 šola je tako lahko zgled za dobro sodelovanje, ki je prineslo sodobno funkcionalno opremljen vzgojno-izobraževalni objekt. V Škofji Loki si bomo še naprej prizadevali, da bo vselej tako, da bodo prav vsi imeli dobre pogoje za učenje in strokovno izobrazbo. In za dovolj vključujoče okolje, solidarno skupnost, da bodo prav vsi ljudje, brez razlik, tu radi živeli, bi- vali, delovali in ustvarjali. V skupn(ostn)em so- žitju v mestu na sotočju. Vse najboljše za plodnih in angažiranih 80 let! 12 Rastemo Tkemo sanje iz preje vsakdanje. Niti potujejo preko srca, se pozlatijo in oživijo v barvitost življenja blaga. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 13 Osnovna šola Jela Janežiča Tonka Klemenčič, prof. def., pomočnica ravnateljice »Sem otrok s posebnimi potrebami, a sem viden, kombinacijo sistematičnega dela in podpore lo- sem slišan in sem upoštevan, sem uspešen, imam kalnega prostora zagotavljamo visoko kakovost dosežke in prijatelje, lahko sodelujem pri pouku, v izobraževanja. interesnih dejavnostih in širše, in imam pravico do zaposlitve v okviru svojih zmožnosti.« Začetki OŠ Jela Janežiča Na OŠ Jela Janežiča se že 80 let trudimo, da to ni le misel na papirju. Naša šola je prostor, kjer Začetki šole segajo v leto 1945, ko je bil 19. de- vsak učenec dobi priložnost, da raste, napredu- cembra ustanovljen oddelek za vzgojo in izobra- je in razvija svoje močne strani v svojem tempu. ževanje otrok s težavami v intelektualnem razvo- Verjamemo v strokovno načrtovanje, premišlje- ju pri redni osnovni šoli v Škofji Loki. Takrat je ne prilagoditve in ustvarjanje okolja, v katerem bilo vključenih 17 učencev. Od takrat naprej se je otrok resnično viden in slišan. naša pot ni ustavila – nasprotno, razvijala se je, širila in strokovno poglabljala. Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami Do leta 1973 se je delo razširilo v osemletno v osnovni šoli s prilagojenim programom šolo in takrat je bila zgrajena nova samostojna šolska stavba, leta 1998 je sledil prizidek, nato po Sistem vzgoje in izobraževanja otrok s posebni- dvajsetih letih še nova telovadnica in nazadnje mi potrebami v Sloveniji temelji na načelih in- nadzidek leta 2024. kluzije, enakih možnosti in individualizacije. Čeprav so se v 80 letih delovanja šole spreme- V šolah s prilagojenim programom so potrebe nili učni materiali, tehnologija, metodika, didak- učenca izhodišče, ne ovira. Naš cilj je, da otroku tika in družbeni kontekst, ostaja ista nit: možnost, pomagamo do izkušenj uspeha, ki ga motivirajo, da naši učenci rastejo v okviru svojih zmožnosti, ne obremenjujejo. razvijajo samozavest in izkušnje uspeha. Pouk poteka v manjših skupinah, kar omogo- ča poglobljeno, strokovno in kakovostno delo. Prilagojeni izobraževalni program z nižjim Uporabljamo specialno-pedagoške in rehabilita- izobrazbenim standardom (NIS) cijske pristope, vključujemo različne strokovnjake in gradimo sodelovalno kulturo, kjer imajo star- Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izo- ši pomembno vlogo. Individualizirane progra- brazbenim standardom traja devet let in poteka me pripravljamo skupaj – premišljeno in z jasno v treh triletjih. V prvem triletju so ocene opisne, usmerjenostjo k napredku posameznega otroka. v drugem in tretjem številčne. Program je name- njen učencem, ki zaradi primanjkljajev na po- Poslanstvo OŠ Jela Janežiča sameznih področjih učenja in/ali lažje motnje v duševnem razvoju ne zmorejo slediti zahtevam Naše poslanstvo ostaja jasno: krepiti močna rednega programa. področja otrok, zmanjševati njihove težave, jim Standardi znanja so prilagojeni, a ohranja- omogočati uspešne izkušnje in jih pripravljati na jo temeljne cilje osnovnošolskega izobraževanja. življenje, ki jih čaka po šoli. Poudarjamo postopnost, praktično učenje, izku- Sodelujemo z občinami ustanoviteljicami: stveno delo, funkcionalno znanje in aktivno so- Gorenja vas – Poljane, Medvode, Škofja Loka, delovanje učencev. Pomembno je, da učenec ra- Železniki, Žiri in širšim okoljem, saj lahko le s zume, kaj dela in zakaj, da znanje zna uporabiti, 14 Rastemo kompetentnosti. Otroci s posebnimi potrebami so lahko usmer- Učenci po končanem devetem razredu lahko jeni v izobraževalne programe s prilagojenim iz- da ima možnost doživljati napredek in občutek Dodatna strokovna pomoč remkoli srednješolskem programu. Pomembno vrtci in šole), kjer jim tudi naši strokovni delav- ci nudijo dodatno strokovno pomoč. Namenjena je, da ima učenec o sebi realno samopodobo, je je premagovanju primanjkljajev, razvijanju moč- nju, kasneje pa – po uspešnem zaključku – v kate- vajanjem in dodatno strokovno pomočjo (redni šolanje nadaljujejo v nižjem poklicnem izobraževa- ro lahko stopi naprej. nih področij, krepitvi funkcionalnega znanja ter samozavesten in ima izkušnjo uspešnosti, s kate- ustvarjanju pogojev, v katerih se lahko otrok us- pešno vključuje v skupino vrstnikov. Posebni program vzgoje in izobraževanja Pri tem je ključna dobra komunikacija in so- (PP) delovanje med vsemi: učitelji, strokovnimi de- Posebni program je namenjen otrokom in mla- lavci, starši in samim otrokom. Ko vsi gledamo dostnikom z večjimi razvojnimi potrebami, v isto smer, se napredek lahko zgodi hitreje, bolj zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem ra- premišljeno in s trajnimi učinki. zvoju in/ali več motnjami. Pri tem programu je Dodatna strokovna pomoč je usmerjena v na- izhodišče otrok sam – njegove zmožnosti, pot- predek učenca, je strokovna, premišljena in in- rebe, tempo in področja, kjer lahko gradimo na- dividualizirana. Načrtujemo prilagoditve gle- predek. Glavni cilj ni doseganje standardov zna- de na potrebe otroka in na dejanske cilje, ki so nja, temveč izboljšanje kakovosti življenja, razvi- vzpostavljeni v individualiziranem načrtu. Pri janje osnovnih življenjskih spretnosti in učenje tem nas vodi isto izhodišče kot v prilagojenih za čim bolj samostojno, vključeno in dostojno programih: da otroku damo možnost, da pokaže življenje. svojo moč, doživlja uspeh in razvija strategije, ki Pri delu uporabljamo celostni, individualizi- mu pomagajo v življenju – ne le v šoli. rani pristop z veliko senzoričnih izkušenj, igre, gibanja, ustvarjalnosti in konkretnega dela. Pouk Učenci s specifičnimi sposobnostmi in poteka v majhnih skupinah ali individualno. ovirami socialne, praktične in zdravstvene –, saj otrok za V naši šoli srečujemo otroke z zelo različnimi spo- Vsebine so prepletene – pedagoške, terapevtske, Potrebuje varno okolje, jasnost, predvidljivost in mi so tudi učenci z motnjami avtističnega spek- tra (MAS), motnjo pozornosti in hiperaktiv- strokovno podporo, ki jo dobi pri nas. napredek potrebuje več kot samo poučevanje. sobnostmi, značilnostmi in potrebami. Med nji- Učenci v posebnem programu napreduje- nostjo (ADHD) ter čustveno-vedenjskimi težava- jo skozi pet stopenj glede na starost. Po zaključ- mi (ČVM). Z njimi delamo v okviru pouka, indi- ku se lahko vključijo v program vseživljenjske- vidualnih obravnav in svetovalnega dela – pred- ga učenja vsem pa v odnosu, ki temelji na razumevanju, Usposabljanje za življenje in delo (UŽD) potrpežljivosti in spoštovanju njihovega načina , ki je namenjen mladim odraslim od 21 do 26 let. V njem spoznavajo elemente različnih doživljanja sveta. poklicev in opravijo številna konkretna opravila, Pri učencih z MAS opažamo, da jim struktu- ki jih pripravljajo na čim bolj samostojno delo- ra, predvidljivost in jasna rutina omogočajo več vanje po zaključku šolanja. varnosti in uspeha. Zanje pripravljamo vizual- Po koncu izobraževanja se lahko vključijo v ne urnike in druge slikovne opore, konkretne varstveno-delovni center ali v druge oblike dela s primere in učne situacije, ki povezujejo njihova posebnimi pogoji. Naš cilj je, da jim skozi šolanje močna področja in posebne interese. Učimo se dajemo podporo pri razvijanju zmožnosti odlo- skupaj z njimi – kako svet videti skozi drugačne čanja in samostojnosti ter občutku, da imajo svo- oči in kako majhne spremembe v pristopu prine- je mesto v skupnosti. sejo velike korake. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 15 Učenci z ADHD potrebujejo dinamično učno pristopov. Zato veliko vlagamo v razvoj stroke, v okolje. Kratke, razdeljene naloge, gibanje med inovativne učne metode in pripomočke. Mnoge učenjem in pogosta pozitivna povratna informa- od teh smo oblikovali in razvili kar učitelji sami cija jim pomagajo ohranjati pozornost in obču- – iz prakse, izkušenj in konkretnih potreb. tek uspeha. Učimo jih, kako energijo preusmeriti Podaljšano bivanje ni samo varstvo po pou-v ustvarjalnost in sodelovanje, pri tem pa ohra- ku. Je čas, ko se učenec lahko umiri, dela doma- njamo jasna pričakovanja in doslednost. če naloge v svojem ritmu, ustvarja, se giblje ter Pri učencih s čustveno-vedenjskimi težava- krepi samostojnost in socialne spretnosti. V tem mi dajemo poudarek občutku varnosti in spre- času lahko izbira interesne dejavnosti glede na jetosti. Zavedamo se, da se za vedenjem pogosto svoje interese in močna področja. Učenci razvi- skrivajo čustvene stiske in izkušnje, ki zahtevajo jajo talente, se preizkušajo v novih veščinah in razumevanje, ne kazen. V sodelovanju učiteljev, gradijo občutek pripadnosti. Še posebno cenimo staršev, svetovalne službe, ravnateljice in stro- tudi sodelovanje z zunanjimi izvajalci interes- kovnjaki izven šole skupaj gradimo poti do sa- nih dejavnosti, ki s svojim znanjem in izkušnja- moregulacije, zaupanja in spremembe. mi bogatijo program in širijo otrokovo izkušnjo Včasih so naši dnevi polni izzivov, a vsak maj- sveta. Naša naloga je, da otroku odpremo vrata – hen napredek – nasmeh, stik, sodelovanje – po- v šoli in zunaj nje. trjuje, da delamo prav. Verjamemo, da lahko z Na šoli se zavedamo, da imajo dnevi dejav- ustreznimi pristopi, potrpežljivostjo in sodelo- nosti, šole v naravi, bivanja v CŠOD in različni vanjem vsak učenec napreduje po svojih zmož- projekti za naše učence prav poseben vzgojno- nostih. To je naša skupna pot in srce našega dela. -izobraževalni pomen. Takšne izkušnje učencem omogočajo učenje v drugačnem okolju, ki spod- Obogatitveni programi – razširjeni buja celosten razvoj, krepi samostojnost in prina- program šole ša izkušnje, ki segajo onkraj učilnice. Skozi prak- tične dejavnosti in z izkustvenim učenjem učen- Naši učenci imajo pestro izbiro interesnih dejav- ci razvijajo socialne veščine, gibalne sposobnos- nosti, vključujejo se v športne, kulturne, naravo- ti, vztrajnost in odgovornost. Učenje v naravi in slovne in tehniške dneve, zimsko in letno šolo v skupinsko delo spodbujata sodelovanje, razume- naravi, udeležujejo se različnih športnih in kul- vanje in medsebojno pomoč – vrednote, ki so te- turnih nastopov ter tekmovanj v šoli in v lokal- melj za socialno vključenost in osebno rast otrok nem okolju. s posebnimi potrebami. Pri tem imamo ključ- Za starejše učence organiziramo večdnevno no vlogo učitelji in spremljevalci, ki z načrtnim delovno prakso v šoli, za nekatere učence poseb- delom in strokovno podporo ustvarjamo varno, nega programa pa tudi prakso pri zunanjih iz- spodbudno okolje za učenje skozi izkušnjo. vajalcih. To jim omogoča konkretno izkušnjo Tudi naši učenci prilagojenega programa z dela, odgovornosti in preizkušanja realnih situ- nižjim izobrazbenim standardom sodelujejo pri acij, kar je za njihovo nadaljnjo pot še posebno nacionalnem preverjanju znanja ob koncu dru- pomembno. gega in tretjega triletja. Zavedamo se, da so kla- Aktivno sodelujemo v številnih projektih in sični načini preverjanja za naše učence lahko ve- razvojnih nalogah, kot so Ekošola, Shema šol- lik izziv, zato poskrbimo za vse potrebne prila- skega sadja, projekt POGUM, Ugotavljanje in za- goditve – časovne, vsebinske in tehnične. Na ta gotavljanje kakovosti s samoevalvacijo, Ustvarja- način učencem omogočamo, da pokažejo svoje nje učnih okolij za 21. stoletje (formativno spre- znanje na način, ki jim je dostopen. Nacional- mljanje), Varno in spodbudno učno okolje, (PO) no preverjanje znanja zanje ni ocenjevanje, tem- MOČ, Korak k Sončku, mednarodni progra- več spremljanje napredka in učinkovitosti naše- mi Comenius v preteklosti in sedanji projekti ga dela. Učencem pa prinaša občutek dosežka, ERASMUS+. Zavedamo se, da sodobno šolstvo spodbuja odgovornost in krepi zaupanje v lastne zahteva stalno strokovno rast in posodabljanje sposobnosti. 16 Rastemo Del našega dela, na katerega smo posebno ponos- z drugimi. Obravnave izvajata surdopedagoginja in specialno-rehabilitacijska pedagoginja, po pot- ni, so specializirane obravnave, ki temeljijo na in- Nadstandard, posebne obravnave izražanju krepi tudi njihovo samozavest in odnose dividualnem pristopu in podpirajo celosten ra- rebi pa sodelujemo tudi z dr. Martino Ozbič. zvoj otrok. Naš cilj je preprost – pomagati otroku tam, kjer to najbolj potrebuje, in mu omogočiti, Tiflopedagoška obravnava da razvije svoje potenciale v varnem in razumeva- Za učence z okvaro vida in motnjami v dušev- jočem okolju. S pravočasno in redno vključitvijo v nem razvoju ima tiflopedagoška podpora ključ- obravnave se izboljšujejo otrokove sposobnosti in no vlogo. S prilagojenimi pristopi, prilagojenimi kakovost njegovega vsakdanjega življenja. didaktičnimi pripomočki ter razvojem tipne in Naša šola temelji na interdisciplinarnem so- slušne percepcije jim omogočamo dostop do in- delovanju. Znotraj šolskega tima in v poveza- formacij in učenja ter pomagamo pri orientaci- vi z zunanjimi strokovnjaki – specialno-rehabi- ji, razumevanju okolja in samostojnosti. S tem litacijskimi pedagogi, socialnimi in inkluzivni- se krepi tudi njihova čustvena varnost in samo- mi pedagogi, surdopedagogi, logopedi, psiho- podoba. Obravnave učencev in svetovanje učite- logi, pedopsihiatri, socialnimi delavci, (nevro) ljem ter staršem izvajajo strokovne delavke Cen- fizioterapevti, zdravniki in drugimi zdravstveni- tra IRIS Ljubljana. mi delavci, strokovnjaki za področje avtizma ter drugimi – skupaj gradimo strokovno mrežo, ki vsakemu otroku omogoča napredek. Pri tem so Senzorna obravnava naši najpomembnejši partnerji starši, saj lahko le Na šoli opažamo, da je učencev s senzornimi po- skupaj zagotovimo celostno podporo otroku. sebnostmi vedno več. Ti otroci svet doživljajo na svoj način: nekateri so občutljivi na zvoke, dotike Nevrofizioterapija ali gibe, drugi zaznave iščejo ali nanje ne reagira- razvoju osnovnih gibalnih vzorcev, ravnotežja, jim pomagamo razvijati telesno shemo, zbranost koordinacije in funkcionalne gibljivosti. Nevro- in samozavedanje. Na ta način lažje sodelujejo pri fizioterapija poteka individualno – fizioterapev- učenju, igri in v odnosih z drugimi. V ta namen Pri številnih učencih se srečujemo s težavami v ov, gibanja in premišljeno načrtovanih dejavnosti jo kot večina. S pomočjo senzoričnih pripomočk- ti s pomočjo igre in strukturiranih vaj pomagajo smo šolo opremili z raznoliko senzorno opremo. otrokom izboljšati gibanje, telesno držo in moto- Menimo, da je vključevanje otrok v specia- rične sposobnosti. Redna fizioterapevtska obrav- lizirane obravnave temeljna potreba, brez kate- nava otrokom omogoča večjo samostojnost v re marsikateri otrok ne bi mogel uresničiti svo- vsakodnevnem življenju, lažje sodelovanje pri jih razvojnih možnosti. Vsaka obravnava pred- šolskih dejavnostih in izboljšano samozavest pri stavlja pomemben del v mozaiku njihovega na- gibanju. Preglede in obravnave že vrsto let izva- predka. Z usmerjeno strokovno podporo otroci jajo strokovnjaki Razvojne ambulante Kranj. razvijajo sposobnosti, ki jim omogočajo kakovo- stnejše in bolj samostojno življenje – danes in v Logopedska obravnava prihodnosti. zumevanja in učenja. Učencem z govorno-jezi- omogočajo izvajanje nadstandardnega program. kovnimi težavami nudimo ciljno usmerjeno pod- Brez njihove finančne pomoči marsikateri otrok poro – od razvijanje govornega aparata, artikula- ne bi imel priložnosti za razvoj, ki mu ga danes z Govorno-jezikovne sposobnosti so temelj spora- cam, ki s svojim razumevanjem in podporo Iskrena zahvala gre občinam ustanovitelji- cije, besedišča in slovničnega izražanja, pravilne veseljem omogočamo. uporabe jezika do spodbujanja socialne komu-nikacije in podpore pri hranjenju. Napredek pri 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 17 Vloga zaposlenih pri delovanju šole Na OŠ Jela Janežiča vemo, Na OŠ Jela Janežiča verjamemo, da ima vsak da šolo ustvarjamo ljudje. otrok pravico do kakovostnega izobraževanja, Vsak izmed nas prispeva del sebe, osebnega razvoja in vključenosti v skupnost. svoj pogled, znanje in srčnost. Takšno poslanstvo zahteva povezanost, strokov- nost in zaupanje med vsemi zaposlenimi. Vsak Prav ta povezanost izmed nas ima pomembno vlogo pri soustvarja-daje našemu delu smisel in moč, nju okolja, v katerem skupaj rastemo – učenci, da ostajamo šola za vse – zaposleni, starši in lokalna skupnost. že 80 let. Šola je prostor, ki živi z ljudmi, ki vanjo vsak dan vstopajo. K prijetnemu vzdušju in utripu na- šega vsakdana ne prispevajo le učenci in učite- lji, ampak tudi sodelavci, katerih delo pogosto ostaja v ozadju. Čistilke in hišnik skrbijo, da so prostori čisti, varni in prijetni, da vse deluje in je pripravljeno za delo in učenje. Njihova skrb za red, vzdrževanje in varnost omogoča, da pouk poteka nemoteno, učenci pa se učijo spoštovanja in odgovornosti do skupnega prostora. Pomemben del delovanja šole je tudi admini- strativno in računovodsko osebje. Njihovo delo je pogosto nevidno, a bistveno – skrbijo, da ima šola jasen pregled nad organizacijo, dokumenta- cijo in financami. So zanesljiva opora vodstvu in učiteljem ter prvi stik obiskovalcev s šolo. Njiho- va urejenost, prijaznost in natančnost dajejo šoli občutek reda in zaupanja. Učitelji so tisti, ki vsak dan neposredno obli- kujejo šolsko življenje. Z znanjem, potrpežlji- vostjo in ustvarjalnostjo vodijo učence, jih spod- bujajo, učijo samostojnosti in razvijajo njihove močne strani. Ob njih so spremljevalci in varuhi, ki s svojo prisotnostjo, toplino in odgovornostjo zagotavljajo, da se lahko vsak učenec varno in enakovredno vključuje v šolsko okolje. Svetovalna služba je strokovna opora vsem – učencem, učiteljem in staršem. Sodeluje pri na- črtovanju individualnih pristopov, spremlja ra- zvoj učencev ter pomaga pri iskanju rešitev in podpore, kadar je to potrebno. Povezuje šolo, družine in zunanje institucije ter prispeva k ce- lostni skrbi za otroka. Vse te niti povezuje vodstvo šole. Načrtuje, usmerja in skrbi, da šola deluje strokovno, zako- nito in v skladu z vrednotami, ki jih živimo: spo- štovanje, sodelovanje, vključevanje in odgovor- nost. 18 Rastemo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 19 80 let naše šole – kako so se časi spremenili, ali pa ne? mag. Nataša Leskovec, univ. dipl. teol., učiteljica, Urša Spitzer, dipl. soc. in mag. prof. inkluz. ped., svetovalna delavka učenci šolske skupnosti v šolskem letu 2024/25 Letos naša šola praznuje 80. rojstni dan. To je lepa priložnost, da se ozremo nazaj in razmisli- mo, kako so se skozi desetletja spreminjali šolski sistem, način poučevanja in šolsko življenje. Prav zato smo se z učenci, ki so v letošnjem letu obiskovali šolsko skupnost, odločili, da na šolo povabimo upokojene učiteljice, ki so pou- čevale na naši šoli. Našemu vabilo se je prijazno odzvala učiteljica Valerija Dolenec, ki je na naši šoli učila kar 35 let. Poučevati je začela leta 1966, ko so bile razmere v nekaterih pogledih precej drugačne kot danes, kar nekaj stvari pa je ostalo enakih. Skozi pogovor se je pokazalo, da je sicer prišlo do sprememb, a določeni temelji šole so do danes ostali enaki — skrb za učence, veselje do znanja in pomembnost sodelovanja. Od kod vse so prihajali učenci? organiziran prevoz v šolo in domov s kombiji. Prvošolcev takrat niso imeli, saj so le-ti obisko- Čeprav bi pričakovali, da so v takratno šolo ho- vali redno osnovno šolo, na našo šolo pa so se dili le učenci iz neposredne bližine, so sprejemali vključili v višjih razredih. učence iz širše okolice, kot je povedala gospa Do- ške, vse do Medvod. Odvisno je bilo od tega, ko-lenec: ˝Iz Žabnice, obeh dolin – Poljanske in Sel- Športni in kulturni dnevi liko so bile občine pripravljene plačati.« Tudi da- Športni, kulturni, naravoslovni in tehnični dne- nes našo šolo obiskujejo učenci iz kar petih ob- vi so danes nepogrešljiv del šolskega koledarja. čin soustanoviteljic – Škofja Loka, Žiri, Železni- Učenci se jih veselijo in se jih v veliki meri radi ki, Medvode in Gorenja vas – Poljane. Imamo udeležujejo. A posebni dnevi niso novost, saj so pa tudi nekaj učencev iz drugih občin, kot sta na se jih veselili tudi učenci, ki jih je poučevala go- primer Kranj in Vodice. spa Dolenec. Spominja se, kako radi so hodili na Danes so prevozi organizirani, večina učen- športne dneve: »Učenci so veliko tekmovali med cev se vozi s kombiji, nekateri koristijo redne av- seboj in z drugimi šolami. Z glasbenega področ- tobusne linije. Na začetku, v 60. letih, so otro- ja smo imeli predstavitve pevskih zborov, igrali ci bivali celo v dijaškem domu, saj vsakodnev- smo na Orffova glasbila.« nega prevoza še ni bilo. Po spominu gospe Do- Tekmovanja, druženja, povezovanje med šo- lenec je bilo bivanje v dijaškem domu organi- lami – vse to je bilo prisotno že takrat, le da da- zirano le prvo leto, kasneje so učencem uredili nes poteka bolj organizirano in pogosto na širši 20 Rastemo ravni, tudi prek različnih nacionalnih projektov Tudi danes so šole v naravi pomemben del uč- in tekmovanj. nega procesa. Poleg učenja v drugem in drugač- nem okolju dajemo poudarek na učenju social- Šole v naravi nih veščin, samostojnosti in spoštovanju narave. Kdo se ne razveseli šole v naravi? Že pred dese- Malica in kosilo tletji so se učenci veselili dni, ko so za nekaj časa Presenetljivo je, da so imeli učenci toplo malico zapustili učilnice in odšli na morje ali v hribe. in kosilo že pred 60 leti. »Spadali smo pod redno »Prva šola v naravi je bila na Debelem rtiču,« se osnovno šolo – toplo malico smo dobili na šolo, spominja učiteljica. »Redne šole so hodile v šolo pa tudi kosilo,« pove gospa Dolenec. Hrana v šoli v naravi v 6. razredu, pri nas pa je odšla kar cela tako ni novost, danes pa so standardi prehrane šola – kar za cel avtobus nas je bilo. Imeli smo višji, veliko pozornosti se posveča zdravi prehra- tudi šolo v naravi na Stenjaku, kasneje še smuča- ni in prehranskim navadam otrok. nje za 5. razred.« Učni pripomočki nekoč in danes Skozi pogovor z gospo Valerijo smo ugotovili, da so ena najbolj očitnih razlik med šolo nekoč in da- nes učni pripomočki »Mi, začetniki, nismo ime- li nobenih pripomočkov, nismo imeli nič,« pri- poveduje učiteljica. Uporabljali so predvsem, kar so sami nabrali v naravi ali konkreten material, ki so ga imeli doma. Kasneje so dobili nekaj kock in abak računalo. Spomni se, da so kasneje dobi- li kalkulator. Po eni strani so se ga razveselili, saj 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 21 je precej olajšal delo in računanje, po drugi strani pa so učitelji kmalu ugotovili slabo stran uporabe kalkulatorja – učenci niso več računali, niso poz- nali postopkov, niso več mislili s svojimi glavami. Kalkulatorje so potem uporabljali le še za to, da so preverili pravilnost izračunanega. Danes si pouka brez računalnikov, projek- torjev, interaktivnih tabel in različnih digitalnih pripomočkov skoraj ne predstavljamo. Učite- lji imajo na voljo širok nabor orodij, pripomoč- kov in didaktičnega materiala, ki pouk naredi- jo bolj slikovit, pester in prilagojen različnim uč- nim stilom in učencem, kar omogoča učenje na konkretnem nivoju. Komunikacija s starši danes res temelji na ele- Radovednost učencev ktronskih aplikacijah in napravah, vseeno pa je komunikacija v živo nepogrešljiva in nujna pri Kljub razlikam v tehnologiji, organizaciji in pri- delu z učenci. stopih se eno ni spremenilo — otroška radove- dnost in ustvarjalnost. »Ja, zelo so bili radoved- Učbeniki in priprave ni. Veliko so spraševali. Vsi so radi hodili v šolo, radi so risali, ročno oblikovali stvari, tudi štrika- Nabor učbenikov je bil včasih omejen, berila so li so,« pripoveduje gospa Dolenec. Tudi danes se imeli do 5. razreda, nato pa so si učitelji pogosto učitelji trudimo ohranjati to radovednost, spod- pomagali med seboj, gradiva so si izposojali, med bujati ustvarjalnost in veselje do učenja, le da so seboj so si delili tudi napotke in metode pouče- metode drugačne in vsebine prilagojene trenu- vanja. Veliko je bilo izobraževanj in druženj med tnim družbenim potrebam. učitelji, ko so delili dobre prakse in izkušnje. Danes so predvsem na programu z nižjim iz- Testi in ocenjevanje obrazbenim standardom na voljo učbeniki in de- lovni zvezki, ki olajšajo delo tako učiteljem kot Če danes učitelji pripravljajo teste na računalni- učencem. Na posebnem programu učbenikov in kih, jih tiskajo in večkrat prilagajajo individual- delovnih zvezkov ni, učitelji pa za svoje učence nim potrebam učencev, je bilo včasih precej bolj pripravijo veliko različnega materiala in vaj za zamudno. »Teste sem pisala na roko, prepisala učenje. sem jih tolikokrat, kolikor je bilo učencev. Kas- Dandanes nepogrešljiv pripomoček pri uče- neje smo jih preslikovali,« pove učiteljica. nju in poučevanju predstavlja tudi svetovni splet Učitelji danes za pripravo gradiv uporabljajo in uporaba informacijsko - komunikacijske teh- računalnike, učenci pa dostopajo do virov infor- nologije. Izobraževanje na tem področju je ključ- macij tudi prek spleta. no tako za učitelje kot učence. Komunikacija s starši Kaj smo se naučili? Včasih so starši sporočali, da otroka ne bo v šolo Gospa Valerija nam je s svojim pripovedovanjem po telefonu ali pa ga preprosto ni bilo. Danes slikovito opisala, kako je šola potekala nekoč. Za telefon ostaja, vendar so še druge oblike - e-A- njene spomine in pripovedi se ji iskreno zahva- sistent, elektronska pošta in različne aplikacije, ljujemo. ki omogočajo hitro ter stalno komunikacijo med Učenci smo skozi intervju in pogovore na šol- šolo in starši. ski skupnosti dobili primerjavo med šolo nekoč 22 Rastemo in danes. Spoznali smo, kako zelo se je marsikaj spremenilo, a hkrati, kako ostajajo nekateri te- melji šole enaki – skrb za učence, veselje do zna- nja in pomembnost sodelovanja. Čeprav so se časi spremenili, ugotavljamo, da bistvo šole ostaja enako – v ospredju je še vedno znanje, spoštovanje, sodelovanje in skrb za učen- ce. Ob 80-letnici naše šole se zavedamo bogate preteklosti, hkrati pa gledamo naprej – v sodob- no, varno in spodbudno učno okolje, kjer ima vsak učenec možnost za napredek in razvoj svo- jih potencialov. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 23 Imeti vrata pomeni imeti dom, prostor varnosti in pripadanja. Imeti odprta vrata srca, pomeni imeti upanje. 24 Rastemo Rast OŠ Jela Janežiča v šolskih letih 2015/16 – 2024/25 mag. Marjeta Šmid, prof. def., ravnateljica Mateja Lavrinec, univ. dipl. ped., učiteljica V središču leta 2016 je bilo več pomembnih tem: sodelovanje na tekmovanju Kuhna pa to, katere osrednji cilj je bila priprava zdravih lokalnih tra- • Sodelovali smo pri izvedbi Specialne olimpi- 2015/16 V okviru Ekošole je šola prejela ponudbo za • Intenzivno smo pričeli pripravljati izhodišča Škofji Loki (21.5.2016). šest učenk. Na regijskem tekmovanju aprila 2016 so dosegle 1. mesto in se uvrstile na državno tek- in potrebe po novih prostorih ter pričeli s pri- movanje. jade, ki je v tekočem šolskem letu potekala v stvom prof. gos. in bio. Urše Brenkuš udeležilo dicionalnih jedi. Tekmovanja se je pod mentor- dobivanjem idejne zasnove. • Na šoli se je prvikrat izvajal triletni projekt sa- moevalvacije, ki smo ga poimenovali Sam se 2016/17 učim, za zdravje skrbim. Strokovne podlage V šolskem letu 2016/17 smo bili sprejeti v za Slo- smo pripravili skupaj s Šolo za ravnatelje, ki je venijo pomemben pilotni projekt v okviru »Mre- na šoli izvedla preverjanje na tem področju. že strokovnih institucij za podporo otrokom s po- Namen projekta je izboljšanje učenja in pou- sebnimi potrebami in njihovim družinam«, ki smo čevanja ter dosežkov učencev. ga poimenovali projekt SCPI – Strokovni center • Obenem so se nadaljevale dejavnosti ob 70 le- za podporo inkluziji. OŠ Jela Janežiča je bila vo- tnici OŠ Jela Janežiča. V sklopu le-te je pote- dilna partnerica konzorcija osnovnih šol s pri- kala prireditev, bazar, obeležje Dni evropske lagojenim programom iz Škofje Loke, Radovlji- kulturne dediščine, okrogla miza o zaposlo- ce in Jesenic, pokrivali smo področje Zahodne vanju oseb s posebnimi potrebami, dan odpr- Slovenije, koordinatorica konzorcija je bila univ. tih vrat za strokovne delavce in predavanja. dipl. soc. kult. in ped. Irena Prašnikar. Projekt, ki je trajal od 18. aprila 2017 do septembra 2020, je Učenci so tekom leta sodelovali na različnih bil namenjen analizi potreb ter nudenju podpor- tekmovanjih, najbolj uspešni pa so bili na špor- nih oblik pomoči otrokom s posebnimi potreba- tnem področju, kjer je OŠ Jela Janežiča za šol- mi, njihovim družinam in strokovnim delavcem sko leto 2015/16 prejela bronasto priznanje za vzgojno-izobraževalnih ustanov ter drugih insti- najbolj športno šolo v kategoriji najbolj športnih tucij. Cilj je bil celovitejša in aktivnejša inkluzija osnovnih šol s prilagojenim programom, ki ga otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v podeljuje Zavod za šport RS Planica. V poletnih družbo, ter priprava predlogov sistemske uredi- mesecih je potekalo počitniško varstvo za učence tve s ciljem, da se na področju posebnih potreb z največjimi potrebami. oblikujejo ti. strokovni centri. Šola je tudi v tem letu nadaljevala s progra- V istem obdobju se je šola vključila v razvojni mom Ekošole. V okviru projekta je potekalo lo- projekt Ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti čeno zbiranje odpadkov, izpraznjenih kartuš in s samoevalvacijo (OPKakovost – Vzpostavitev, baterij ter plastičnih pokrovčkov, ki jih podarja- dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotav- mo v humanitarne namene. Prav tako so bile iz- ljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izo- vedene zbiralne akcije odpadnega papirja. Tema braževanju). V projektu OPK so v konzorcijskem Ekoprojektnega tedna je bila Živim z naravo. partnerstvu sodelovali štirje javni zavodi – Šola 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 25 s strani Evropske unije, vodila pa ga je belgijska Zaradi prostorske stiske smo, poleg že obsto- nevladna organizacija BOS+ Vlaanderen v so- ječe skupine učencev posebnega programa v pro- delovanju s partnerji iz Velike Britanije in Slo- storih Društva Sožitje, organizirali delo na Zavo- venije. »Erasmus + ekipo« sta v Sloveniji ses- du za šport za dva oddelka posebnega programa, tavljali dve osnovni šoli s prilagojenim progra- saj je v matični stavbi zmanjkalo vseh možnosti mom (OŠ Jela Janežiča Škofja Loka in OŠ Ljuba in kotičkov za organizacijo pouka. Šercerja Kočevje), Gozdarski inštitut Slovenije Dobro je zaživel program praktičnega uspo- ter Inštitut za gozdno pedagogiko. Aktivnosti so sabljanja za delo v zunanjih institucijah (vrtec potekale tudi v okviru Mreže gozdnih vrtcev in Najdihojca, Bazen Škofja Loka, Knjižnica Ivana šol Slovenije. Tavčarja, Center slepih, slabovidnih in starejših Najstarejši učenci posebnega programa so se Škofja Loka in Zavetišče za mačke Škofja Loka). v tekočem letu vključili v evropsko financirani Oblikovala se je mreža organizacij, pripravljenih WELLNESS PROJEKT 2016 (»Zdrav življenj- mladim nad 18 let v posebnem programu omo- ski slog«), ki je potekal v sodelovanju s Special- gočiti pridobivanje delovnih izkušenj, v šoli pa no olimpijado Slovenije in društvom Sožitje. Na- smo iskali rešitve, kako sistemsko urediti »pra- men projekta je bil vključevanje odraslih oseb s kso« v zunanjih organizacijah. Z občasnim in posebnimi potrebami v širše družbeno okolje ter kratkotrajnim delom naših mladostnikov v zu- spodbujanje zdravega življenjskega sloga. nanjih organizacijah smo se bolj približali lokal- izpitni center. OŠ Jela Janežiča je v projektu so- viteljicam (Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, delovala kot razvojna šola in kot edina osnovna Železniki in Žiri) pridruži še Občina Medvode. šola s prilagojenim programom. Občina Škofja Loka pa je izvedla javni razpis za Novost tega šolskega leta je bilo tudi sode- izbiro izvajalca projektne dokumentacije za nad- lovanje pri mednarodnem projektu Erasmus+ zidek. Sklep o izbiri projektanta Mega Team je „Naravna učna okolja“. Projekt je bil financiran februarja 2018 postal pravnomočen. publike Slovenije za šolstvo, Center Republike V letu 2018 je šola pripravila podlage za pristop Slovenije za poklicno izobraževanje in Državni k statusni spremembi, da se občinam soustano- za ravnatelje (poslovodeči partner), Zavod Re- 2017/2018 jela bronasto priznanje za najbolj športno šolo Na športnem področju je šola ponovno pre- ni skupnosti, utrjevali socialne stike in krepili občutek družbene odgovornosti. Usposabljanje v kategoriji osnovnih šol s prilagojenim progra- za delo se je pričelo izvajati v obliki prostovoljne- mom, ki jo podeljuje Zavod za šport RS Planica. ga dela in je bilo prilagojeno sposobnostim posa- Pomembno vlogo na šoli ima tudi nadstan- meznika. Učenci so postali prostovoljci z delov- dardni program, usmerjen v delo z učenci s so- nim programom, ki sovpada z vsebinami šolske- obstojem več težav, ki vključuje logopedsko ga programa Usposabljanje za življenje in delo. obravnavo, nevrofizioterapijo, senzorno inte- Delovanje strokovnega centra SCPI je bilo v gracijo, multisenzorne dejavnosti, terapije s psi, letu 2018 v polnem razmahu. Uvajale so se inova- obravnave otrok z avtističnimi in čustveno ve- tivne prakse, izvajala so se predavanja, delavnice, denjskimi motnjami ter drugimi težavami. Šte- svetovanja ter individualna pomoč učencem, dru- vilo ur nevrofizioterapije se je v tem letu poveča- žinam in strokovnim delavcem vzgojno-izobraže- lo z osem na 11 ur tedensko. valnih ustanov. Podpora je bila usmerjena v delo Poleg pedagoških dejavnosti in razvojnih z otroki s posebnimi potrebami v predšolskem in projektov se je šola posvetila tudi pridobivanju šolskem obdobju ter v njihovo vključevanje v širše finančnih sredstev za nadzidek, pri čemer so ob- okolje ter zaposlovanje. Oblikovali so se strokov- čine ustanoviteljice k soustanoviteljstvu povabile ni timi s povezovanjem strokovnjakov iz vzgoje in tudi Občino Medvode. izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Novost tega šolskega leta je bilo tudi sodelo- vanje v projektu lokalnega značaja Vključevanje 26 Rastemo (koordinator prof. def. Damjan Kojzek) in Smu- rejši učenci posebnega programa so se preselili čarskim klubom Alpetour. S tem projektom smo v prostore Gasilskega doma (Studenec 5), kjer je želeli zagotoviti strokovni kader za izvedbo špor- bilo poleg pouka delo organizirano tudi po vzo- tnih dejavnosti, predvsem na snegu. Učitelji so ru dnevne stanovanjske skupine. Glavni namen izobraževali trenerje za delo z otroki s posebni- tega programa je bil omogočiti učencem učenje mi potrebami. za čim bolj samostojno življenje v vsakdanjih si- nosti (VMPPŠA). Projekt so zasnovali Zavod za Z začetkom šolskega leta 2019/20 se je šola mo- šport Škofja Loka s partnerjema OŠ Jela Janežiča rala razširiti na novo dodatno lokacijo. Najsta- mladih s posebnimi potrebami v športne aktiv- 2019/2020: ravna učna okolja« in priprava pisnih strokovnih Uspešno sta bila izvedena konferenca »Na- tuacijah, seznanjanje z različnimi zaposlitvami v šoli in izven nje ter njihovo praktično preizkuša- podlag za pouk v gozdu za otroke s posebnimi nje. Učenci so se navajali na samostojnost, sami potrebami. pripravljali malico ter skrbeli za urejenost pro- storov ter okolice. 2018/19 Kot implementacijska šola smo aktivno so- V šolskem letu 2018/19 je bila posebna pozor- delovali v projektu POGUM, v okviru katerega smo spodbujali način razmišljanja in razumeva- nost namenjena pridobivanju dokumentacije in nja podjetnosti v osnovnih šolah kot zmožnost začetku gradnje nadzidka. razvijanja ustvarjalnosti, inovativnosti in proak- V okviru Strokovnega centra za podporo in- tivnosti posameznika ter skupin. Že 12 leto smo kluziji (SCPI) so nastali učinkoviti modeli po- nadaljevali tudi s programom Ekošole. Novost moči in delovanja, izdelane so bile smernice ter Ekošole je bila organizacija »eko projektnega te- vizija strokovnega centra, kar je bilo predstavlje- dna« na temo recikliranja in zmanjševanja od- no tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in padkov, ki je bil zelo uspešen. Oblika ekoprojek- šport (MIZŠ) ter Zavodu RS za šolstvo. tnega tedna se je trajno ohranila. Na šoli so potekale številne aktivnosti, od po- V tem letu smo pričeli z novim triletnim ci- vezovanja in vključevanja vsebin projekta Eras- klom ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s mus+ Zelena učna okolja, projekta Vključevanje samoevalvacijo. Vodja kakovosti mag. Andreja mladih s posebnimi potrebami v športne aktiv- Gorše, prof. def., se je izobraževala naprej, ime- nosti - VMPPŠA. Na novo smo se vključili v pro- novan je bil razvojni tim. Zastavili smo si nove jekt POGUM (PO-djetnost, Gradnik za-Upanja cilje in pričeli z uvodnimi aktivnostmi, nato pa Mladih), katerega namen je bil krepitev kompe- nas je marca 2020 presenetila pandemija covi- tence podjetnosti in spodbujanje prožnega pre- da-19. Pouk na daljavo je popolnoma spreme- hajanja med izobraževanjem in okoljem v osnov- nil način dela. Naš glavni cilj je bil opolnomočiti nih šolah. Pod vodstvom koordinatorice prof. učence in njihove družine za učenje na daljavo, def. Andreje Rihtarišič Mladenović smo uvedli ohranjati učno kondicijo učencev ter zagotavlja- nove prakse izvajanja nekaterih dejavnosti, kot ti napredek v skladu z učnim načrtom. Vzposta- so skupni nastopi učencev različnih programov. vili smo sistem individualne učne pomoči, okre- Učenci so bili ponovno zelo aktivni na raz- pili sodelovanje s starši in spodbudili medseboj- ličnih tekmovanjih, še posebej na športnem po- no povezovanje. Ob tem smo ugotovili, da tako dročju. Učenka posebnega programa je bila za- učencem kot učiteljem in družinam primanjku- radi svojih dosedanjih tekmovalnih uspehov in je znanja na področju informacijsko-komunika- vztrajnosti v kolesarjenju nagrajena z uvrstitvi- cijskih tehnologij (IKT). Zato smo se dogovorili, jo v ekipo, ki se je marca 2019 udeležila svetov- da bomo obstoječe cilje nadgradili in jim dodali nih iger specialne olimpijade v Abu Dhabiju. Na nove, prilagojene potrebam sodobnega izobraže- igrah je osvojila zlato in bronasto medaljo. vanja. Covid-19 nam je prinesel veliko potrebo po dodatnem izobraževanju strokovnih delavcev, 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 27 najpomembnejše spoznanje pa je bilo, da učen- Šola se je v šolskem letu 2020/21 vključila v cev s posebnimi potrebami ni mogoče izobraže- nov projekt Varno in spodbudno učno okolje, ki vati na daljavo, saj potrebujejo neposreden stik. ga je podprl Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ). Po co- vidu-19 smo močno čutili potrebo po ponovni 2020/2021 vzpostavitvi običajnega šolskega življenja. Pro- jekt je potekal od septembra 2020 do septembra V šolskem letu 2020/21 smo bile vse šole in jav- 2023, dejavnosti projekta pa potekajo še danes, ni zavodi zaradi epidemije covida-19, primorani saj je skrb za varno in spodbudno učno ter de- prilagoditi vsebine in oblike dela. Prilagodili smo lovno okolje postala del šolskega vsakdana. V kratkoročne cilje in jih uskladili s trenutnimi raz- okviru razvojne naloge smo razvijali pedagoško merami ter potrebami dela. Pouk je potekal v skla- prakso, prilagojeno individualnim potrebam, du s Priporočili za načrtovanje in izvajanje vzgoj- posebnostim in zmožnostim učencev. no-izobraževalne dejavnosti v času epidemije covi- Eno od bistvenih področij je bila uvedba ele- da-19 po modelu B, ki je omogočal izvajanje vseh mentov formativnega spremljanja, izbrali smo vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v šoli. Šola je postavljanje ciljev in spremljanje lastnega na- pripravila Načrt zagotavljanja kontinuiranega dela predka. S tem smo želeli vsakega učenca opolno- v osnovni šoli v razmerah, povezanih s covidom-19 , močiti za odgovoren pristop do lastnega razvoja hkrati pa izvedla tudi evalvacijo izobraževanja na in učnega uspeha. Spodbujali smo njihovo aktiv- daljavo v preteklem šolskem letu. no vlogo pri učenju, jih vključili v sooblikovanje Pouk je poleg matične šole potekal še na treh učnega procesa ter jim omogočili medvrstniško dislociranih enotah – v prostorih Društva Sožitje, sodelovalno učenje. Namen projekta je bil tudi Zavoda za šport in Gasilskega doma. Posebna po- širjenje dobrih praks in učinkov formativnega zornost je bila namenjena organizaciji dela na zu- spremljanja med učitelji v kolektivu. nanjih lokacijah in skrbi za telesno pripravljenost Septembra 2020 se je zaključil štiriletni pi- učencev. Velik poudarek je bil tudi na usposablja- lotni projekt Mreža strokovnih institucij za pod- nju pedagoških in drugih strokovnih delavcev, poro otrokom s posebnimi potrebami in njiho- zlasti na razvoju pedagoških digitalnih kompetenc. vim družinam, SCPI. Dejavnosti, vzpostavljene Ena od posebnosti tega šolskega leta je bila v okviru projekta, so se ohranile kot del rednega organizacija pouka športne vzgoje v dvorani Po- dela, zaposlitve po specifiki, končni cilj pa osta- den (od 17. oktobra 2020 do 31. januarja 2021). ja sistemska vzpostavitev mreže strokovnih cen- Prav v tem času je namreč v lokalni skupnosti, trov. Velik dosežek v okviru centra SCPI je izdaja konkretno v Centru slepih, slabovidnih in starej- zbornika pod uredništvom koordinatorice Irene ših Škofja Loka, nastala potreba po novih pro- Prašnikar z naslovom Strokovni center za podpo- storih za namestitev prebivalcev glede na norma- ro inkluziji, poročilo o projektu , ki se v elektron- tive in standarde v primeru covid-19. Primerna ski obliki nahaja na spletni strani šole. Zbornik je bila telovadnica šole. Skupaj z Občino Škofja vsebuje šestnajst strokovnih prispevkov, ki se na- Loka ter Centrom slepih, slabovidnih in starejših vezujejo na utemeljitev strokovnega centra, tako je šola pridobila potrebna dovoljenja. Opravljen po organizaciji kot vsebini. Nastajali so skozi ce- je bil pregled prostorov s strani zdravstvene stro- lotno štiriletno obdobje projekta. ke, ki je zagotovila povsem varno delovanje šole in bivanje prebivalcev Centra slepih, slabovidnih 2021/2022 in starejših Škofja Loka, obolelih s covidom-19, v telovadnici OŠ Jela Janežiča. V letu 2021 smo se soočili z dvema valoma epi- Na tem mestu se vsi zaposleni šole iskreno demije covida-19. Šolanje je v tem obdobju po- zahvaljujemo tako lokalnim skupnostim občin tekalo v skladu s Priporočili za načrtovanje in iz-ustanoviteljic, zlasti pa učencem in staršem, ki vajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v času so nesebično omogočili prepotrebno pomoč sta- epidemije covida-19 po modelu B. Model B je za rejšim občanom v naši sredi. otroke s posebnimi potrebami določil šolanje v 28 Rastemo živo v šoli, in ne doma, zato je imela šola v dru- V šolskem letu 2022/23 smo pričeli z drugim gem valu odprta vrata. Zaradi razmer smo velik triletnim obdobjem (četrto leto) ugotavljanja in poudarek namenili izobraževanju na področju zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo. Zasta- računalništva, saj se je za obolele pouk izvajal na vili smo si cilje na treh ključnih področjih: učen- daljavo s pomočjo aplikacije Microsoft Teams. čevi dosežki v razvoju in načrtovanju, profesio- Veliko časa smo posvetili tudi individualizirani nalni razvoj in učenje učiteljev ter varno in spod- in individualni pomoči učencem. budno učno okolje. Na podlagi izbranih dejav- Ena največjih sprememb v strateškem delova- nosti in ciljev smo oblikovali standarde ter kazal- nju šole je bil nov Odlok o ustanovitvi, ki je bil nike za vsako področje. objavljen v uradnem listu RS dne 28.5.2021. Ob- V sklepni fazi je potekal projekt Komunikaci-čina Medvode je s tem Odlokom pristopila kot ja s starši. V okviru tega smo pripravili protokol nova ustanoviteljica in se priključila štirim do- komuniciranja, razdeljen na dva dela. Septembra sedanjim občinam ustanoviteljicam: Škofji Loki, smo staršem že lahko predstavili skupni Proto- Gorenji vasi – Poljane, Železnikom in Žirem. kol »Znamo komunicirati s starši«, katerega na-Skladno z zakonodajo se je oblikoval nov svet men je spodbujanje dialoga in seznanitev z na- šole, ki je s svojim delom pričel dne, 16.12.2021. čini komuniciranja na šoli. Sledila je še priprava Šola je uredila posodobljen vpis v register na so- internega protokola za zaposlene. dišču z dodatno novo občino. S tem so bili dani V okviru projekta Erasmus+ Volunteering Pro-vsi pogoji za skupno gradnjo nadzidka, k čemur ject: Kids in Action 7 so na šoli sodelovali prosto-je aktivno pristopila Občina Škofja Loka. voljci iz tujine, vključeni v Evropsko prostovolj- no službo, namenjeno mladim od 17. do 30. leta. 2022/23 Pomembna novost tega šolskega leta pa sta bila tudi dva nova oddelka za učence z motnjo V šolskem letu 2022/23 so na šoli potekala obse- avtističnega spektra, ter vključevanje elementov žna gradbena dela, ki so vključevala ojačitev te- montessori pedagogike. meljev in rekonstrukcijo obstoječih dveh etaž. Za- radi gradnje je pouk za 12 oddelkov potekal na 2023/2024 petih različnih lokacijah: v šoli, Gasilskem domu, prostorih Društva Sožitje, Kapucinskem samosta- Šolsko leto 2023/24 se je pričelo na način, ki ga nu in na Zavodu za šport. Tehnična učilnica je bila nihče ni pričakoval. Selitev v nove prostore se začasno preseljena v garderobo, učenci pa so zača- je zamaknila za eno leto, saj je šlo podjetje Tipo sno imeli garderobe kar pred učilnicami. Žal pa se d.o.o. poleti 2023 v stečaj. Po stečaju je gradnjo je pri gradnji sredi leta 2023 zataknilo zaradi ste- prevzelo podjetje GIB, in sicer je z deli začelo šele čaja podjetja Tipo d.o.o, ki je gradnjo izvajalo. pomladi 2024, k čemur so občine aktivno pristo- Čeprav smo zaradi razpršenosti lokacij po- pile pod vodstvom Občine Škofja Loka. Začetek grešali tesnejše sodelovanje, ki je značilno za avgusta 2023 so v občinah ustanoviteljicah ob- koncept učeče se skupnosti, ocenjujemo, da smo sežne poplave povzročile ogromno škode, zalilo tako osnovni kot obogatitveni program uspešno je tudi nekaj domov družin naših učencev, voda izvedli. To potrjujejo številne realizirane dejav- je zalila tudi pritličje in kletne prostore šole. Po- nosti v šolskem letu 2022/23, uspešno načrtova- sledično se je pouk še vedno odvijal na več loka- nje za leto 2023/24 ter zunanja priznanja za do- cijah, v tem šolskem letu kar na osmih: v Gasil- sežke naših učencev. Ponosni smo na priznanje skem domu (Studenec 5), na Sožitju (Kapucinski za Najbolj športno šolo (podeljuje Zavod za šport trg 8), Zavodu za šport (Podlubnik 1c), Društvu RS Planica) ter priznanje za Najboljše otroško upokojencev, Društvu invalidov v vojašnici (Par- oz. mladinsko glasilo (podeljuje Društvo speci- tizanska 1), v Kapucinskem samostanu (Kapu- alnih in rehabilitacijskih pedagogov). Ti prizna- cinski trg 1), Vrtcu Škofja Loka (Podlubnik 1d) nji imata še posebej velik pomen, saj odražata in ter v matični šoli. Iskrena hvala vsem, ki ste nam dokumentirata delo vseh učencev in zaposlenih. stopili naproti in odstopili svoje prostore. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 29 Ker vsi prostori na zunanjih lokacijah niso bili z neposrednim dostopom v atrij. Zgradba ima dostopni vsem učencem, smo morali prilagoditi novo dvigalo, prostor za hišnika, sanitarije, stav- oddelke ter organizacijo prehrane in prevozov. bno pohištvo, talne in stenske obloge. V prvem Ta situacija nas je spodbudila k še večjemu pou- nadstropju smo z rekonstrukcijo na novo pridobi- darku na medsebojnih odnosih in spoštljivi ko- li tri matične učilnice, večnamenski prostor z ra- munikaciji. Kljub izzivom smo si prizadevali, da čunalniškim kotičkom in galerijo, prostore za in- bi učenci osvajali znanje, razvijali veščine in pri- dividualno obravnavo, tj. za svetovalno delo, DSP dobili nove izkušnje, ki prispevajo k njihovi sa- in logopeda ter za skupine ob delitvi pouka. Na mostojnosti, prilagajanju in iznajdljivosti. Vsem, povsem novem 600 m² velikem nadzidku se raz- ki so nam nesebično odstopili prostore, se iskre- prostira: šest matičnih učilnic, učilnica za glasbe- no zahvaljujemo. no umetnost, knjižnica, kabinet za individualno Leto 2023/24 je bilo zaznamovano tudi s pri- in svetovalno delo, IKT kabinet, ter prostori upra- pravo na novo obliko razširjenega programa OŠ, ve (računovodstvo, tajništvo in prostori vodstva). razvojem učenja s pomočjo montessori pedago- Nikakor ne smemo pozabiti na izpolnjeno veli- gike, formativnim spremljanjem ter nadgradnjo ko željo učiteljev po novem dovolj velikem konfe- specialno-rehabilitacijske diagnostike. V okvi- renčnem prostoru oziroma zbornici. ru projekta »Znanje za digitalne kompetence« so Velik poudarek v šolskem letu 2024/25 je kot v za učence potekala dodatna IKT izobraževanja. vseh preteklih šolskih letih namenjen programu Učenci so dosegli odličen uspeh v aktivnosti Mi- Ekošole z osrednjo temo »energija«. Zaključili sija – zeleni koraki, kjer so osvojili prvo mesto smo drugo triletno obdobje dvigovanja kakovo- Ekošole. V ekoprojektnem tednu so se posvetili sti naše šole. Na konferenci v aprilu 2025 smo na temi morja in pripravili razstavo, ki je navdušila temo kakovosti predstavili primere dobrih pra- tudi zunanje obiskovalce. ks. Pri načrtovanju smo ohranili aktivnosti, ki so se v preteklem obdobju izkazale kot uspešne, ter 2024/2025 dodali nekaj novih, s katerimi želimo nadgraditi naše delo. Rdeča nit dejavnosti je »Skupaj nabi- Začetek šolskega leta 2024/25 je prinesel nov ramo znanja, spretnosti in veščine, postavljamo mejnik za učence in zaposlene, saj se je z rekon- cilje ter spremljamo lasten napredek«. Šola pa se strukcijo in nadzidavo pričelo novo obdobje v je pridružila tudi triletnemu projektu Digitrajni zgodovini šole. Dne, 28. avgusta 2024, je šola za učitelj, ki strokovnim delavcem omogoča nova nove prostore dobila uporabno dovoljenje. Pouk znanja s področja multimedije. Po izvedbi sko- po več letih ponovno poteka zgolj na eni loka- raj polovice izobraževanj se je projekt Digitrajni ciji, saj smo s prenovo šole pridobili nove sen- učitelj na nivoju celotne države žal ukinil. zorne kotičke in opremo, matične učilnice, ku- Naša šola je bila glavna organizatorica 35. ob- hinjske kotičke, prostore za praktično delo, zbor- činskega otroškega parlamenta, ki je potekal dne, nico, glasbeni in računalniški prostor, knjižnico, 13. marca 2025, v Sokolskem domu in so se ga garderobe, dvigalo, dodatno stopnišče in preno- udeležile vse štiri škofjeloške osnovne šole. Dva vljen atrij. Pri zbiranju sredstev za nakup senzor- naša učenca sta občino Škofja Loka zastopala na ne oprema sta nam z akcijo Manj svečk za manj nacionalnem otroškem parlamentu. grobov, v organizaciji Dobrodelnega društva Poleti 2025 smo skupaj z Društvom prijate- Fundacija svečka Škofja Loka, na pomoč prisko- ljev mladine Škofja Loka začeli vključevati naše čila g. Tomaž Paulus in g. Sebastjan Čadež, za kar učence v njihove dejavnosti počitniškega varstva. se jima iz srca zahvaljujemo. V ta namen smo izobrazili dve študentki in prip- Šola je obogatena z osteklenim vhodom, pod ravili izobraževanje za animatorje počitniškega katerim se skrivajo prostorne požarne stopni- varstva, obveščali starše, koordinirali delo in so- ce ter garderobe za učence in zaposlene. Prido- delovanje vseh deležnikov pri organizaciji in iz- bitev v pritličju je nov nadstrešek v atriju, plo- vedbi varstva. S tovrstnim sodelovanjem z DPM ščadi za gibalno ovirane na prostem ter učilnice Škofja Loka bomo nadaljevali tudi v prihodnje. 30 Rastemo Ključni poudarki skozi leta Digitrajni učitelj). Prav tako na tem podro- čju poteka izobraževanje učencev (ne-var- 1. Razvoj inkluzije in podpornih storitev nost spleta, MS Teams, projekt Dvig digital- • Šola je vodila in sodelovala v različnih projek- nih kompetenc) . • Vsa leta posvečamo posebno pozornost var-tih za izboljšanje podpore otrokom s posebni-nemu in spodbudnemu (učnemu in delov-mi potrebami (npr. SCPI – Strokovni center nemu) okolju, formativnemu spremljanju ter za podporo inkluziji, Mreža strokovnih insti-kakovostnim dejavnostim in projektom, kot tucij za podporo otrokom s posebnimi potre-so Korak k sončku, Teden pisanja z roko, Var-bami in njihovim družinam). no s soncem, Dnevi evropske kulturne dediš-• Z dodatno podporo občin ustanoviteljic omo-čine, Veter v laseh. gočamo nadstandardni program, ki vključuje • Ponujamo različne interesne dejavnosti ter nevrofizioterapijo, logopedsko obravnavo, in-pripravljamo glasilo Stezice , ki je večkrat pre-dividualno pomoč, multisenzorne dejavnosti, jelo priznanje za najboljše šolsko glasilo v Slo-terapije s psi, dejavnosti in prilagoditve za ot-veniji. roke z motnjo avtističnega spektra, jutranje • Ponosni smo tudi na uspehe učencev na teh-varstvo in računalniške dejavnosti, vse v do-ničnem, likovnem in gibalno-športnem po-govorjenih deležih. dročju, ter na program prostovoljstva. 2. Poudarek na športu 4. Infrastrukturne posodobitve in selitve • Šola je večkrat prejela priznanje za najbolj športno šolo (Zavod za šport RS Planica). • Od leta 2016 je šola načrtovala in pridobivala • Sodelovala je v projektih za vključevanje ot- sredstva za nadzidek. Gradnja se je začela po- rok v šport (VMPPŠA, Wellness projekt). leti leta 2022 in končala avgusta 2024. • Učenci so dosegali uspehe na športnih tek- • Že prej zaradi prostorske stiske, zlasti pa v movanjih, vključno z osvojenimi medaljami času gradnje, je pouk potekal na več različnih na Specialni olimpijadi. lokacijah, kar je zahtevalo prilagoditve orga- • Vsako leto izvajamo tri vrste šol v naravi za po- nizacije in logistike. sebni program za različne stopnje samostojno- • V šolskem letu 2024/25 je bila šola preno- sti, Vseživljenjsko učenje Strunjan za posebni vljena in razširjena, s čimer je pridobila nove program UŽD, zimsko in letno šolo v naravi za učilnice, knjižnico, zbornico, konferenčno 5. in 6. razred, tečaje plavanja za 1. in 3. razred sobo, prostore za individualno delo, dvigalo ter Rotary plavalni tečaj za neplavalce. in drugače zasnovan atrij šole. • Pomen še ene gradnje, in sicer gradnje učeče 3. Razširjeni učni programi in razvoj digitalnih se skupnosti, je po covidu-19 in rekonstrukci-kompetenc ji ter gradnji dobil novo dimenzijo, saj pouk na enem mestu za vse učence zaradi povezo- • Šola je sodelovala v različnih mednarodnih vanja omogoča več podpornih storitev in ta- in nacionalnih projektih (Erasmus+ Zelena kojšnje reagiranje. učna okolja, POGUM, OPKakovost, Varno in izvajamo tudi po zaključku le-teh, saj posta-spodbudno učno okolje), katerih dejavnosti 5. Dodatne dejavnosti in strokovna podpora nejo del življenja šolske skupnosti. • Šola sodeluje pri programih, kot so Državna • Zaradi izkušenj pouka na daljavo in razvo- računalniška tekmovanja, Ekošola, Tradicio- ja spletnih orodij ter umetne inteligence od nalni slovenski zajtrk, Shema šolskega sadja, leta 2020 poteka izobraževanje učiteljev na Rotary Miklavž, Jadranje za jutri ter prosto- področju digitalnih kompetenc: (Oblak 365, voljstvo. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 31 • Na OŠ Jela Janežiča se izvaja program Uspo- 6. Za konec še nekaj podatkov sabljanje za življenje in delo (UŽD). • Izvajajo se strokovne supervizije, ki jih izvajajo Gibanje števila učencev od 2015 do 2025 • V okviru strokovnega centra se osredotoča-klinična psihologinja, logopedinja, strokovnja- Z grafa številka 1 je razvidno gibanje števila učen- kinja s področja avtizma in pedopsihiatrinja. cev OŠ Jela Janežiča, ki narašča. Naraščanje pote- ka skladno z naraščanjem števila učencev v celot- mo na pripravo individualiziranih programov, ni gorenjski regiji, kar je razvidno z grafa št. 2. svetovalne storitve, organizacijo dodatne stro- kovne pomoči, sodelovanja s skupnostjo, stro- kovna izobraževanja in seminarje za starše. Gibanje števila zaposlenih od 2005 do 2025 • Medinstitucionalna srečanja so nastala s ci- Z grafa št. 3 je razvidno število in struktura zapo- ljem celostne podpore osebam s posebnimi slenih v letih od 2005 do 2015, z grafa št. 4 pa od potrebami. Skupno je bilo do sedaj izvedenih 2016 do 2025. Pred desetletjem je bilo v OŠ Jela pet posvetov, in sicer 4. 3. 2022, 20. 5. 2022, Janežiča 46 zaposlenih, v letu 2025 pa 82. 24. 11. 2022, 30. 11. 2023 in 28. 3. 2025. Število zaposlenih po strukturi od leta 2015 • Potekali so tudi interni posveti, katerih namen do 2025 narašča: je, da skupaj razmišljamo, se posvetujemo in • strokovni delavci: od 22 na 43, ustvarjamo čim boljše okolje za delo na šoli. • mobilna služba: ostaja 7, • strokovne in svetovalna služba: od 4 na 7, • varuhi, spremljevalci: od 6 na 15, • tehnične in administrativne službe: od 7 na 10. 32 Rastemo št. 2. ŠTEVILO UČENCEV NA OŠ JELA JANEŽIČA V LETIH OD 2015 DO 2025 160 140 133 136 134 134 126 145 121 125 V 104 120 NCE 100 92 UČE 80 EV 60 ILO ŠT 40 20 0 2015/2016 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 2023/2024 2024/2025 ŠOLSKO LETO Graf št. 1: Število učencev od 2015 do 2025 na OŠ Jela Janežiča Graf št. 1: Število učencev od 2015 do 2025 na OŠ Jela Janežiča 14 Graf št. 2: Število učencev od 2015 do 2025 na Gorenjskem Graf št. 2: Število učencev na šolah s prilagojenim programom od 2015 do 2025 na Gorenjskem Gibanje števila zaposlenih od 2005 do 2025 Z grafa št. 3 je razvidno število in struktura zaposlenih v letih od 2005 do 2015, z grafa št. 4 pa od 2016 do 2025. Pred desetletjem je bilo v OŠ Jela Janežiča 46 zaposlenih, v letu 2025 pa 82. Število zaposlenih po strukturi od leta 2015 do 2025 narašča: - strokovni delavci: od 22 na 43, - mobilna služba: ostaja 7, - strokovne in svetovalna služba: od 4 na 7, - varuhi, spremljevalci: od 6 na 15, - 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 33 t ehnične in administrativne službe : od 7 na 10. učitelji Struktura zaposlenih Struktura zaposlenih mobilna služba Struktura zaposlenih strokovne službe varuhinje tehnični delavci učitelji učitelji mobilna služba strokovne službe varuhinje tehnični delavci mobilna služba strokovne službe varuhinje tehnični delavci 24 21 24 22 22 22 24 20 22 22 22 22 22 22 21 21 20 20 10 2 3 4 5 6 7 10 10 7 7 7 7 7 6 6 6 7 7 7 7 7 7 4 4 4 7 4 4 7 7 4 7 7 4 7 6 6 6 6 3 6 6 6 6 5 5 2 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 3 2 2 2 2 2005/06 2007/08 2011/12 2013/14 2014/15 2015/16 Graf št. 3: Število in struktura zaposlenih od 2005 do 2015 Graf št. 3: Število in struktura zaposlenih od 2005 do 201 2005/06 2005/06 2007/08 2011/12 2013/14 2014/15 2015/16 2007/08 2011/12 2013/14 2014/15 2015/16 5 Graf št. 3: Število in struktura zaposlenih od 2005 do 201 5 Graf št. 3: Število in struktura zaposlenih od 2005 do 201 5 Struktura zaposlenih 50 Struktura zaposlenih Struktura zaposlenih 50 50 45 43 45 45 43 43 40 40 40 36 36 36 35 34 35 36 36 36 36 33 36 36 35 35 34 35 34 35 33 30 33 30 30 27 30 30 30 27 27 25 25 25 20 18 20 20 18 18 15 14 14 14 14 14 14 15 15 15 14 14 14 14 14 14 15 14 14 11 11 14 14 14 14 15 10 10 9 9 9 9 9 9 9 10 11 11 8 8 11 8 11 7 7 7 10 10 10 7 7 7 10 9 9 9 9 9 9 9 6 10 9 9 6 9 6 9 6 9 9 9 10 8 8 8 8 8 8 5 5 7 7 7 7 7 7 7 4 7 4 7 7 7 7 5 6 6 6 6 6 6 6 6 5 5 5 5 4 4 5 4 4 5 0 0 0 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 2023/2024 2024/2025 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 2023/2024 2024/2025 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 2023/2024 2024/2025 učitelji mobilna služba strokovne službe varuhinje/spremljevalke tehnični delavci učitelji učitelji mobilna služba strokovne službe varuhinje/spremljevalke tehnični delavci mobilna služba strokovne službe varuhinje/spremljevalke tehnični delavci Graf št. 4: Število in struktura zaposlenih od 2016 do 2025 Graf št. 4: Število in struktura zaposlenih od 2016 do 2025 Graf št. 4: Število in struktura zaposlenih od 2016 do 2025 Graf št. 4: Število in struktura zaposlenih od 2016 do 2025 16 16 16 34 Rastemo Gradnja nadzidka in rekonstrukcija OŠ Jela Janežiča mag. Marjeta Šmid, prof. def., ravnateljica Uvod Od leta 2015 je število vključenih učencev v šolo pričelo ponovno naraščati. V letu 2016 smo pre- segli število 100, medtem ko je bila šola zgrajena za največ sedemdeset učencev. Poleg povečanega števila učencev so potrebe vzgojno izobraževalne- ga dela zahtevale tako strokovno kot prostorsko okrepitev. Občine ustanoviteljice so presojale raz- lične možnosti, leta 2016 je bila izdelana prva idej- na zasnova prostorske širitve šole. Gradbeni načrt je v letu 2018 izdelalo podjetje Mega team d.o.o., gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano dne, 30. 4. Slika 1: Odstranitev oken in priprava prostorov za ojačitev 2019. V letu 2020 (med covidom-19) se je Obči- temeljev in stebrov (2. 9. 2022) na Škofja Loka prijavila na razpis MIZŠ za sofi- nanciranje gradnje in bila na njem uspešna. Nas- lednji cilj, za katerega so si občine ustanoviteljice prizadevale, je bila priključitev Občine Medvode kot ustanoviteljice, in s tem sofinancerke rekon- strukcije in nadzidka, kar se je zgodilo maja 2021. Občine ustanoviteljice Osnovne šole Jela Janežiča so tako postale (naštete po abecedi) Gorenja vas – Poljane, Medvode, Škofja Loka, Železniki in Žiri (Odlok o ustanovitvi, Ur.l.RS, št. 86/2021). S tem so se oblikovali dodatni pogoji za rast šole. Slika 2: Izkop temeljev za ojačitev zgradbe – pogled od Začetek gradnje znotraj (24. 9. 2022) Gradnja se je pričela avgusta 2022. Najprej je bilo potrebno ojačati temelje in stebre, kar je bil nujen poseg za stabilnost zgradbe in novega nadzidka. Pouk v mnogih prostorih šole ni bil mogoč, zato je bil organiziran tudi na zunanjih lokacijah. Od novembra 2022 dalje sta vzporedno po- tekali tako rekonstrukcija obstoječih nadstropij kot gradnja nadzidka. Predhodno je bilo potreb- no odstraniti sončno elektrarno. Na streho je bil postavljen nov lesen nadzidek, šola je že začela dobivati končno višino. Vzhodna stena šole je dobila oblogo, pred glavnim vhodom se je začela Slika 3: Priprava strehe za betoniranje (Potrebno je bilo urejati kanalizacija in nov dovoz. zvrtati 3000 lukenj.) (19. 10. 2022) 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 35 Slika 4: Postavitev nadzidka (2. 11. 2022) Slika 6: Notranjost nadzidka (13. 1. 2023) Slika 7: Obloga na vzhodni stene šole (vključno z nadzidkom) (3. 2. 2023) Slika 5: Izkop pred glavnim vhodom za menjavo Slika 8: Prenovljena in vseljena učilnica (13. 2. 2023) kanalizacije in nove plošče pred vhodom 21. 11. 2022 Slika 9: Ovoj zgradbe (konec marca 2023) 36 Rastemo Slika 10: Nastop učenk ob ogledu del (18. 4. 2023) V začetku januarja 2023 so bile obstoječe telovadnici potekalo gorenjsko regijsko tekmo- učilnice v pritličju in prvem nadstropju, posodo- vanje v malem nogometu. Župan g. Radinja je bljene. Notranjost nadzidka je dobila oblogo in zbrane nagovoril, nato so jim župani podelili pri- inštalacije. znanja ter jim čestitali. Na koncu smo strnili vti- Z novimi okni, tlemi, električno in interne- se za skupno mizo in načrtovali prihodnje delo. tno inštalacijo ter novo stensko barvo, so bile po Vendar pa smo šolsko leto 2023/24 priče- zimskih počitnicah 2023, nekatere učilnice po- li drugače od pričakovanega. Gradnja šole še novno predane v uporabo učencem in učiteljem. ni bila zaključena, ko je konec julija podje- V torek, 18. aprila 2023, je na šoli in že delno tje Tipo d.o.o. šlo v stečaj. Četudi je bilo veliko obnovljeni stavbi, potekal prav poseben dogodek. narejenega, šola ni bila primerna za vselitev. K Predstavniki občin ustanoviteljic, investitorji v nadzidek in rekonstrukcijo naše šole, so si ogle- dali potek del. Z veseljem smo pozdravili župana g. Tineta Radinjo, podžupana g. Roberta Straha, predstavnika oddelka za družbene dejavnosti g. Roka Primožiča z Občine Škofja Loka, direktorico občinske uprave Občine Gorenja vas - Poljane ga. Elizabeto Rakovec, župana Občine Žiri g. Franci- ja Kranjca in župana Občine Železniki g. Marka Gasserja. Župan iz Medvod g. Nejc Smole pa je obljubil udeležbo ob drugi priložnosti. Učenke Ana, Sara in Nela so pod vodstvom mentorice Urške Oblak obiskovalcem zaželele dobrodošlico s pesmijo »Prave barve«. Kasneje je obiskovalce pričakal otroški pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Polone Bončina in nas nagovoril s pesmijo »Avtobus«. Sledil je ogled poteka del ob vodenju nadzor- nika del g. Tomaža Medveda. Župani so se nato pridružili podelitvi pri- znanj najboljšim nogometašem, saj je v šolski Slika 11: Ogled poteka del (18. 4. 2023) 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 37 zakasnitvi zaključka gradnje so botrovale tudi hude poplave v začetku avgusta 2023, ko je nas- talo veliko škode v vseh občinah ustanovitelji- cah. V šoli so bili poplavljeni kletni prostori in celotno pritličje. Stečaj izvajalca gradbenih del in avgustovska ujma sta za nekaj časa ustavila grad- njo. Po stečajnih postopkih, ki zahtevajo svoj čas, je občina poiskala drugega izvajalca, Gib grad- nje, ki je v naslednjem letu gradnjo dokončal. V tem času je bila glavna skrb šole usmerjena predvsem v zagotavljanje varnega in spodbudne- ga učnega ter delovnega okolja. Zaradi nastale situacije je pouk začasno še naprej potekal na zunanjih lokacijah. Občina Škofja Loka je našla nadomestne začasne prosto- re za tri razrede v prostorih bivše vojašnice, na Partizanski 2, kjer sta nam Društvo upokojen- cev Škofja Loka in Društvo invalidov z naklonje- nostjo odstopili svoje prostore. Tudi v Vrtcu Ško- fja Loka so nam izkazali dobrodošlico, in sicer je za nekaj mesecev tam našel svojo učilnico odde- lek posebnega programa prve stopnje, torej naši Slika 12: Kuhinjske niše po učilnicah so namenjene najmlajši. Vsem se za odstopljene prostore toplo pripravi enostavnejših obrokov zahvaljujemo! Dokončanje gradnje Postopki so zahtevali svoj čas, zato so se dela na- daljevala spomladi 2024. Kot vsak motor, ki se mora v začetku ogreti, se je tudi ponovni zagon gradnje pospešeno pričel v mesecu marcu. Prvi cilj je bil pripraviti pritličje do te mere, da bi se vanj lahko vrnili razredi z učenci. Med prvomajskimi prazniki 2024 so dela in- tenzivno potekala. V prostore je bila namešče- na nova oprema, in sicer garderobe, omare, ter oprema matičnih in predmetnih učilnic s kuhi- njicami za posebni program. Po prvomajskih praznikih 2024 so se v šolo vrnili učenci razredov z lokacije Partizanska 1, iz prostorov bivše vojašnice. Selitev je potekala uspešno. V nadzidku se je namestilo novo dvigalo, po- tekalo je multimedijsko opremljanje, končno po- dobo je dobila tudi knjižnica. Dokončalo se je polaganje podov, beljenje ter ovoj zgradbe. V za- četku junija je objekt dobil novo stopnišče v 2. Slika 13: Garderobe z opremo v nevtralnih barvah: za nadstropje. vsakega učenca svoja omarica 38 Rastemo Slika 14: Prenovljena učilnica v pritličju, kamor so se po počitnicah vrnili učenci iz prostorov bivše vojašnice (6. 5. 2024) Slika 16: Poteka urejanje novega serverja Slika 15: Stopnišče, nameščeno v začetku junija 2024 Slika 18: Pogled iz nove knjižnice Slika 17: V atriju bo prilagojena talna površina za vožnjo z vozički (maj 2024) 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 39 Slika 19: Pogled na šolo s severne strani (konec junija 2024) Prostor brez ljudi nima pomena. Najlepše so šolo okrasili izdelki učencev. Novi prostori so se hitro okitili z njimi! V tem šolskem letu je bila vodilna tema Eko šole skrb za morja in vode. Pod njenim okriljem je potekala čudovita raz- stava, na kateri so učenci postavili na ogled svo- je stvaritve na temo skrivnosti morja. Dodana vrednost postavitve je bilo spoznavanje morja po vseh senzornih poteh. Razstava, na ogled pos- tavljena v novih garderobah, je navdušila vsako- gar, tudi mnoge zunanje obiskovalce. Začetek šolskega leta v novi šoli in otvoritev Slika 20: Šola je zaživela z izdelki učencev Avgusta 2024 so dela prišla h koncu, dne, 28. 8. 2024, je nadzidek dobil uporabno dovoljenje. Začetek šolskega leta 2024/2025 ni bil vesel zgolj zaradi nove šole, prvi meseci so potekali tudi v pričakovanju otvoritve nove pridobitve. Z otvoritvijo, ki je bila dne, 19. 10. 2024, smo ob- čine ustanoviteljice in zaposleni želeli zapečati- ti dolgoletna prizadevanja za nove prostore in se hkrati zahvaliti vsem, ki so kakorkoli prispevali h gradnji. Otvoritve so se udeležili predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, g. Rado Kostrevc, župani občin ustanoviteljic, podžu- pani in podžupanje, občinski svetniki in svetni- ce, ravnatelji in ravnateljice ter ostali strokovni Slika 21: Na otvoritvi so nastopili učenci… (19. 10. 2024) 40 Rastemo Slika 22: Govor g. Rada Kostrevca z Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo sodelavci in sodelavke, svet šole, predstavniki in učilnice z neposrednim dostopom v atrij. Zgrad- predstavnice medijev, učenke in učenci, starši ter ba ima novo dvigalo, prostor za hišnika, sanita- drugi prijatelji in prijateljice šole. rije, novo je stavbno pohištvo, talne in stenske Šola je obogatena z osteklenim vhodom, za obloge. Šola je požarno povsem prenovljena, katerim se skrivajo prostorne požarne stopni- vzpostavljeno je senzorsko javljanje požara, ima ce ter garderobe. V pritličju je nov nadstrešek v več novih požarnih vrat. atriju, ploščad za gibalno ovirane na prostem ter V prvem nadstropju smo z rekonstrukcijo na Slika 23: Gostje otvoritve so prejeli simbolično darilo, lončnico s sporočilnostjo: RASTEMO 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 41 Slika 24: Občinstvo na otvoritvi novo pridobili tri matične učilnice, večnamenski sodelovanje in podporo. Vašo zavzetost in naklo- prostor z računalniškim kotičkom, prostore za njenost za gradnjo nadzidka povzema naslednja individualno obravnavo, tj. za svetovalno in lo- misel: »Cenite vizijo, saj je to zemljevid do sku- gopedsko delo, DSP ter za učne skupine. pnega cilja.« Na povsem novem 600 kvadratov velikem Zares smo vsi skupaj iskreno in predano stre- nadzidku se razprostirajo tri matične učilnice, meli k istemu cilju, zato je zdaj pred nami velik specializirana učilnica za glasbeno umetnost, dosežek. Učenci prihajajo iz petih občin ustano- knjižnica, kabinet za individualno in svetovalno viteljic in treh občin pogodbenic. Še vedno odme- delo, IKT kabinet ter prostori uprave. Nikakor ne va priključitev Občine Medvode kot ustanovitelji- smemo pozabiti na novo, dovolj veliko zbornico, ce leta 2021, zaradi česar je bila investicija v grad- ki so jo učitelji zares že težko čakali. S pridobi- njo sploh možna. Možnost pa je postala realnosti tvijo pa se odpirajo tudi razvojne možnosti, npr. tudi, ker je kot sofinancer, pristopilo Ministrstvo za strokovni center in vzpostavitev ti. mobilnega za vzgojo in izobraževanje, kateremu se prav tako tima strokovnjakov. iskreno zahvaljujemo. Hvala projektantom Mega Najpomembnejše je, da smo vsi na enem team d.o.o, izvajalcem in podizvajalcem del, nad- mestu. Lažja organizacija vzgojno izobraževal- zornikom ter vsem drugim, ki so kakorkoli pripo- nega dela učencem in učiteljem omogoča bolj te- mogli k uspešni izpeljavi obsežnega projekta. koč prehod med šolskimi urami. Med seboj se bolje poznamo in smo tako tudi bolj povezani, širjene možnosti učne podpore, tako prostorske rešiti naloge, temveč kraj, kjer se učimo živeti. Vsaka ura naj bo korak proti kot strokovne. spoznavanju sebe, sveta in skrivnosti Hvaležni smo vsem, ki so omogočili grad-reje. Imamo sodoben učni prostor ter s tem raz- »Šola naj ne bo le kraj, kjer se učimo zato se tudi težave rešujejo bolj kvalitetno in hit- njo in pri njej pomagali. Hvala občinam ustano- življenja, ki se razpira kot cvet, ko mu dovoliš, da zadiha v svobodi.« viteljicam, Občini Škofja Loka za vodenje pro-jekta, Občinam Gorenja vas – Poljane, Medvo- Dr. Karel Geržan de, Železniki in Žiri pa za nadvse konstruktivno 42 Rastemo Slika 25: Slavnostni prerez traku, od leve proti desni: Rok Primožič (vodja kabineta župana Občine Škofja Loka), Franci Kranjc (župan Občine Žiri), Rado Kostrevc (direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, MVI), mag. Marjeta Šmid (ravnateljica OŠ Jela Janežiča), Katja Habjan in Mark Tadić (učenca OŠ Jela Janežiča), Marko Gasser (župan Občine Železniki), Tine Radinja (župan Občine Škofja Loka), Mojca Murnik (podžupanja Občine Medvode), Milan Čadež (župan Občine Gorenja vas – Poljane) 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 43 44 Rastemo Življenje in delo na OŠ Jela Janežiča v zadnjih 10 letih mag. Marjeta Šmid, prof. def., ravnateljica Mateja Lavrinec, univ. dipl. ped., učiteljica Irena Prašnikar, univ. dipl. soc. kult. in ped., svetovalna delavka koordinatorica Dosežki učencev RASTEMO Dosežki niso le na zunaj vidni rezultati, temveč Navzgor k uspehu. spodbujamo celostni razvoj in napredek vsakega učenca. Sleherni korak in napredek štejeta. Do- V globino k sebi in sočloveku. sežki so plod skupnega dela učencev, učiteljev in staršev, delovanja vseh zaposlenih ter strokovno načrtovanih in izpeljanih dejavnosti. V zadnjem desetletju smo si na šoli prizadeva- H krepitvi samozavesti in večjim kompeten- cam učencev pripomore tudi sodelovanje v de- li uresničiti dva pomembna cilja: zagotoviti nove javnostih in tekmovanjih zunaj šole. Učenci prostore, da bi vzgojno-izobraževalno delo lah- pod mentorstvom učiteljev že vrsto let dosega- ko potekalo na enem mestu, ter postaviti teme- jo odlične rezultate na športnem, tehničnem, li- lje strokovnega centra, ki bi povezoval strokovne kovnem, kulturnem in učnem področju, tako in- službe v naši regiji in širše. Delovanje šole razvi- dividualno kot ekipno. Obdobje pandemije Co- jamo v sodelovanju z različnimi šolami in usta- vida-19 je zaznamovalo in močno vplivalo na novami, kar omogoča multidisciplinarni pristop. nazadovanje otrok na vseh področjih življenja, S tem nudimo učencem, staršem in drugim za- zlasti pa na socialnem in športnem. Ob titriranju interesiranim, ki so kakor koli povezani z otroki za športni vzgojni karton so bili rezultati slabši. in mladostniki s posebnimi potrebami, možnost Prav pandemija je pokazala, da ima šola za na- celostne podpore pri učenju, življenju in delu. predek učencev nenadomestljivo vlogo. Želimo biti ena od vodilnih vzgojno-izobraže- Velik poudarek dajemo gibalnemu razvoju valnih ustanov za otroke in mladostnike s poseb- in športu . Šola je vzpostavila sodelovanje z lo- nimi potrebami v Sloveniji, ki se nenehno razvi- kalnimi športnimi organizacijami, kar je omo- ja in prilagaja sodobnim izzivom, in s tem zago- gočilo kakovostnejšo izvedbo športnih progra- tavljati najkakovostnejšo vzgojo in izobraževanje mov, zlasti zimskih dejavnosti, teka in plavanja. ter celostno obravnavo otrok in podporo njiho- Pomembna sta tudi vključevanje naših učencev vim družinam. v vadbe lokalnih športnih društev in udelež- Razvoj in delo šole temeljita na štirih ključ- ba na športnih dogodkih. Učenci pod mentor- nih področjih: opolnomočenju vsakega učenca stvom Nataše Trampuš Šeruga dosegajo vidne za doseganje ciljev s sodobnimi pristopi in inter- rezultate tako v individualnih športih (plavanje, disciplinarnim povezovanjem, razvoju sodobnih atletika, kros, badminton, namizni tenis, karate) pristopov podpornih storitev in inkluzije, razvo- kot skupinskih (mali nogomet in košarka), na ju digitalnih kompetenc in na infrastrukturnih regionalni in državni ravni. Ne smemo pa po- posodobitvah. V zadnjem desetletju je šola skozi zabiti na pomembne rezultate, ki jih učenci po- različne projekte in programe prispevala k boljši sebnega programa dosegajo na Specialni olim- vključenosti učencev v delo in družbo ter njiho- pijadi. Ponosni smo, da je šola že več let prejem- vemu osebnostnemu in akademskemu napredku. nica priznanja za najbolj športno osnovno šolo s 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 45 prilagojenim programom, ki ga podeljuje Zavod Dedić (2025). Njihove mentorice so bile: Irena za šport RS Planica. Ferlinc Brezovar, Andreja Gorše, Anica Čikič, Izpostavljamo športne rezultate na državni Mira Benedičič, Dajana Fras. ravni za doseženo mesto med prvimi tremi: Na tekmovanjih iz računalništva so se med Atletika: Polona Tavčar, Domen Krajnik, Da- prve tri najboljše uvrstili: Jana Cevec (2016, vid Krajnik (2022), Ana Klara Šmid (2023, 204, 2019), Klemen Kavčič (2017), Vesna Končan 2025), Dragan Marković (2023), Nejc Osredkar (2018), Aleksej Rihtaršič, Andrej Vrhnjak, Žiga (2024), Pia Bevk in Nik Stojanov (2025), meša- Šmid in Tina Okoren (2020), Urška Lainšček Po- na štafeta (2022, 2024, 2025). Plavanje: Klemen renta (2021), Špela Novak, Jaka Prestor (2023), Kavčič (2015), Polona Tavčar (2019, 2021), štafeta Eva Bubaš (2024), Jan Kokelj (2024, 2025) ter (2019, 2021, 2023), Sara Nahtigal in Dragan Mar- Rok Pikelj, Aziz Babača, Janez Kernc in Jan Ko- ković (2022), Pia Bevk (2023). Namizni tenis: Kle- kelj (2025). Njihovi mentorji so bili: Damjan men Kavčič (2015), Nejc Osredkar (2023, 2024), Kojzek, Irena Ferlinc Brezovar, Andreja Gorše, Žan Uršič (2023, 2024, 2025) in ekipno (2024, Urša Krašovec, Dajana Fras. 2025). Badminton ekipno 3. mesto (2016). Košar- Šola je že 20 let organizatorica državnega ra- ka 2. mesto (2022). Nogomet 4. mesto (2022). čunalniškega tekmovanja in je letos prejela zla- Učenka posebnega programa Simona Gaser to priznanje Zveze za tehnično kulturo Slovenije je na svetovnih igrah Specialne olimpijade 2019 (ZOTKS) za izjemen prispevek k uresničevanju v Abu Dhabiju dosegla izjemen uspeh z osvoji- poslanstva na področju računalništva za šole s tvijo zlate in bronaste medalje v kolesarjenju, prilagojenim programom. njen mentor je bil Damjan Kojzek. Tehnično znanje, natančnost, sledenje po- Šola je v preteklem desetletju sodelovala tudi stopkom in ustvarjanje prav tako pripomore- v številnih športnih projektih: jo k celostnemu razvoju učenca, zato z veseljem • Wellness projekt (spodbujanje zdravega ži- sodelujemo tudi na tekmovanju Mladi tehnik. vljenjskega sloga v sodelovanju s Specialno Spomladi 2025 smo bili organizatorji regijskega olimpijado Slovenije in društvom Sožitje), tekmovanja, katerega gonilni sili sta bili sodelav- • Projekt VMPPŠA (vključevanje mladih s po- ki Urša Brenkuš, prof. gos. in bio., in Maja Ru- sebnimi potrebami v šport v sodelovanju z dolf, mag. lik. um., ki sta poleg Vesne Keše, prof. Zavodom za šport Škofja Loka in Smučarskim teh. in teh., tudi mentorici našim tekmovalcem. klubom Alpetour), Na državni ravni naši učenci dosegajo zavidljive • redna organizacija šol v naravi in plavalnih te- rezultate; izpostavimo učence, ki so prejeli zlata čajev, prilagojenih posebnim potrebam učen- in srebrna priznanja: Katja Habjan (2016, 2017), cev, in sodelovanje na regionalnih igrah Spe- Aljaž Koželj (2016), Jan Košir (2018), Eva Bu- cialne olimpijade. baš (2024, 2025), Rok Pikelj, Katja Košir, Gašper Kernc, Kenan Kuburić in Nik Stojanov (2025). Uvajamo nove vsebine, prav tako v povezavi z Že vrsto let skrbimo za okrasitev novoletne zunanjimi sodelavci, kot so Tek 4 mostov, Med- jelke in razstavljamo slike na Upravni enoti Ško- voški tek, Kikbos. Že vrsto let vodi krožek na- fja Loka, na Občini Škofja Loka, vsako leto sode- miznega tenisa sodnik in vaditelj, prostovoljec lujemo na Dnevih evropske kulturne dediščine. Jurij Posavec. Njegovo poučevanje je za učence, Likovna pedagoginja Vida Kejžar poskrbi za ra- ki se številčno udeležujejo namiznega tenisa, iz- zvoj in dosežke učencev na likovnem področju, jemnega pomena. saj poleg pouka in okrasitve šole sodelujemo na Tudi na ostalih področjih učenci niso zaos- več lokalnih in mednarodnih dogodkih. tajali v uspehih. Na državnem matematičnem Na Mali Groharjevi koloniji učenci vsako tekmovanju Računanje je igra izstopajo rezultati leto upodabljajo unikatne podobe mesta Škofja učencev, ki so dosegli enega od prvih treh mest: Loka in so prejemniki nagrad: Klavdija Dolenc Maks Bogataj (2018), Boštjan Bevc (2021), Rok (2016), Polona Tavčar (2019), Violeta Pratljačić Pikelj (2023), Naul Qenaj (2024, 2025) in Ana (2020), David Krajnik (2021), Neja Krek (2022) 46 Rastemo in Ledian Bytyci (2024). Na natečaju Razvojne Vanjo niso vključeni le učenci, ampak tudi vsi agencije Sora »Vodni viri Škofjeloškega« leta 2021 zaposleni, družine in lokalna skupnost, saj pro- je Slađan Tadić prejel 1. nagrado v svoji kategoriji. gram spodbuja ozaveščenost o pomenu varova- Na 21. Bienalu otroške grafike Žalec leta 2023 se je nja okolja, človeka in skupnosti. med 1400 prispelimi deli v ožji izbor 360 del uvr- V okviru Ekošole se aktivno udeležujemo raz- stila večina prijavljenih izdelkov naših učencev, ličnih dejavnosti in projektov. Med pomembnej- Bojan Milenkov je prejel srebrno priznanje, osta- šimi je projekt LEAF, ki vključuje učenje v narav- lih pet učencev pa bronasto. Leta 2024 je Minela nih učnih okoljih in o njih. Pogosto sodelujemo Jusić prejela bronasto priznanje na mednarodnem na sejmu Altermed, kjer naši učenci predstavlja- likovnem natečaju panjskih končnic, Kaja Dedić jo šolo v tematikah s področja zdravega načina pa je bila nagrajena na likovnem bienalu osnovnih življenja in varovanja narave. Vsako leto ustvar- šol s prilagojenim programom. jamo in sodelujemo v natečajih projekta Odpad- Zadnjih pet let ponovno izhaja šolski časo- kom dajemo novo življenje, kjer se učimo odgo- pis Stezice, za katerega prispevke pripravljajo vsi vornega ravnanja z odpadki in iz njih ustvarjamo učenci šole, zato smo še toliko bolj ponosni, da lepe, nove in uporabne izdelke. Med pomemb- je bil časopis prepoznan tudi širše in je šola pre- nejše projekte pa uvrščamo tudi Šolsko vrtilnico, jemnica priznanja Društva specialnih in rehabi- Ne zavrzi oblek – ohrani planet, Mlekastično – litacijskih pedagogov za izberem domače in Biotska raznovrstnost. najkvalitetnejše otroško oziroma mladinsko glasilo zavodov za usposablja- Na področju okoljskih tematik se dejavnosti nje Republike Slovenije. pogosto prepletajo tudi z likovnim izražanjem in Priznanja za najbolj športno šolo, za prispe- ustvarjanjem. Z izvedeno kampanjo Podnebni tek vek na področju računalništva in za najkvalite- smo v posebni kategoriji zasedli prvo mesto. Us- tnejše glasilo imajo še posebej velik pomen, saj pešni smo bili tudi na drugih natečajih progra- odražajo in dokumentirajo delo vseh učencev in ma Ekošola, kjer smo dosegli vidne rezultate. Po- zaposlenih šole. memben del programa so tudi ekoprojektni tedni, Velikega pomena pa so dosežki slehernega na katere smo zelo ponosni. Vsako leto potekajo učenca, ki je osvojil novo znanje, veščine, spret- na novo izbrano temo, pri čemer sodelujejo tako nosti in premagal oviro ter ob tem občutil uspeh učenci kot strokovni delavci. Uspešni smo tudi v in zadovoljstvo. To šteje. zbiralnih akcijah, v katerih zbiramo odpadni pa- pir, pokrovčke in kartuše. Trudimo se, da vsi sku- Razvoj pristopov poučevanja in razširjeni paj smotrno ravnamo z energetskimi viri, skrbimo program za svoje zdravje in prijetno šolsko klimo. Zanam- cem želimo zapustiti Zemljo kot čist in lep planet. Izpostavljamo tudi nacionalni program vode- V okviru projekta Erasmus+ s pomenljivim nja Ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, in si- naslovom »Zelena učna okolja« so bile razvi-cer skozi celotno desetletje, kjer so se generacije te metode učenja na prostem s poudarkom na učencev spoprijele z izzivi, kako postati čim bolj naravnih učnih okoljih, kjer učenci z razisko- samostojen, se opolnomočiti na področjih vsa- vanjem narave pridobivajo praktične izkušnje. kovrstne komunikacije, sodelovanja, načrtova- Prav v letu 2025 začenjamo z novim mednaro- nja in spremljanja napredka ter skrbi za zdravje. dnim projektom »Gremo z glavo v naravo« (Be Program razvoja šole je potekal v smeri povezo- Smart Go Out), prav tako z ekološko vsebino. vanja vseh vsebin, od pouka, projektov do vsako- Šola je prav tako aktivno sodelovala pri projektih dnevnih dejavnosti, s ciljem celostnega razvoja Varno in spodbudno učno okolje ter Formativ- učencev ter krepitve spodbudnega učnega in de- no spremljanje pod okriljem Zavoda RS za šol- lovnega šolskega okolja. stvo, kjer je razvijala nove didaktične pristope in Ne smemo pozabiti tudi na našo sodobne poučevalne prakse. Projekti so postali Ekošolo , ki že sedemnajsto leto aktivno oblikuje naš vsakdan del šolskega vsakdana. OŠ Jela Janežiča je bila kot in bogati učne vsebine z ekološkimi tematikami. implementacijska šola v letih med 2019 in 2022 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 47 nosti so uspešno prispevale k razvoju podjetno- OŠ Jela Janežiča je aktivno prispevala k razvo- sti pri učencih, predvsem s področjem kulture in ju podpore učencem s posebnimi potrebami, kar vključena v projekt POGUM. Projektne dejav- Podporne storitve in inkluzija delavci in lokalno skupnostjo. Učitelji so sodelo- centra za podporo inkluziji (SCPI) pod koordina- cijo univ. dipl. ped. Irene Prašnikar. Projekt, ki je vali z razvojnimi šolami, izvajali hospitacije, ko- potekal med letoma 2017 in 2020, je omogočil obli- prtost šole navzven, povezovanje z zunanjimi so- je najbolj zaznamovala vzpostavitev Strokovnega sobivanja v različnosti. Projekt je spodbujal od- ki ga na šoli zavestno razvijamo in krepimo, po-V sklopu interdisciplinarnega povezovanja, ve družine in strokovne delavce. Po zaključku pro- jekta je šola trajno pridobila 1,5 delovnega mesta. Razvita so bila svetovalna in terapevtska orodja, ki membno mesto zavzemajo različne oblike dneve dejavnosti in pouk na daljavo. kovanje novih modelov pomoči za otroke, njiho- lektivne delavnice ter vključili projektne cilje v vizij so prispevala k boljši vključitvi učencev s posebni- super- no rast, izmenjavo izkušenj in celostno obravna- Posebno skrb na šoli namenjamo otrokom s soobstojem težav na področju duševnega zdrav- vo učencev z različnimi potrebami. Od šolskega ja. Mrežo pomoči vzpostavljamo tudi na tem po- leta 2020/21 na šoli sistematično izvajamo stro- ni mehanizem, saj omogočajo nenehno strokov- mi potrebami v šolsko okolje in širšo skupnost. . Te predstavljajo ključni strokovni podpor- namenjene strokovnim in svetovalnim delavcem nuirano spremljajo specialni pedagog, pedopsi- hiater, osebni zdravnik, klinični psiholog, starši ter podpornemu osebju. Prve supervizije smo kovne supervizije za različna razvojna področja, dročju, otrokom/učencem svetujejo in jih konti- uvedli za govorno-jezikovno področje pod vod- in šola, kar dopolnjuje sistemsko pomoč. Zato stvom dr. Martine Ozbič, doc., prof. def. za osebe sta pravočasna in učinkovita medinstitucionalna z motnjo sluha in govora ter prof. defektologije za pomoč izrednega pomena. Učinkovito sodelova- osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibal- nje različnih strokovnjakov je ključno. nem razvoju. V šolskem letu 2021/22 smo uved- Na izziv soobstoja težav so osnovne šole s pri- li supervizije za področje avtizma pod vodstvom lagojenim programom odgovorile z vpeljavo raz- Sabine Korošec Zavšek, prof. def., DIR/Floortime ličnih oblik dela, ki dopolnjujejo vzgojno-izobra- terapevtke – coach (III. stopnje), ter za področje ževalno delo z učenci s posebnimi potrebami na duševnega zdravja, ki jih vodi ga. Majda Mramor, delovnih področjih, ki sistemsko niso opredeljena. spec. klin. psih., gestalt izkustvena psihoterapevt- Oblikovali so se vzporedni ali t. i. nadstandardni ka in gestalt izkustvena družinska terapevtka. Na programi, ki so za optimalno VIZ zelo pomembni: tem področju je omogočeno tudi individualno • logopedska obravnava, ki nudi učencem pod- svetovanje za zainteresirane strokovne delavce. V poro na govorno-jezikovnem področju, izva- letu 2022/23 smo nabor razširili še na področje jajo jo logoped in specialno rehabilitacijski montessori pedagogike, kjer je supervizije vodila pedagogi; ga. Melita Kordeš Demšar, ustanoviteljica Mon- • nevrofizioterapija, izvaja jo Zdravstveni dom tessori inštituta. V šolskem letu 2024/25 super- Škofja Loka; vizije na področju duševnega zdravja prilagaja- • multisenzorne dejavnosti, ki nudijo učencem mo aktualnim potrebam zaposlenih, kar dodatno podporo pri celostnem razvoju, premagova- prispeva k strokovni fleksibilnosti in odzivnosti nju njihovih primanjkljajev in krepitvi dušev- šole na izzive vsakodnevne prakse. nega zdravja; Preteklo desetletje sta zaznamovali tako ob- • terapije s psi, ki so posebej prilagojene otro- dobje covida, nič manj pa obdobje po njem, ko kom z razvojnimi težavami, izvajajo jih Am- smo temeljito razmislili o sodobnem poučeva- basadorji nasmeha in Tačke pomagačke; nju, ki mora biti po meri mladega človeka. Do- • spremljevalci otroku ali skupini otrok; bili smo uvid v do tedaj nekatere samoumev- • druge oblike individualnega in skupinske- ne stebre vsakega učenja: socializacijo, učenje ga dela: PO(MOČ), delo z učenci z MAS, v živo ter učenje z zgledom in s sodelovanjem. ADHD, ČVM… 48 Rastemo • mesečno spremljanje učenca – MSU, ki je Rekonstrukcija šole in nadzidek podpora staršem in učencem pri šolanju. Šola se je od leta 2015 intenzivno ukvarjala s pri- ustanoviteljice. Nadstandardne programe financirajo občine dobivanjem sredstev za nadzidavo in posodo- bitev infrastrukture. Zaradi povečanega števila učencev in potreb po sodobnejših učnih prosto- Inkluzivne dejavnosti so se odražale tudi v so- rih je bilo nujno treba izvesti obsežnejšo gradnjo. delovanju z drugimi ustanovami in programi (v obliki prostovoljskih dejavnosti). Tako praktič- no usposabljanje učencem posebnega programa, Obdobje 2022–2024: gradnja in prilagoditve starejšim od 18 let, omogoča pridobivati delov- Leta 2022 so se začela obsežna gradbena dela, ki ne izkušnje in večjo socialno vključenost (opra- so vključevala: vljanje prostovoljskega dela v Vrtcu Najdihojca, • ojačitev temeljev in rekonstrukcijo obstoječih Bazenu Škofja Loka, Zavetišču za mačke Škofja prostorov, Loka, Knjižnici Ivana Tavčarja, Centru slepih, • izgradnjo nadzidka z novimi učilnicami, knji- slabovidnih in starejših Škofja Loka in Rdečem žnico, glasbeno in računalniško učilnico, dvi- križu Škofja Loka). Poleg tega za starejše učence galom in zbornico, posebnega programa vsako leto poteka strnjena • vzpostavitev novih garderob, enotedenska praksa v Varstveno delovnem cen- • izboljšave na področju požarne varnosti in tru Kranj, enota Škofja Loka. energetske učinkovitosti. Razvoj digitalnih kompetenc in inovativnih V času gradnje je pouk potekal na več različ- učnih pristopov nih lokacijah – v Gasilskem domu (Studenec 5), Leta 2020 nas je epidemija Covida–19 spodbu- v prostorih Društva Sožitje (Kapucinski trg 8), na Zavodu za šport (Podlubnik 1c), v Kapucin- dila k novemu zagonu razvoja digitalnih kompe- skem samostanu (Kapucinski trg 1), v prosto- tenc učencev, učiteljev in vseh zaposlenih. Ne- rih Društva upokojencev in Društva invalidov katera znanja in prilagoditve so bili nujni zara- v vojašnici (Partizanska 1) ter Vrtcu Škofja Loka di izobraževanja na daljavo, nekatera pa ostajajo (Podlubnik 1d). Pouk na več lokacijah je zahte- še vedno aktualna zaradi vse hitrejšega razvoja val logistične prilagoditve pri organizaciji pre- spletnih orodij in umetne inteligence. Prilagodi- hrane, prevozov, mobilnosti učencev in učiteljev. tve vključujejo: Vsem, ki so nam v tem času nesebično odstopili • uporabo Oblak 365 in Microsoft Teams za prostore, se iskreno zahvaljujemo! pouk na daljavo, Gradnja je bila uspešno zaključena avgusta • individualno podporo učencem in staršem 2024. Šola je z njo pridobila sodobne prostore, ki pri uporabi digitalnih orodij, omogočajo kakovostnejše delo z učenci ter večjo • od leta 2023 vsakoletno izvajanje projekta za prilagodljivost pri pouku in terapevtskih obrav- digitalno opismenjevanje učencev »Znanje za navah. Zaključek gradnje in obnova v letu 2024 digitalne kompetence«, predstavljata pomemben mejnik, ki učencem in • sodelovanje v projektu Digitrajni učitelj, ki zaposlenim zagotavlja še boljše razmere za delo. je strokovnim delavcem omogočil dodatno Z jasno začrtano strategijo nadaljnjega razvo- usposabljanje na področju multimedije. Uči- ja ostaja šola odprta za nove priložnosti in ino- telji so prvič prisluhnili sistematičnemu izo- vacije, ki bodo še naprej prispevale h kakovosti braževanju na področju umetne inteligence vzgojno-izobraževalnega procesa. in spoznavali nova orodja učenja in poučeva- nja. Projekt je bil aprila 2025 prekinjen. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 49 Za konec V zadnjem desetletju je OŠ Jela Janežiča doživela pomemben razvoj tako na pedagoškem podro- čju kot na infrastrukturnem. K njeni prepoznav- nosti so prispevali projekti, ki spodbujajo inklu- zijo, digitalizacijo in telesno dejavnost ter ustvar- janje varnega in spodbudnega učnega in delov- nega okolja za celostni razvoj učencev. Prenova in širitev šolskih prostorov v letu 2024 predsta- vljata nov mejnik, ki omogoča še kakovostnejše delo in več priložnosti za nadaljnji strokovni na- predek. Šola raste v znanju, povezanosti in od- prtosti, učenci pa s svojo srčnostjo, vztrajnostjo in edinstvenostjo soustvarjajo skupnost, v kateri ima vsak svoj prostor. V prihodnost stopamo z zanosom in vodilom RASTEMO – navzgor k uspehu, v globino k sebi in sočloveku. 50 Rastemo Naj znova v vas vstaneta mir in zaupanje ob pričakovanju novih poti, novih priložnosti, novih spoznanj, novih dosežkov, novih srečevanj ..., ki naj v vsej polnosti zaživijo, se udejanijo, uresničijo, se zaiskrijo ... 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 51 Šola v obdobju epidemije COVIDA-19 mag. Marjeta Šmid, prof. def., ravnateljica Začetek Razredniki so za to poskrbeli že v prvih dneh, os- tletju, ne moremo mimo spomina na epidemi- smo v prvih tednih namenili največ pozornosti, jo svetovnih razsežnosti, Covida – 19. Dobri dve vsak s svoje strani. Takoj smo ugotovili, da šola na leti je močno vplivala na delo vseh šol. Njene po- Ko opisujemo življenje v šoli v zadnjem dese- podporne storitve. Prav stiku z učenci in starši tali zaposleni smo pričeli pripravljati gradiva in odnosu do obiskovanja šole, v odnosu do znanja, li obvestila po elektronski pošti in telefonu, dobro v gibalnem razvoju učencev ter socialnih vešči- pa so nam služile objave na spletni strani. Nekate- nah otrok in odraslih. sledice čutimo še danes, zlasti v spremenjenem ne more potekati. Starši so bili tisti, ki so prejema- daljavo brez odziva, torej brez učencev in staršev, tihem pričakovali. Že pred zaprtjem šol smo in- nik za zbiranje podatkov za MIZŠ in za poroča- tenzivno pričeli skrbeti za čistočo rok in higieno nje o VIZ delu. V prvem tednu pouka na daljavo kašlja. V petek, 13. 3. 2020, so se po odloku vlade je prvič v življenju šole in za vsakega izmed nas šole zaprle. V ponedeljek, 16. 3., je šola pričela s potekala prva konferenca na platformi ZOOM. poukom na daljavo. V tednu pred zaprtjem smo V teh prvih dneh, napolnjenih z vsem smisel- s koordinacijsko skupino, ki smo jo za ta namen nim in manj smiselnim, je bilo potrebno orga- oblikovali, pripravili dokument, imenovan Načrt nizirati tudi lastno življenje, dom in službo, vse za zagotavljanja kontinuiranega VIZ dela v času obenem, na lastnih domovih! Potrebovali smo koronavirusa. ogromno motivacije in spodbude! Na ZOOM-u, mljali pojav nevarnega virusa COVID-19 v sve- Uredili smo statuse zaposlenih, potekali so tu. Čeprav smo bili optimisti, da prav nas epide- razgovori po telefonu, potekala je komunikaci- mija in karantena ne moreta doseči, smo jo po ja po elektronski pošti. Pripravili smo vprašal- Najprej smo kar nekaj časa zaskrbljeno spre- so še drugi, a so bili še vedno v manjšini. ri učenci so kmalu lahko delali samostojno, sledili poslenimi završalo. Veliko staršev je v šolo prišlo Po razglasitvi epidemije, je med učenci in za- po telefonih in elektronski pošti smo se pogovar- jali, kakšna je naša rutina in bodrili drug druge- po svoje otroke. Organizirali smo varstvo, strokov- ga. Zares veliko smo se naučili o komunikaciji ni in drugi delavci pa smo pričeli s sestankom in na spletu. Poleg »driva« smo zelo hitro osvojili pripravo pouka na daljavo. Ena učenka je zaradi tudi druga, za delo na daljavo nujna, računalni- prehlada svoje starše že pričakala v posebni sobi. ška znanja, od postavljanja spletnih učilnic, sne- Na sestanku smo se dogovorili, kako bo delo manja filmčkov do uporabe socialnih omrežij. na daljavo potekalo, čeprav smo bili seveda brez vsakršnih izkušenj. Razdelili smo naloge in določi- li začetek dela. Sodelavka nas je naučila uporabljati Vzgojno-izobraževalno delo »Drive« (spletna shramba podatkov, kjer lahko več Ko sta v vodenje vzgojno izobraževalnega dela uporabnikov nalaga, deli in ureja dokumente), da vstopila Zavod za šolstvo in Ministrstvo za vzgojo smo imeli podlago za vzpostavljanje učnih ur in in izobraževanje, je bila organizacija lažja. Poleg urejanje dokumentacije. Pobrali smo svoje stvari pouka je bilo na daljavo izvedenih 25 strokovnih in odšli domov – nevedoč, kaj nas čaka. aktivov, skoraj 40 oddelčnih učiteljski zborov, tri Že na sestanku smo se vsi skupaj strinjali, da pedagoške konference in preko 50 sestankov raz- je naša prva skrb vsakodnevni stik z učenkami ličnih strokovnih skupin in timov, notranjih in in učenci, kar se je izkazalo za pravo odločitev. zunanjih, medtem ko neformalnih sestankov niti 52 Rastemo nismo beležili. Razredniki so organizirali sreča- Izkušnja pouka na daljavo je pokazala, da so nja učencev na ZOOM-u. Pogostost le-teh je bila najpomembnejše lastnosti učenja samostojnost, za vsak razred različna oziroma prilagojena po- vztrajnost in odgovornost. trebam učencev in tudi staršev. Ob koncu šolskega leta 2020/2021 smo opra- vili evalvacijo dela, ki je vsebovala: Kronološki potek vzgojno-izobraževalnega dela – pregled tehnične opremljenosti učencev z opremo, primerno za pouk na daljavo, a. Jesen 2020: postavljanje urnika za pouk na – analizo pogostosti povratnih informacij s domu, dnevne rutine družin učencev in za- strani učencev/staršev, poslenih, navajanje na pouk na daljavo. – analizo napredka učencev, b. Zima 2020 in pomlad 2021: prilagajanje – analizo vprašalnika za starše, okrožnic MIZŠ in ZŠ za naše programe, kar je – fokusni intervjuji z učenci po epidemiji in vključevalo: analiza dela, – zmanjšanje obsega snovi, ki jo učenec na dan – zapis analiz v poročilih strokovnih teles in lahko usvoji, nosilcev dejavnosti (ravnateljica, razrednik, – zbiranje primernih učnih vsebin iz učnih na- strokovni aktivi, oddelčni učiteljski zbori,…). črtov, primernih za obravnavajo na daljavo, – integriranje vsebin v »manj« predmetov in v Učencem je bilo razdeljenih osem kompletov dnevno rutino družin (zlasti v posebnem pro- računalnikov, en tiskalnik in en računalnik, ki so gramu, programu za usposabljanje za življe- ga nam podarili iz Rotary Cluba Škofja Loka. nje in delo ter v nižjih razredih NIS), Razen z nekaj posameznimi družinami, smo – izdelavo spletnih učilnic za razrede, knjižni- z vsemi učenci in starši vzpostavili zadovoljiv co, OPB, svetovalno službo in spletni hodnik, kontakt. Vsi učenci so napredovali v višji razred. ki so bile vse lepe in funkcionalne, En učenec je napredoval po sklepu vlade, ki je – april: preverjanje znanja (višji razredi NIS že določal, da zaradi korone in pouka na daljavo, prej), noben učenec razreda ne ponavlja. Preverjanje – maj: ocenjevanje, in ocenjevanje je temeljilo na ocenah pridoblje- – april, maj: prvo srečanje učencev na ZOOM-u, nih pred epidemijo. Učenci nižjih razredov niso c. Kontinuirano skozi celotno obdobje: usvojili učne snovi v celoti, kar je bilo potrebno – objavljanje sporočil in informacij za staršem nadoknaditi v naslednjem šolskem letu. Podob- in učence na spletni strani. no velja tudi za učence višjih razredov. – razdeljevanje računalnikov za učence in za- Na vprašalnik za starše so odgovorili vsi starši. poslene, Povedali so, da so bile okoliščine zelo težke, na- – sprotno pridobivanje povratnih informacij s porne, da se niso znašli, vendar so bili zadovolj- strani učencev in staršev, spremljanje povra- ni z našim odzivom in delom, predvsem s tem da tnih informacij v svetovalni službi, smo iskali rešitve za vsakega posameznega otroka. – organizacija individualne pomoči učencem, Fokusni intervjuji z učenci in analiza dela so – organizacija dodatne strokovne pomoči in pokazali: dela na daljavo v rednih šolah, a. da so učenci, ki so delali sami, v povprečju – vzpostavitev sistematičnega spremljanja šoli posvetili 1 uro časa na dan, včasih več, vzgojno izobraževalnega dela, b. da so učenci, ki so imeli pomoč staršev, delali – nudenje pomoči ob stiskah kogarkoli v vzgoj- bolj uspešno in tudi neprimerno dalj časa, no izobraževalnem procesu, c. pri pouku na daljavo so bili delno samostoj- – nabava zaščitnega materiala iz dodatnih ni posamezni učenci od 4. in 5. razreda in kar sredstev MIZŠ. precej učencev od 6. razreda naprej. V vsa- kem razredu do 2 učenca nista delala samos- Iz zapisa je razvidno, da je bilo pomladno tojno, v posebnem programu učenci niso bili obdobje epidemije čas učenja in prilagajanja. samostojni, 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 53 d. določeni učenci nekaterih nižjih razredov smo jo poimenovali (PO)MOČ. Učitelji so učen- niso imeli podpore v domačem okolju in zato cem pričeli nuditi individualno pomoč na po- pouk na daljavo ni bil uspešen, dročju, kjer so jo potrebovali, in sicer na podro- e. da več kot tri četrtine učencev brez sodelo- čju čustvovanja, vedenja, na področju osnovne vanja učiteljev in staršev (ali družin), ne bi motnje ali težave, znanja in drugje. To obliko po- zmogla delati na daljavo, moči smo ohranili do danes. V prvem letu se je f. vsebine vzgojnih predmetov so bile integrira- izvedlo preko 440 ur pomoči, v nadaljevanju pa ne v druge predmete in dnevno rutino dru- vsako leto več kot 200. žin, zlasti za učence posebnega programa, učence 1. in 2. triletja NIS ter večino učencev Izkušnje 3. triletja NIS, g. dodatna strokovna pomoč (DSP) se v vrtcu ni Iz izkušnje epidemije smo se naučili, da vzgojno- izvajala, v osnovnih šolah pa je potekala po -izobraževalni proces v osnovni šoli mora pote- običajnem urniku, sprva po elektronski pošti, kati v živo. Socializacija je eden glavnih podro- v maju 2021 pa na video-povezavi, pri čemer čij otrokovega razvoja, interakcija med učenci in so napredovali vsi učenci. učitelji ter tako pridobljene izkušnje pa nenado- mestljiv element vsakega učenja. Najvidnejše značilnosti vzgojno-izobraževal- nega procesa na daljavo naše šole so pouk, prila- gojen posameznemu učencu, »boj« za povratno informacijo učencev, sodelovanje s starši, spletne učilnice, nudenje pomoči vsakemu, ki jo je po- treboval, komuniciranje preko ZOOM-a, razno- liko sodelovanje in urejanje dokumentacije. V drugem valu epidemije, ki se je pričel sep- tembra v šolskem letu 2020/21, so se pouk in spletne učilnice preselili na platformo ZOOM in TEAMS. Zaradi predhodnih izkušenj, je bilo delo mnogo lažje. Ugotovili smo, da učenci pri vzgojno izobraževalnih ciljih, kljub velikemu trudu učiteljev in zaposlenih, pri pouku na dalja- vo ne napredujejo. Po sklepu Ustavnega sodišča so osnovne šole s prilagojenim programom od dne, 1.1.2021, trajno prekinile z delom na daljavo. Pouk je po- tekal v skladu s Priporočili za načrtovanje in izva- janje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v času epi- demije covida-19 po modelu B, ki je omogočal izvajanje vseh vzgojno-izobraževalnih dejavno- sti v šoli. V nadaljevanju je pouk potekal v živo. Oblikovani so bili tako imenovani »mehurčki«, da ni prišlo do mešanja razredov ter s tem širšega prenašanja okužbe. Kmalu so se pokazale vrzeli v znanju učencev ter v socializaciji, pokazali pa so se tudi novi vzorci vedenja, saj so nekateri učen- ci izjemno težko nadaljevali z vzgojno izobraže- valnim delom v šoli. Po Covidu smo zato vpeljali posebno obliko vzgojno izobraževalnega dela, ki 54 Rastemo Se pa kdaj pa kdaj zgodi, da naša notranja luč le medlo brli, ker upanje usiha, srce pa je prepredeno s temnimi nitmi razočaranja, skrbi in žalosti. A naj bo v nas luč ali tema in ne glede na vse, vedno je nekje nekdo, ki nas pestuje v svojem srcu, nas hrani v spominu, nas nosi na krilih svojih misli ali nam je od nekod naš angel varuh. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 55 Svetovalna služba in delo s starši Ada Šturm, univ. dipl. soc. ped., svetovalna delavka Svetovalna služba se je v slovenski šolski prostor delavca ključnega pomena, da podpira odnose začela umeščati v šestdesetih letih prejšnjega sto- med učenci in učitelji ter starši, pomaga reševa- letja. Od takrat se je nenehno razvijala in prila- ti konflikte, sklepati dogovore in ohranjati dia- gajala družbenim razmeram, potrebam učencev log med vsemi vpletenimi.« (Verbnik Dobnikar, ter šolskemu sistemu. 2017, str. 69) Kot navajata Vogrinc in Krek (2012), so bili Na Osnovni šoli Jela Janežiča segajo začetki že takrat postavljeni temelji današnjega koncep- svetovalne službe v leto 1992, ko se je zaposlila ta svetovalnega dela kot posebna oblika pomo- socialna delavka Karla Bernik. Po njeni upoko- či otrokom oziroma učencem. Kot še zapišeta, je jitvi je novembra 2009 delo svetovalnega delav- bil v središče postavljen svetovalni odnos kot te- ca prevzel psiholog Peter Kalan, s koncem maja meljno strokovno izhodišče za svetovalno služ- 2010 pa sem delo šolske svetovalne delavke prev- bo; svetovalni odnos pomeni poseben strokovni zela jaz, po izobrazbi socialna pedagoginja. pristop, ki bistveno opredeljuje vse različne ob- Prvih sedem let sem bila edina svetovalna de- like in metode dela svetovalne službe ter teme- lavka na šoli, a se je zaradi konstantnega pove- lji na dogovoru z vsakim posameznim udeležen- čevanja števila učencev odprlo dodatno delovno cem (Vogrinc & Krek, 2012, str. 6). mesto. V naslednjih letih so v svetovalni službi Avtorja v nadaljevanju navajata M. Resmana, sodelovale številne strokovne sodelavke, ki so s ki je leta 1999 zapisal: »Pri nas danes gotovo ne svojim znanjem in predanostjo pomembno pri- gre za vprašanje svetovalne službe na šoli – da ali spevali k razvoju delovnega mesta. Med njimi so ne. Tega “inštituta” danes, vsaj brez velikih pre- bile: psihologinja Melisa Toš, pedagoginja Pe- tresov, ni mogoče preprosto ukiniti, ker so sve- tra Salihović Omejec, pedagoginja Irena Prašni- tovalni delavci postali logičen, organski, sestavni kar, inkluzivna pedagoginja Urša Spitzer, social- del vsake šole.« (Resman et al., 1999, kot navaja na delavka Laura Zavec in pedagoginja Mateja Vogrinc & Krek, 2012, str. 6). Upam, da bo kljub Lavrinec. V šolskem letu 2025/2026 svetovalno spreminjajočim se družbenim vrednotam, čim delo poleg mene opravljata še inkluzivni peda- dlje tako tudi ostalo. goginji Manca Zgaga in Urša Spitzer. V zadnjih desetletjih je svetovalno delo do- Skozi leta se je svetovalna služba na OŠ Jela datno obogatila uporaba informacijsko-komu- Janežiča razvijala, širila in prilagajala potrebam nikacijske tehnologije. Brez nje v času epidemi- učencev ter šolskega okolja. je covida-19 svetovalni delavci ne bi mogli op- Moja pot na Osnovni šoli Jela Janežiča pa se ravljati svojega osnovnega poslanstva – spodbu- je pričela že veliko prej, pred petindvajsetimi leti. jati razvoja učencev, jim pomagati pri učnih, so- Sprva sem bila zaposlena kot varuhinja v oddelku cialnih in čustvenih izzivih ter podpirati učitelje z učenci s težko motnjo v duševnem razvoju ter in starše pri ustvarjanju spodbudnega, varnega kot razdeljevalka prehrane, potem kot nadome- in vključujočega šolskega okolja. stna in predmetna učiteljica v obeh programih Kljub temu si vsi želimo, da bi svetovalno ter nekaj let kot pomočnica ravnateljice. Preden delo ostalo predvsem delo v neposrednem sti- sem pričela z delom svetovalne delavke, sem bila ku – v resničnih odnosih, kjer prisotnosti in so- učiteljica podaljšanega bivanja. Vse prejšnje za- čutja ne more zagotoviti računalnik oziroma za- poslitve na tako raznolikih delovnih mestih so slon. Kot opozarja Verbnik Dobnikarjeva: »Od- bile prav gotovo dobro izhodišče za delo v sve- nosi so srce vsake šole, zato je za svetovalnega tovalni službi. Svetovalni delavec namreč deluje 56 Rastemo kot podporna strokovna služba vsem, ki dela- 6) A kljub poznavanju teoretičnih izhodišč in ra- jo z učenci, zato mora dobro poznati delovanje zumevanju, kmalu spoznaš, da to ni dovolj. Pot- šolskega sistema v celoti, pa tudi posamezne rebna je širina, odprtost in pogum za srečanje z podsisteme. Hkrati namreč deluje za dobro ce- življenjem samim, v živih odnosih, ob konkret- lotne skupnosti in dobro posameznika v njej. nih izkušnjah učencev in staršev v vsej njihovi Prav raznolikost mojih zaposlitev mi je omo- kompleksnosti in edinstvenosti. gočila, da sem šolo spoznala z različnih vidikov V teh mojih zgodnjih razmišljanjih se je skri- – kot tehnična in strokovna delavka oziroma uči- valo globoko spoštovanje do staršev, hkrati pa teljica ter kot članica vodstvenega tima. Predvsem tudi strah in večno prespraševanje, ali bom sploh pa sem skozi lastne izkušnje razvila spoštovanje zmogla. Danes vem, da je bil prav ta dvom, sku- do vseh zaposlenih in njihovega dela, saj je prav paj z lastnimi izkušnjami, dragocena popotnica vsak član šolske in delovne skupnosti v svoji vlo- za moje strokovno delo. Skozi vlogo mame sem gi pomemben za uresničevanje temeljnega cilja – prav tako sama spoznavala, da vendarle potrebu- omogočiti vsakemu učencu optimalen razvoj, v jemo drug drugega. V dobrem in zaupljivem so- okolju ki je zanj varen in spodbuden. Naravnanost delovanju, v partnerskem odnosu staršev in stro- celotne skupnosti je pri tem izjemno pomembna. kovnih delavcev, se rodi nekaj več kot le seštevek V Smernicah za šolsko svetovalno delo je za- prispevkov obeh strani. Tisto »več« se lahko rodi pisano: »V sodelovalnem ali svetovalnem odno- samo v odnosu, kjer ni nadrejenosti ali podre- su je ključna odprta komunikacija, v kateri vsi jenosti, kjer ni »ene in druge strani«, temveč se udeleženci delijo svoja pričakovanja, znanja in zgodi iskreno in pristno srečanje. Srečanje v tre- izkušnje. Ob izražanju različnih prepričanj in nutku zavedanja, da smo vsi na isti barki ali na pogledov na določene situacije svetovalni dela- istem bregu reke, z istim ciljem – podpreti ot- vec ohranja spoštovanje, skuša razumeti življenj- roka oziroma učenca tako, da lahko v polnosti ski svet sogovornika in k temu spodbuja tudi razvije svoj potencial. Nikakor ne gre za odnos, druge udeležence.« (Zavod Republike Sloveni- v katerem je strokovnjak prisoten kot tisti, ki ve je za šolstvo, 2024, str. 5) To, da bi razumela ži- vse in najbolje. Alenka Kobolt je zapisala: »Osta- vljenjski svet sogovornika, je bila od vedno moja jam optimist, saj me prav tako lastne izkušnje sti- želja in izziv, upam, da mi je hkrati z zmožnostjo kov z raznolikimi posamezniki učijo, da pristni empatije in spoštovanja do sočloveka, to zado- odnosi »zdravijo« prav tako ali še bolj, kot zdra- voljivo uspevalo tudi kot svetovalni delavki, saj vijo zdravila.« (Kobolt, 2017, str. 10) je bila s tem pogojena tudi učinkovitost pomoči. Biti starš otroku ali biti z njim v svetovalnem Kljub do tedanjim delovnim izkušnjam pa odnosu je nekaj povsem drugega. Svetovalni de- je bilo, tudi na znanem terenu, potrebno začeti lavci se moramo zavedati, da so določeni kora- na novo. Najbolj me je sprva skrbelo delo s star- ki v naši strokovni domeni, medtem ko staršem ši. Spraševala sem se: kaj naj svetujem staršem, nudimo podporo, priznanje in z drugega zorne- ki svojega otroka z motnjo v duševnem razvoju ga kota osvetljujemo zahtevne situacije. Staršev ne poznajo bolje kot kdorkoli drug, ki so z njim pre- smemo preglasiti ali prevzeti njihove vloge, hkra- hodili številne preizkušnje, iz katerih se oblikuje ti pa se z njimi ne smemo zlivati. Empatija je nuj- tako svojstvena zgodba? Kaj vem jaz, česar sami na, a prav tako so pomembne strokovne meje, saj ne vedo? Še več – vse, o čemer sem sama lahko le tako lahko staršem resnično stojimo ob strani. le brala v teoriji, so starši doživljali na lastni koži, Pri odločitvah, kot je prešolanje v lažji učni torej vedo »iz prve roke«. Strinjam se z zapisa- program ali v drugo vzgojno-izobraževalno usta- nim v smernicah svetovalnega dela: »Podlaga za novo, moramo spoštovati, da je sprejemanje tako delovanje svetovalne službe so različna teoretska pomembne odločitve za starše pogosto dolgotra- izhodišča, ki poudarjajo, da je človek edinstveno jen in čustveno zahteven proces. Staršem je pot- bitje, ki ga je treba razumeti in obravnavati ce- rebno dati čas in prostor za doživljanje različnih lostno kot fizično, psihično in socialno bitje…« občutkov in dvomov, hkrati pa jih opremiti s stra- (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2024, str. tegijami spoprijemanja. V tem procesu moramo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 57 sami ostati dovolj strokovno močni in hkrati pod- Svetovalno delo na tem področju ni le individual- porni. »Pomoč, posvet, podporno osebo, ki nas no, praviloma poteka z vsemi, ki so v problem in posluša in zrcali svoje razumevanje naše situacije, odnose vpleteni. Tako svetovalec na šoli na raz- s čimer poglobi naše lastno razumevanje in obču- govor povabi učenca in starše, ko želi razumeti tenje problema, potrebujemo vsi, zlasti v obdobjih naravo odnosov ter oblikovati sodelujoče zavez- življenjskih prehodov in spreminjanja življenjskih ništvo med njimi« (Kobolt, 2017, str. 13). situacij.« (Kobolt, 2017, str. 12) Model MSU skupaj s sodelavkami že od leta V prvih letih, ko sem bila edina svetovalna de- 2017 predstavljamo študentkam 4. letnika Speci- lavka na šoli, sem se kdaj počutila osamljeno in alne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški se primerjala z učitelji, ki so imeli drug drugega. fakulteti v Ljubljani, in sicer na povabilo prof. dr. Kljub temu nikoli nisem bila zares sama. Pred- Mojce Vrhovski Mohorič, kot primer prenosa te- vsem takrat, ko je šlo za reševanje zahtevnih situ- oretičnih izhodišč v prakso svetovalnega dela ozi- acij, sem čutila stalno podporo. Ravnateljica, mag. roma učinkovitega dela s starši. Podrobneje pred- Marjeta Šmid, me ni nikoli pustila same z nobe- stavljen je v zborniku »Strokovni center za pod- no težavo; vedno sem se lahko obrnila nanjo. Brez poro inkluziji, poročilo o projektu« (Šturm, 2021). takšne podpore sama nikakor ne bi zmogla. Vedno V enem izmed šolskih let sva z ravnateljico sem čutila tudi podporo ostalih zaposlenih, razre- ugotovili, da smo izvedli okrog 30 srečanj po mo- dnikov, predmetnih učiteljev, varuhov ter drugih delu MSU. To je bilo res rekordno leto in je delo strokovnih delavcev. Hkrati pa sem se trudila op- s starši zagotovo izstopalo od ostalih dejavnosti. raviti svoje osnovno poslanstvo – biti sama dovolj Lahko rečem, da imam še danes občutek, da je dobra strokovna podpora vsem v skupnosti. skoraj vedno šlo za učinkovito pomoč tako učen- Že na začetku me je ravnateljica vpeljala v delo cu kot njegovi družini. Hkrati pa je bilo zame to s starši, ki se je skozi leta razvil v model Mesečno intenzivno učenje z neposredno udeležbo. Skrat- spremljanje učenca (MSU). Gre za celostni pri- ka izkustveno učenje, ki ti ga ne more dati no- stop, namenjen učencem z več težavami ali ovi- beno drugo izobraževanje. Tako se potrjuje po- ranostmi, ki temelji na sodelovanju šole in dru- memben vidik razvoja poklicne identitete sveto- žine. Na mesečnih srečanjih so prisotni učenci, valnega delavca v praksi, ki je naveden v Smer- starši, razrednik, učitelji, svetovalna delavka, rav- nicah svetovalnega dela: »Kompetence, skupne nateljica in po potrebi drugi strokovnjaki. Tak vsem svetovalnim delavcem, se začnejo razvijati način dela omogoča poglobljeno spremljanje uč- že v času študija in se razvijajo tekom zaposlitve nega, vedenjskega in čustvenega funkcioniranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu z nadaljnjim učenca, hkrati pa krepi partnerski odnos med izobraževanjem in usposabljanjem, študijem šolo in domom. Posebna pozornost je name- strokovne literature in sodelovanjem v različnih njena čustveni varnosti učenca in aktivaciji nje- skupinah za reflektiranje lastne prakse.« (Zavod govih lastnih virov moči, medtem ko ravnatelji- Republike Slovenije za šolstvo, 2024, str. 12) ca in svetovalna delavka v dopolnjujočih vlogah Učenje se nikoli ne konča; delo s starši in usmerjata proces – ena zagotavlja strukturo in učenci zahteva nenehno prilagajanje ter pozorno postavljanje mej, druga nudi podporo in zaščito, spremljanje družbenih sprememb, ki se odražajo včasih pa se v teh vlogah izmenjujeta. Vsi udele- tudi v sistemu vzgoje in izobraževanja. V smer- ženci se podpišejo pod sklepe sestanka, kar zago- nicah je poudarjeno, da mora svetovalni dela- tavlja jasnost odgovornosti in kontinuiteto dela. vec skrbeti za lasten profesionalni razvoj, izbirati Tak pristop omogoča postopno, ciljno usmerje- prioritetne naloge glede na potrebe udeležencev no reševanje kompleksnih težav ter izboljšanje in svojo strokovno usposobljenost ter se vključe- celostnega funkcioniranja učenca. Kot poudarja vati v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. dr. Koboltova: »Socialno in socialno pedagoško Pomembno je tudi pridobivanje novih znanj, ki polje v svetovalnih pristopih poleg posameznika temeljijo na empiričnih dokazih, ter stalno kre- zajema predvsem socialne odnose. Skuša vplivati piti kompetence za učinkovito delo (Zavod Re- na razreševanje osebnih in odnosnih problemov. publike Slovenije za šolstvo, 2024). 58 Rastemo Sama sem prepoznala kot prednostno nalo- pozah. Predvsem pa se spominjam občutka hva- go delo s starši oziroma celotno družino z na- ležnosti za priložnost, da sem lahko prisotna. menom učinkovite podpore učencu. Prav zato Od takrat se je marsikaj spremenilo, eno pa je sem se vključila v študij geštalt izkustvene psi- ostalo enako – še vedno se me dotaknejo zgodbe hoterapije in izkustvene družinske terapije. Delo učencev, ko jih srečujem v njihovi resničnosti. In s starši se mi je vedno zdelo izredno odgovorno, prav tam je bilo vedno srce mojega dela. In dok- zato sem po tej poti želela poglobiti svoje zna- ler čutim utrip, ostajam… nje in bolje razumeti procese družinske dinami- ke, vzorce in komunikacijo med člani, predvsem Viri z enim samim ciljem - lažje razumeti učenca, njegove težave in stiske ter mu nuditi celovito in Kobolt, A. (2017). Svetovanje – kompetenca psi- učinkovito podporo. hosocialnih poklicev. V A. Kobolt (Ured.), Sve- K dodatnemu izobraževanju me ni gnalo le za- tovanje v praksi (str. 10–17). Ljubljana: Peda- vedanje odgovornosti pri delu s starši, temveč tudi goška fakulteta. zavedanje položaja naših učencev, ko bi potrebo- Šturm, A. (2021). Mesečno spremljanje učen- vali obravnavo zunanjih strokovnjakov. Čakalne ca. V I. Prašnikar (Ured.), Strokovni center dobe so dolge, poleg tega pa so bili nemalokrat, za podporo inkluziji, poročilo o projektu (str. napoteni v obravnavo, »vrnjeni« šoli, ker niso bili 113–120). Škofja Loka: Osnovna šola Jela Ja- dovolj pogovorljivi in terapevtsko dosegljivi, nji- nežiča. hove kognitivne zmožnosti pa so bile prenizke za Verbnik Dobnikar, T. (2017). Pot od učiteljice do aktivno in tvorno sodelovanje. Po eni strani sem svetovalne delavke. V A. Kobolt (Ured.), Sve- razumela stališča različnih strokovnjakov, po dru- tovanje v praksi (str. 69). Ljubljana: Pedagoška gi strani pa sem občutila izziv in odgovornost, da fakulteta. poiščem druge možnosti podpore učencu. Spom- Vogrinc, J., & Krek, J. (2012). Delovanje svetoval- nim se na besede patra Silva Šinkovca: »Tudi če ne službe. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Uni- otroci ne poznajo pomena besed, čutijo, kako le- verze v Ljubljani. ISBN 978-961-253-077-8. -te zvenijo.« Se pravi, da ni v prvi vrsti pomembna Dostopno na: https://zalozba.pef.uni-lj.si/in- vsebina, temveč prav tisto, kar se vsakokrat izrazi dex.php/zalozba/catalog/download/140/335/ kot odnosno v izrekanju besed. 301-1?inline=1 Prav zato po vseh teh letih še vedno verjamem Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2024). v naše učence, v njihove zmožnosti in vire moči, Programske smernice svetovalnega dela v predvsem pa v njihove odnosne kompetence, ter programih s področja vzgoje in izobraževa- jim ob tem skušam nuditi podporo bodisi v obli- nja [spletna izdaja]. Ljubljana. Dostopno na: ki pogovora, igre ali s pomočjo elementov različ- https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Doku- nih terapevtskih tehnik. Je pa že dolgo znano, da menti/Osnovna-sola/Ucninacrti/Drugi-kon- tudi k uspešnemu izidu svetovanja, tehnike pri- ceptualni-dokumenti/Programske-smernice- spevajo le okoli pet procentov. Kot je zapisala dr. -svetovalnega-dela-v-programih-spodrocja- Koboltova: »Še nedavno je velika pozornost v iz- -vzgoje-in-izobrazevanja.pdf obraževalnih procesih za terapevte in svetovalce veljala predvsem tehnikam. Sodobna svetovalna doktrina pa poudarja enakovredno partnerstvo, spodbuja neposrednost in odkritost v odnosu, ki ne vsebuje moraliziranja, poučevanja, temveč so- ustvarjanje.« (Kobolt, 2017, str. 17) Pomislim na svoje začetke – in ugotovim, da si v spomin lahko prikličem marsikatero podrob- nost – barve svojih oblačil, postavitev pohištva v učilnici in učence v njej v njihovih značilnih 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 59 Naj vam bo metulj, prinašalec upanja in sanj, s svojo lepoto, krhkostjo, mehkobo in nežnostjo, obenem pa s čudežno močjo preobrazbe in preživetja, navdih za spreminjanje stvari, okoliščin, odnosov, življenja ... na boljše, bogatejše, prijaznejše, prizanesljivejše, lepše ... 60 Rastemo GRADIMO KAKOVOSTNO ŠOLO Gradimo kakovostno šolo mag. Andreja Gorše, prof. def., vodja teama za kakovost UVOD mag. Andreja Gorše, prof. def., vodja teama za kakovost Kakovost šole je pomemben vidik vzgoje in izobraževanja, tako v Sloveniji kot na globalni ravni. V Sloveniji se sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti izobraževanja opira na ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jo dopolnjujejo Uvod oblike zunanje evalvacije. Notranja evalvacija je redna dejavnost šole, kjer učitelji evalvirajo Leta 2014 se je naša šola vključila v projekt nja kakovosti izobraževanja opira na ugotavlja-Leta 2014 se je naša šola vključila v projekt Uvajanje izboljšav in samoevalvacija pod vsake tri leta. Projekt in izobraževanje sta se za-mentorstvom Šole za ravnatelje , v okviru katerega je nastal tudi protokol za izvajanje, ki ga ključila, mi pa smo znanje in izkušnje vključili v nje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo »zavrtimo« vsake tri leta . Projekt in izobraževanje redno delo in tako dvigujemo kakovost naše šole. sta se zaključil a , mi pa smo znanje in izkušnje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jo dopolnju-vključili v redno delo in tako dvigujemo kakovost naše šole. Protokol ponavljamo vsake tri leta. Osredni jejo oblike zunanje evalvacije. Notranja evalvaci-cilj postavimo na področju »Dosežki UČEN-ja je redna dejavnost šole, kjer učitelji evalvirajo braževanja, tako v Sloveniji kot na globalni ravni. tem poroča vsem deležnikom. nastal tudi protokol za izvajanje, ki ga »zavrtimo« V Sloveniji se sistem ugotavljanja in zagotavlja-Kakovost šole je pomemben vidik vzgoje in izo- torstvom Šole za ravnatelje, v okviru katerega je svoje delo in napredek oddelka. Tim za kakovost pa je tisti, ki evalvira napredek celotne šole in o Uvajanje izboljšav in samoevalvacija pod men-svoje delo in napredek oddelka. Tim za kakovost cilje na področjih »Profesionalno učenje in de-CEV v razvoju in učenju«. Na ta cilj vežemo tudi pa je tisti, ki evalvira napredek celotne šole in o lovanje UČITELJEV« in »Varno in spodbudno PROTOKOL ZA UVAJANJE NOVOSTI tem poroča vsem deležnikom. UČNO OKOLJE«. Vsake tri leta Postavljanje CILJA opravljenega Izvajanje Postavljanje Analiza dela dejavnosti novih CILJEV dejavnosti Izvajanje Evalvacija Uvajanje Slika 1: Potek protokola sprememb zastavljanja ciljev Slika 1: Potek protokola zastavljanja ciljev Protokol ponavljamo vsake tri leta. Osredni cilj postavimo na področju »Dosežki UČENCEV v razvoju in učenju«. Na ta cilj vežemo tudi cilje na področjih »Profesionalno učenje in delovanje UČITELJEV« in »Varno in spodbudno UČNO OKOLJE«. Slika 2: Področja postavljanja ciljev 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 61 1 Kratka zgodovina podatkovni steni so nastajali in se dopolnjevali vsa tri leta, prav tako kot raste in se širi dreve- Prvo triletje 2013–2014–2015: sna krošnja. Samostojnost – sam se učim, za zdravje skrbim V tem projektu smo iskali načine, kako učen- Prednostna področja smo po individualnem ce naučiti, da se bodo lažje začeli učiti sami in da bodo usvojili ustrezne postopke za učinkovi-premisleku, razgovoru v aktivih in pozneje še na to učenje. Na področju skrbi za zdravje smo že-ravni šole izbrali na dveh področjih. leli učence opremiti z mnogo preprostimi nači-Na šoli imamo dva programa: ni, kako lahko sami poskrbijo za svojo vitalnost • Poseben program vzgoje in izobraževanja, ka-in zdravje, kot so pitje vode, minute za zdravje in mor so učenci vključeni do šestindvajsetega ustrezne higienske navade. Učenci se namreč tudi leta starosti, poudarja krepitev znanja, kom-pri skrbi za lastno zdravje raje učijo skupaj s sošol-petenc in veščin za čim samostojnejše življe-ci v šoli, kot pa poslušajo starševske nasvete. nje, torej več vsebin z vzgojnega področja. Med izvajanjem dejavnosti za doseganje cilja • V prilagojenem programu z nižjim izobraz-Samostojnost smo o svojem delu povprašali tudi benim standardom (NIS) učence priprav-starše, ki so z odgovori na vprašalnik potrdili, da ljamo na nadaljnje izobraževanje in je poleg so s potekom aktivnosti seznanjeni in da njihovi vzgojnih vsebin večji poudarek na učenju ozi-otroci v večini aktivnosti izvajajo tudi doma. Uči-roma akademskem znanju. telji so ob končni evalvaciji sporočali, da bodo z Po razgovoru na ravni šole smo prišli do skle- dejavnostmi nadaljevali, mogoče kaj spremeni-pa, da tudi učenci, ki obiskujejo NIS, potrebu- li ter usvojeno znanje in veščine pri učencih še jejo cilj z vzgojnega področja. Obratno seveda utrdili. Nekaj primerov, ki so jih napisali učitelji: velja tudi za učence, ki obiskujejo posebni pro- • Pripravljenost na pouk, aktivna vloga učenca v gram, saj potrebujejo cilj, ki bi zajel učno podro- učnem procesu in transformacija šolskega zna-čje. Cilj »Sam se učim, za zdravje skrbim« obsega nja v življenje se mi zdijo najpomembnejši, zato v prvem delu učno področje, v drugem delu pa bom temu področju dajala največji poudarek. vzgojno. Podcilj »Učenci razvijajo samostojnost« • Učni cilj bom razdelila na manjše korake, ki je bil naš skupni cilj. jih bom realizirala postopoma ob slikovnem Pred pisarno ravnateljice smo postavili po- gradivu. datkovno steno, kjer smo slikovno ponazorili • Cilj bom bolj konkretno zastavila. Mnenja aktivnosti. Na drevesu s krošnjo smo predstavi- sem, da bi ožjemu cilju lažje sledili z bolj mer-li aktivnosti, letne cilje in triletni cilj. Podatki na ljivimi dejavnostmi. VARNO IN UČNO OKOLJE SPODBUDNO VARNO IN SPODBUDN O U Č NO OKOLJE Slika 3: Slikovni prikaz zastavljenega cilja – SAMOSTOJNOST Slika 3: Slikovni prikaz zastavljenega cilja – SAMOSTOJNOST 62 Rastemo Po narejeni skupni evalvacije preteklega tri- • »Team Teach« – Marjetka Petrič Pukovec letnega dela smo sklenili, da z delom nadaljuje- • »Brez nasilja med vrstniki, CAP« – Mari Dob- mo in poiščemo nov cilj po že zastavljenem pro- nik Žerjav, tokolu. • »Usposabljanje rabe interaktivne table« – mag. Andreja Gorše, Drugo triletje 2016–2017–2018: • »Osnovna šola in vključevanje učencev s po- Komunikacija sebnimi potrebami« – Matej Rovšek in Boštjan Kotnik Triletni cilj »Komunikacija« smo izbrali oziro- • »Kako sestaviti dober pisni test« – Anja Kožuh ma poiskali, ker smo želeli dvigniti kakovost ko- in Irena Ferlinc Brezovar municiranja med učenci samimi ter med učenci • »Evalvacija ciljev projekta OPKakovost« – in učitelji oziroma drugimi odraslimi osebami. mag. Marjeta Šmid in mag. Andreja Gorše Končni cilj je bil prenos kakovostne komunika- • »Slovenščina v šoli« – mag. Barbara Rebolj cije izven šole, tako v domače kot v širše socialno okolje. Tudi v drugem triletju izvajanja dejavno- Učitelji, ki smo sodelovali v dejavnostih in sti in sledenja zastavljenemu cilju Komunikacija sledili cilju, smo nanizali pozitivne izkušnje (naj so sodelovali vsi učenci in vsi strokovni delavci. omenim samo nekatere): druženje, možno sode- Dvakrat letno smo izvajali evalvacijo, vnašali iz- lovanje med razredi (medrazredno sodelovanje), boljšave in o vsem poročali na konferencah ozi- medsebojna pomoč, spremljanje napredka, pri- roma strokovnih sestankih. merjava in izmenjava dobre prakse. Slabosti lah- Pri dvigu kakovosti delovanja šole poleg pod- ko popravimo le tako, da jih izpostavimo (tudi tu ročja napredka učencev sledimo tudi cilju, ki navajam le nekatere): slabe govorne sposobnos- smo ga poimenovali Profesionalno učenje in de- ti nekaterih učencev, vedenjske težave, skromna lovanje učiteljev. Na šoli smo poslušali več pre- samoevalvacija, težave pri iskanju primerne dru- davanj na temo komunikacije, ki smo jih pripra- žabne igre za vse učence, neodzivnost posame- vili strokovni sodelavci šole ali smo povabili dru- znih staršev, vodenje evidenc. ge strokovnjake: Mnenje vseh sodelujočih je bilo pozitivno. • »Kako pomagati otroku do odgovornosti?« – Z dejavnostmi in potjo, ki smo jo prehodili do Andreja Poljanec zastavljenega cilja, smo dobili veliko novega zna- nja in veliko dobrih praks, ki nam bodo popotni- ca za nadaljnje delo. Slika 4: Slikovni prikaz cilja – KOMUNIKACIJA 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 63 Tretje triletje 2019–2020–2021: učencem smo priskrbeli tudi prenosnike in ta- Zdrava samopodoba blice, da so imeli osnovne pogoje za komunika- šoli. Mnenja smo bili, da prav vse to prispeva k lavcev oblikovali dodaten cilj: »(PO)moč«, s ka- temu, da postaja naša šola kakovostnejša. terim smo želeli učencem z individualno po- V triletnem ciklu smo bili zaradi pandemije močjo pomagati pri zapolnjevanju teh vrzeli. (COVID-19) in posledičnega zaprtja šole prisilje- Hkrati smo ponovno oživili aktivnosti za dose- ni prilagoditi način dela. Sedem tednov smo izva- ganje cilja: »(SO)DELUJEMO«, s katerimi smo jali pouk na daljavo, štiri tedne pa v tako imenova- želeli učence še bolj kot pred pandemijo aktivno nih »mehurčkih«. V prvih dveh mesecih smo ve- vključiti v učni proces. lik poudarek namenili izobraževanju učencev in Po vrnitvi v šolo smo zaradi okoliščin zastav- učiteljev na področju opismenjevanja IKT. Zaradi ljeni cilj »Zdrava samopodoba« ponovno posta- »Zdrava samopodoba«, ki smo ga zasledovali na- kih. Pri nekaterih učencih smo zaznali vrzeli v slednja tri leta, vključili tudi protokole, razvoj- znanju, ki je bilo obravnavano v času dela na da- ne naloge, projekte in dejavnosti, ki potekajo na ljavo. Zato smo v okviru skupine strokovnih de- Prvič smo na slikovni predstavitvi poleg cilja Po vrnitvi v šolo smo pouk izvajali v mehurč- cijo na daljavo. novih potreb smo oblikovali nov cilj: »S pomočjo vili v ospredje. Z vprašalnikom, namenjenim uči- sodobne IKT znamo komunicirati na daljavo«, ki teljem, smo želeli ugotoviti, ali je delo od doma smo ga obravnavali kot prednostnega. kaj vplivalo na samopodobo učencev. Učitelji so Na šoli smo vzpostavili okolje Microsoft Te- ocenili, da je kar 32 % učencev postalo manj sa- ams za komunikacijo na daljavo. V septembru in mozavestnih. Poleg tega smo jih vprašali, kateri oktobru smo izvedli vse potrebne registracije in projekt je po njihovem mnenju najbolj vplival na uvodna izobraževanja, tako da smo bili novem- samopodobo in aktivnost učencev. Od devetih bra, ob ponovnem zaprtju šol, pripravljeni in ne- naštetih projektov so kot najbolj pozitiven oce- mudoma začeli z delom na daljavo. Nekaterim nili protokol »Varno in spodbudno učno okolje«. Slika 5: Slikovni prikaz cilja – ZDRAVA SAMOPODOBA 64 Rastemo Ob zaključku triletja smo pri evalvaciji pose- Dejavnosti in cilji po posameznih zaposlenih novim razmeram. Mnenja smo bili, Dosežki učencev Na področju smo cilje in de-da smo v dani situaciji učencem nudili kakovo-bej poudarili hitro in uspešno prilagajanje vseh področjih stno in strokovno podporo – tako na učnem in javnosti povezali z dvema protokoloma, ki sta se zaključila v preteklem šolskem letu in sta bila socialnem področju kot na emocionalnem. tako uspešna, da smo ju želeli ohraniti. S spoznavanjem bontona, razvijanjem med- Četrto triletje 2022–2023–2024: vrstniške komunikacije, druženjem in timskim Skupaj nabiramo znanja, spretnosti in veščine delom smo želeli učencem in učiteljem ustvariti V zadnjem triletju so pred nas stopile nove pre- varno in spodbudno učno okolje. Z dejavnostmi, kot so spoznavanje vrednos-izkušnje in zahteve, ki jih prinašajo čas in glo-ti denarja in usvajanje rokovanja z njim, vaje balne spremembe. S strokovnim pristopom smo za lepo pisanje ter zastavljanje lastnih ciljev, so se skupaj potrudili poiskati rešitve. Pri nekaterih učenci s pomočjo protokola formativnega spre-vprašanjih smo se obrnili na strokovnjake po-mljanja sledili individualnemu napredku in poti sameznih področij, ki so nam nudili dragoce-do zastavljenih ciljev. no podporo. V okviru supervizije so nam poleg Na področju Profesionalno delovanje in splošnih napotkov pomagali tudi z odgovori na učenje učitelja smo se poleg izobraževanja na konkretna vprašanja, vezana na posamezne do-študijskih skupinah kot kolektiv udeležili še iz-godke ali učence. obraževanja na področju izobraževalne komu- nikacijske tehnologije Digitrajni učitelj. Vsak od zaposlenih se je lahko udeležil tudi izobraževanj po lastnih željah in potrebah. Slika 6: Slikovni prikaz cilja – SKUPAJ NABIRAMO ZNANJA, SPRETNOSTI IN VEŠČINE 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 65 Na področju Varno in spodbudno učno oko- • Dosežki učencev: osredotočili se bomo na ra-lje smo imeli veliko dela, saj smo se vselili v nove zvoj socialnih veščin, dejavnosti zunaj šolskih oziroma renovirane šolske prostore. Ti postopo- prostorov in osebnostno rast učencev. ma, glede na finančne zmožnosti, dobivajo novo • Profesionalno delovanje in učenje učiteljev: prijaznejšo vzdušje. Poleg kotičkov za kuhanje poudarek bo na strokovni podpori zaposle- opremljamo učilnice glede na starost in potre- nim znotraj kolektiva. be učencev. Oblikuje se tudi podoba posameznih • Varno in spodbudno učno okolje: nadalje-hodnikov in skupnih prostorov. Prijavili smo se na vali bomo z urejanjem in opremljanjem no- razpis za opremo IKT, tako da bodo vse učilnice vih šolskih prostorov ter razvijali učinkovite imele sodobno in delujočo računalniško opremo. vzgojne strategije. Težko čakamo tudi dokončne ureditve atrija, da bomo imeli varen prostor za igro in vrtičkarstvo. Naše delo, ki je včasih malo manj intenzivno, drugič pa mu komaj sledimo, našim učencem (Po)moč – individualizirano delo z učenci pomaga pri usvajanju novih ciljev, širjenju zna- nja in razvijanju vseživljenjskega učenja. Spod- Tudi v letošnjem šolskem letu smo izvajali indi- buja jih k dejavnostim tudi zunaj šolskih prosto- vidualno pomoč učencem. rov in v domačem okolju. Uspešno sodelovanje V zadnjem letu se je pokazala potreba po dru- jim dviga samopodobo in prispeva k boljšemu in gačni obliki učnega procesa. Učenci, ki s svojim bogatejšemu življenju. vedenjem motijo pouk ali ne zmorejo slediti učne- Za konec bi dodala misel Maye Angelou: »Se- mu procesu, potrebujejo individualiziran pristop. gregacija me je oblikovala; izobraževanje me je Ne gre več le za primanjkljaje v znanju, temveč osvobodilo.« za težave na socialnem in osebnostnem področju. Mislim, da to velja tudi za naše učence. Z obi- Izkazalo se je, da je za razred in učenca bolje, da se skovanjem naše šole so res segregirani, a hkrati začasno umakne iz razreda in individualno usvaja prejemajo izobrazbo, ki jih osvobaja. tekočo snov. Na tem področju delamo prve kora- ke in pridobivamo dragocene izkušnje. Protokoli – projekti – tekmovanja V letošnjem letu smo bili zelo aktivni v izvaja- nju protokolov, projektov in udeležbi na števil- nih tekmovanjih. Delovali smo na več področ- jih: šport, branje, socialno vključevanje, zgodo- vina, kultura, pisanje, zdravje, zdravo življenje in še na mnogih drugih. Nekateri projekti, tekmo- vanja so trajali vse leto, drugi mesec, teden ali le dan. Prav vsi so nam dali določena spoznanja in izkušnje, ki nas gradijo. Pogled naprej V letošnjem šolskem letu smo dosegli ali se prib- ližali že četrtemu cilju, ki smo si ga zastavili v okviru ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na naši šoli. Naše misli in delo pa so že usmerjeni v zastav- ljanje cilja za naslednje peto triletje. 66 Rastemo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 67 Povezovanje šolske skupnosti v posebnem programu Urša Bastarda Božič, prof. def., učiteljica Da učenec doseže svoj optimalni razvoj, tako Že vrsto let se oddelki s starejšimi učenci po- na učnem kot socialnem področju, je zelo po- sebnega programa vsak mesec srečujemo na ple- membno, da se v šoli dobro počuti. To še posebej su, s katerim obeležimo rojstne dni učencev te- velja za učence s posebnimi potrebami. kočega meseca. Julijske slavljence priključimo Velik del odgovornosti za ustvarjanje prijet- junijskim, avgustovske pa septembrskim. Ne po- nega, varnega in spodbudnega šolskega ter uč- zabimo niti na učiteljice in varuhe. nega okolja nosimo v prvi vrsti učitelji in učen- Po vnaprej pripravljenem razporedu vsak ra- čeva ožja razredna skupnost, pa tudi učenci zred poskrbi za praznovanje rojstnih dni učen- iz drugih oddelkov. Pomembno je, da se vsak cev v določenem mesecu. Takrat se za razred, ki učenec, tudi tisti s posebnimi potrebami, za- je zadolžen za organizacijo zabave, začne pravo veda, da soustvarja razredno in šolsko oko- delo. Običajno razredna učiteljica glede na zase- lje, katerega del je. Za takšno zavedanje je se- denost telovadnice določi datum in čas prazno- veda potrebna zunanja spodbuda vseh stro- vanja, v vse ostale dejavnosti pa so učenci zelo kovnih delavcev, da se lahko v skladu s spo- aktivno vključeni in se ob konkretnih nalogah – sobnostmi učencev razvije v čim večji meri. na primer pripravah na praznovanje – učijo ter Prijetno šolsko klimo najlažje vzpostavljamo z razvijajo znanja in spretnosti na različnih pred- dejavnostmi, ki niso strogo učne ali akademske metnih ali razvojnih področjih, kot jih določa narave, vendar učencem omogočajo razvoj ve- učni načrt. ščin, kompetenc in lastnosti, ki so ključnega po- mena za kakovostno in izpolnjeno življenje. Priprava vabil (in dekoracije): Učenci izdelajo in Na posebnem programu vzgoje in izobraže- razdelijo vabila za ostale oddelke. Pri tem uresni- vanja je učni načrt dovolj prilagodljiv, da nam v čujejo cilje s področij delovne in likovne vzgo- okviru pouka omogoča tudi uresničevanje raz- je (izdelava vabila) ter splošne poučenosti (pi- ličnih ciljev preko prej omenjenih dejavnosti. sanje). Ob izročanju vabil drugim oddelkom in Ena izmed takšnih dejavnosti so rojstnodnev- učiteljem razvijajo samostojnost, krepijo pozitiv- ne zabave, ki najprej pri pripravah povežejo raz- no samopodobo in se učijo primernega načina redno skupnost, na sami zabavi pa se poveže komuniciranja. skupnost celotnega posebnega programa. 68 Rastemo Priprava pogostitve: Učenci določijo jedi, upo- rokovanja z denarjem, kar je povezano s cilji za števajo različne diete povabljencev, pripravijo področje splošne poučenosti. Priprava jedi je del seznam sestavin, ki jih kupijo v trgovini. S tem učnega načrta s področja delovne vzgoje. razvijajo veščine iskanja informacij, pisanja in Izbor glasbe: Učenci pripravijo seznam skladb za Priprava prostora na dan zabave: Učenci poskr-predvajanje, pri čemer upoštevajo besedilno in bijo za ozvočenje, IKT-opremo, prostor za ples in kakovostno primernost, različne glasbene okuse počitek, postavijo dekoracijo in pogostitev, kar je ter glasbene zvrsti, primerne za ples, kar sovpada pomemben del delovne vzgoje. s cilji glasbene vzgoje. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 69 Ples: Najprej so izpostavljeni slavljenci, nato pa vedno predvaja pesem Andreja Šifrerja »Za pri-sledi prosti ples, ki ga vsi z veseljem pričakujejo. jatelje«, katere sporočilnost krepi občutek pripa-Ples je odlična kardio vadba, hkrati pa povezu- dnosti in povezanosti šolske skupnosti. je cilje gibanja in športne vzgoje. Kot zadnja se Pospravljanje: Po plesu učenci pospravijo pros- • 21. marca praznujemo Svetovni dan Downo- tor in pomijejo posodo, kar je prav tako del de- vega sindroma – obujemo dve različni noga- lovne vzgoje. vici. Rojstni dnevi niso edini razlog za naše prazno- vanja. Ob določenih praznikih na plese povabimo vse učence posebnega programa: 70 Rastemo • 2. aprila oblečemo modra oblačila in obeleži- mo Svetovni dan zavedanja o avtizmu. Na teh zabavah ni namen le druženje in ples, je srčkov ples ob valentinovem, ko se oblečemo v pač pa tudi povezovanje, spoznavanje, razume- rdeča ali roza oblačila ter si polepšamo puste fe- vanje in sprejemanje drugačnosti. bruarske dni. Si pa privoščimo tudi plese, ki imajo pred- vsem ali zgolj zabavno noto. Najbolj priljubljen Pogosto nas februarja ali marca čaka tudi Ob bližanju pustnega torka učenci pogosto pustna zabava, ko poskrbimo, da sodelujemo vsi sprašujejo: »Kaj boste pa letos učiteljice?«. Sku- in da so našemljeni vsi učenci – če kdo nima ma- pinska maska učiteljev je osrednja tema pustnih ske, jo poiščemo med starimi šolskimi. Ob tem zabav. Prav zato se učitelji vsako leto z velikim bi se rada navezala na že omenjeno na začetku, veseljem lotevamo šivanja kostumov. Ob podpo- in sicer, da učitelji v veliki meri prispevamo k ri vodstva šole se pogosto pošalimo, da je to naš dobremu počutju vsakega člana šolske skupnos- »team-building«. Na pustni torek se prepustimo ti. Že več kot 20 let si učitelji šivamo skupinske prazničnemu vzdušju. pustne kostume. Od začetnih krav do pujskov, pingvinov, žiraf, lisic, muh, žab in papagajev do jajc, lubenic, Pik Nogavičk in vitezov, snežakov in dreves – vse to ustvarjamo v popoldanskem času: kreiramo, strižemo, šivamo, lepimo in tudi med nami, zaposlenimi, tkemo pomembne vezi in občutek pripadnosti, ki ga širimo na učence. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 71 Ni pa samo zabava tista, ki pozitivno vpliva učenci pa so ob tem prav tako zadovoljni, saj jim na dobro počutje naših učencev. Tudi druženje z družba starejših vrstnikov veliko pomeni, saj so mlajšimi učenci in nudenje pomoči tistim, ki jo jim pogosto vzor. potrebujejo, je nekaj, čemur na naši šoli posveča- Se pa starejši učenci med seboj radi družijo mo veliko pozornosti. tudi pri drugih dejavnostih. Športne igre so ve- Naj gre za preprosto igro ali za pomoč učite- liko bolj zabavne, če je igralcev več: ko se učenci ljem in varuhom pri izvajanju dejavnosti (zlas- pri hokeju podijo za ploščkom ali se med dvema ti fizična pomoč na sprehodih), vse to krepi po- ognjema uspešno izmikajo žogi, ne skrbijo le za zitivno samopodobo starejših učencev. Preko zdrav življenjski slog, učijo se pravil iger, sodelo- takšnih izkušenj dobijo pomembno sporoči- vanja, potrpežljivosti ter ustreznega sprejemanja lo: da zmorejo, so uspešni in dragoceni. Mlajši zmag in porazov. 72 Rastemo Ena najlepših oblik sodelovanja pa so sku- vzdušje, ki povezuje šolsko skupnost ter krepi pne točke na šolskih prireditvah. Takrat učenci medsebojne odnose. Takšna doživetja ostanejo pokažejo svoje talente, ustvarjalnost in pogum. v lepem spominu in spodbujajo občutek pripa- Skupaj z učitelji in varuhi soustvarjajo prijetno dnosti šoli. Posebno vlogo ima tudi razdeljevanje sadja občutek odgovornosti. Hkrati krepijo zaupanje ob šolski malici. V šolski kuhinji pripravijo sad- vase in v druge, se veselijo skupnih dosežkov ter je za vse učence naše šole skupaj, učenci višjih spoznavajo, da je vsak posameznik pomemben stopenj posebnega programa pa ga nato prevza- del razreda in šole. mejo in razdelijo po razredih. Na začetku potre- Tudi učitelji in varuhi s svojim zgledom, bujejo nekaj vodenja, vendar način razdeljevanja ustvarjalnostjo in pripravljenostjo na sodelo- hitro usvojijo in kasneje samostojno, običajno v vanje prispevamo k temu, da šola postaja pros- paru, opravljajo to zadolžitev. Pri tem se urijo v tor, kamor se učenci radi vračajo. Skupaj gradi- osnovnih komunikacijskih veščinah, širijo ori- mo okolje, kjer ima vsakdo možnost, da zasije, se entacijo v šolskem prostoru ter utrjujejo mate- razvija in čuti, da pripada. matična znanja. Opisane dejavnosti – od plesov do pomoči Vse te dejavnosti – rojstnodnevne zabave, te- mlajšim – niso le prijetna popestritev pouka. So matski plesi, pustno rajanje, pomoč mlajšim in dragocene izkušnje, ki učencem dajejo občutek prevzemanje odgovornosti – imajo skupni ime- pripadnosti, uspeha in pomembnosti. Prav te iz- novalec: povezovanje šolske skupnosti. Učen- kušnje gradijo mostove med učenci, učitelji, va- ci se ob teh priložnostih učijo sodelovanja, ko- ruhi in ostalimi zaposlenimi ter ustvarjajo šolsko munikacije, sprejemanja drugačnosti in razvijajo okolje, v katerem se vsakdo dobro počuti. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 73 Kulturno dogajanje skozi nastope in prireditve Polona Bončina, mag. prof. glas. ped., učiteljica Urška Oblak, univ. dipl. ped., učiteljica Prireditve na naši šoli so dogodki, kjer učenci po- kažejo svoja močna področja. Izvirnost, talent in ustvarjalnost naših učencev vsakemu poslušalcu ob ogledu pričarajo nepozabne spomine. Ob raz- ličnih priložnostih in praznikih se vsi učenci in zaposleni zberemo v telovadnici, kjer pripravimo pester in zanimiv program. S pripravami na šolske prireditve začenjamo že vsaj mesec prej. Vnaprej določimo rdečo nit prireditve in naslov, nato pa vsak oddelek sporoči, kakšno točko bo pripravil. Tako na prireditvi uživamo v ogledu gledaliških iger, plesnih predstav ali v različnih glasbenih toč- kah. Poleg posameznih oddelkov se na zaključnih šolskih prireditvah predstavijo tudi pevski zbor, gledališki in glasbeni krožek ter različni športni krožki. Vsaka prireditev je priložnost, da skupaj ustvarimo prijetno in povezano šolsko skupnost. Če se vrnemo deset let nazaj, se že na slikah lahko opazi, da je bila dobra energija na priredi- tvah vedno prisotna. Opazimo pa tudi, da je bilo število prisotnih malo manjše kot danes. Naša šola raste – pa ne samo kot stavba. Na šoli nas je vedno več, tako otrok kot tudi zaposlenih. Z ve- čjim številom učencev pridejo novi talenti, nove točke, nove ideje in še pestrejši program. V šolskem letu 2019/2020 smo občutili, kako pogrešamo to, da se družimo, veselimo, proslav- ljamo. Kot povsod drugje smo tudi tukaj občuti- srečevali. Še dobro, da smo bili navajeni veliko li posledice, ki jih je prinesel virus covid. Ampak stvari urejati preko elektronske pošte, telefona in nismo obupali. Naše proslave in prireditve smo videoklica. za nekaj časa prestavili na ekran. Nadgradili smo V šolskem letu 2024/2025 smo končno dobili tehnološko znanje in kljub prepovedi druženja našo novo veliko šolo. Kot se spodobi, smo šolo v živo pripravili prireditev, ki smo si jo ogledali otvorili z veliko proslavo. Nova šola, nova knji- vsak v svoji učilnici. Razredi so po svojih zmož- žnica, nova glasbena učilnica in pomembno dej- nostih pripravili točke, se posneli, slikali, naredi- stvo, da smo blizu drug drugemu – vse to nam li kolaž – vse to pa smo združili v en posnetek, da omogoča, da smo na kulturnem področju še smo vsaj malo dobili občutek, da smo vsi skupaj. boljši in močnejši. Preizkušnje smo premagovali tudi med grad- V šolskem letu 2024/2025 imamo tri pev- njo nadzidka šole, saj smo se težje usklajevali in ske zbore. Z zboroma prilagojenega programa z 74 Rastemo nižjim izobrazbenim standardom smo se udele- obisk vedno nekaj pripravimo. Pred letom 2020 žili različnih zunanjih prireditev: zaključne pri- smo mu pričarali predstavo, kjer smo pokaza- reditve v Sokolskem domu ob Dnevih evropske li točke, ki smo jih pripravljali za prireditev za kulturne dediščine 2024, proslave ob 20-letnici starše. Ko pa so se razmere leta 2020 spremenile, Rotary kluba Škofja Loka in državne revije Za- je vsak razred pripravil nekaj majhnega na varni pojmo, zaigrajmo, zaplešimo v Ipavčevem kul- razdalji – zapel kakšno pesmico, narisal risbice turnem centru v Šentjurju. ali pa mu zrecitiral pesmico. Vsekakor smo bili Vsako leto sodelujemo na zaključni priredi- Miklavža in njegovih pomočnikov vsakič zelo tvi Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jo v so- veseli. Ker je bil ta način vsem zelo prikupen, delovanju z Občino Škofja Loka pripravimo vr- smo ga obdržali do danes. tec in škofjeloške osnovne šole. V zadnjih letih Prireditve so srce naše šole. To so trenutki, ko smo največkrat nastopali s točko pevskega zbora se učenci, učitelji in starši povežemo, veselimo in in tudi z dramatizacijo Prešernovega Povodnega spoznamo, kako pomembno je sodelovati. Kul- moža. Naše točke so skrbno pripravljene. turne prireditve niso le del šolskega programa, Nastop na državni reviji Zapojmo, zaigrajmo, pač pa čas, ko se prepletejo ustvarjalnost, umet- zaplešimo v Šentjurju je bil v letu 2025 za nas zelo nost, talent. Je prostor in čas, kjer lahko vsak za- poseben. Mentorici sva se odločili zbora prilago- sije v svoji najboljši in najsvetlejši luči. V priho- jenega programa z nižjim izobrazbenim standar- dnosti si želimo to bogato tradicijo ohranjati – še dom združiti. To pomeni, da so skupaj nastopali bolj močni, še bolj številčni, še bolj povezani. vsi učenci od prvega do devetega razreda. Žele- li smo pokazati, kako pomembno je sodelovanje med mlajšimi in starejšimi. V prazničnem decembrskem času nas vsa- ko leto obišče tudi Miklavž, ki mu v zameno za 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 75 Šport na OŠ Jela Janežiča Nataša Trampuš Šeruga, prof. šp. vzg., učiteljica Že ničkolikokrat sem sedla za računalnik, da zapi- oblike organizirane športne vadbe v šoli ter tudi šem nekaj stavkov o športu in športnih dejavno- v širšem socialnem okolju. Ob tem pridobivajo stih, ki jih izvajamo na naši šoli. Ne bom tajila, da nova znanja, spretnosti, vztrajnost in izkušnje, ki sem si želela olajšati delo z danes tako sodobnim jim pridejo prav v vsakodnevnem življenju. ChatGPT-jem. A besede, ki so prišle s strani pri- Vendar pa moram vseeno začeti tako, malo pomočka umetne inteligence, ne znajo uporabljati bolj strokovno, saj šport nosi s seboj veliko pozi- mojih izrazov, ne pišejo jezika, ki ga poznam, zato tivnih učinkov, na katere se bom v nadaljevanju sem kar hitro opustila to, na nek način lažjo pot. osredotočila. Tudi pri športu ni bližnjic, so vijuge, ovinki, vzpo- ni in padci, ki nas gradijo, zaznamujejo in nam Pozitivni učinki športnih dejavnosti pri dajejo prepotrebne življenjske izkušnje. učencih (s posebnimi potrebami) Ne bom se ustavljala pri suhoparnih dejstvih Športne dejavnosti imajo pomembno vlogo pri in statističnih podatkih o tem, koliko let že iz-razvoju otrok in mladostnikov. Skozi različne vajamo krožke in športne dejavnosti, ter na ko-športne aktivnosti se otroci ne le zabavajo, tem-liko tekmovanjih smo že sodelovali, ker to ni v več tudi razvijajo svoje gibalne sposobnosti, kre-mojem stilu, niti ni to bistvo športa. V svojem pijo samozavest in se učijo pomembnih social-prispevku želim poudariti tisto, kar meni, špor-nih veščin. Šport predstavlja sredstvo za vklju-tni pedagoginji, in rada bi verjela, da tudi mojim čevanje v družbo, osebni napredek in izboljšanje učencem, predstavlja šport. kakovosti življenja učencev. Ni mi težko korakati V prvi vrsti bi rekla, da šport predstavlja zaba-skupaj z mojimi učenci, saj jih s tem navajam na vo in sprostitev. Seveda bi bilo prevzetno trditi, da aktivno preživljanje prostega časa. je šport na prvem mestu vrednostne lestvice vseh Z izvajanjem prilagojenih športnih dejavno-učencev, a večina jih rada obiskuje pouk športa, sti lahko športni pedagogi pomembno prispeva-športne interesne dejavnosti, športne dneve, zim-mo k celostnemu razvoju učencev s posebnimi ske ter letne šole v naravi, tekmovanja in različne 76 Rastemo potrebami. Pomembno je, da šport ostane dosto- vključevanje v širše socialno okolje. pen vsem in da vsak učenec doživi uspeh ter ve- Ne smemo pozabiti na dejstvo, da se vse vaje selje ob telesni aktivnosti. in aktivnosti prilagodijo vsakemu posamezniku V nadaljevanju predstavljam več pozitivnih glede na njegove zmožnosti ter da vsakdo napre- dejavnikov, ki jih šport nudi našim učencem. duje v svojem tempu. 1. Razvijanje motoričnih sposobnosti in 2. Zadovoljevanje lastnih gibalnih potreb gibalnih spretnosti Otroci imajo naravno potrebo po gibanju, ki je Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na ra- ključna za njihov telesni in duševni razvoj. Šport zvoj osnovnih motoričnih sposobnosti, kot so predstavlja sredstvo za sproščanje energije, razi- koordinacija, ravnotežje, gibljivost, vzdržljivost, skovanje svojih mej in način za sprostitev. hitrost in moč. Učenci s posebnimi potrebami V šoli se na eni strani srečujemo z učenci, ki pogosto potrebujejo dodatno spodbudo in pod- jih moramo navajati na umirjeno zadovoljevanje poro pri razvoju gibalnih sposobnosti in spret- lastnih gibalnih potreb, na drugi strani pa s tisti- nosti, saj imajo zaradi različnih vzrokov lahko mi, ki jim gibanje predstavlja zahteve in izzive, ter primanjkljaje v gibalnem razvoju. potrebujejo veliko spodbude s strani učiteljev in Skozi prilagojene športne dejavnosti lah- spremljevalcev, da določene naloge izvedejo. Po- ko postopoma vplivamo na izboljšanje telesne vezati to barvno paleto različnih potreb in moti- vzdržljivosti, ki predstavlja temelj za vse športne vov od strokovnih delavcev zahteva veliko mero dejavnosti. Če ima učenec dobro splošno teles- prilagodljivosti in iznajdljivosti. Ne smemo po- no vzdržljivost, mu le-ta omogoča dovolj visoko zabiti, da smo tu za vsakega učenca posebej in se stopnjo telesne pripravljenosti (»kondicije«), za- mu skušamo prilagoditi. Zato je še toliko bolj po- radi česar posledično lažje in boljše sodeluje pri membno, da imajo naši učenci možnost in prilož- vseh športnih dejavnostih. Z razvijanjem celotne nost ukvarjati se z različnimi športnimi panoga- palete motoričnih sposobnosti pozitivno vpliva- mi, znotraj katerih lahko vsak napreduje v skla- mo na pridobivanje in usvajanje novih gibalnih du s svojimi zmožnostmi in sposobnostmi. Naš znanj ter spretnosti, s čimer vplivamo na izbolj- osnovni cilj je razvijati šport kot vrednoto, zara- šanje vsakodnevnih dejavnost. Na primer: iz- di katere se bodo naši učenci s športnimi dejav- boljšanje ravnotežja pomaga pri varnejši hoji po nostmi ukvarjali tudi v odrasli dobi. Zato je ključ- stopnicah, izboljšana koordinacija pa pripomo- no, da učencem zagotovimo raznolike in prilago- re k boljši manipulaciji s predmeti in izvajanju jene športne aktivnosti, ki jih bodo motivirale in nalog, kot so oblačenje ali pisanje. Različne igre, poligoni in vaje z drobnimi rekviziti omogočajo sistematičen razvoj gibalnih sposobnosti. Špor- tne aktivnosti kot so igre z žogo, elementi gimna- stike ali prilagojeni športi, učencem omogočajo nadgradnjo osnovnih gibalnih vzorcev ter razvoj fine in grobe motorike. Nemalokrat se zgodi, da učenci opazijo svoj napredek in postanejo bolj samozavestni pri gi- banju in izvajanju najrazličnejših gibalnih na- log, zaradi česar so bolj motivirani za vadbo in se posledično vključujejo tudi v druge aktivno- sti. Na šoli učence spodbujamo, da se vključujejo v športne dejavnosti, ki jih organizirajo lokalna športna društva ter tako vplivamo, poleg večje- ga napredka v posamezni športni panogi, tudi na 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 77 jim omogočile, da v gibanju uživajo. Šport je orod- • Sposobnost sodelovanja – Učenci se uči-je za izboljšanje kakovosti življenja, ni le sredstvo jo, kako delati skupaj za skupni cilj, bodisi v za doseganje športnih rezultatov in razvoj gibal- igrah ali na tekmovanjih. Navajamo jih, da nih sposobnosti, ampak predvsem način za kre- poskušajo razumeti, da šteje vsak prispevek pitev duševnega zdravja, socialne vključenosti in posameznika, ne glede na sposobnosti. Po- življenjskega zadovoljstva. memben je trud, ne rezultat. • Komunikacijo – Učenci se učijo izražanja 3. Socializacija svojih misli in občutkov ter poslušanja dru- gih. To vključuje tako verbalno (druženje, Socializacija skozi športne dejavnosti je izred- motivacija soigralcev) kot neverbalno (očesni no pomemben vidik športa pri naši populaciji stik, geste) komunikacijo. učencev, če ne celo eden izmed najpomembnej- • Spoštovanje pravil – Pri igranju športnih ših. Šport nas uči medsebojnega sodelovanja in iger se naučijo, da morajo upoštevati dogovo- razumevanja, sprejemanja drugačnosti, upošteva- re, spoštovati sodniške odločitve ter razumeti nja pravil, navodil in sprejemanja sodniških odlo- pomen discipline. čitev. Športne aktivnosti omogočajo interakcije z • Medsebojno pomoč in podporo – Učence vrstniki, sodelovanje v skupinskih igrah, s čimer spodbujamo, da se učijo pomagati soigral- cem, spodbujati drug drugega in sprejemati različne sposobnosti posameznikov v ekipi. Prijateljstvo in občutek pripadnosti Skupinske igre, tekmovanja in športni krožki omogočajo učencem, da sklepajo nova prijatelj- stva in pridobijo občutek pripadnosti. Športni do- godki, kot so šolska športna tekmovanja ali špor- tni dnevi, dajejo otrokom priložnost, da sodelu- jejo v skupnosti, delijo svoje izkušnje in skupaj doživljajo uspehe ter izzive. Pri učencih s poseb- nimi potrebami je to še posebej pomembno, saj s tem postajajo bolj samozavestni, s čimer vplivamo tudi na gradnjo pozitivne samopodobe. lahko vplivamo na razvoj dobrih medosebnih od- nosov. Naši učenci se v veliki meri soočajo s soci- alnimi izzivi kot so težave pri vzpostavljanju sti- kov, izražanju čustev ali razumevanju socialnih norm. Šport je odličen način za premagovanje teh ovir, saj ustvarja naravne priložnosti za komuni- kacijo, sodelovanje in medsebojno razumevanje. Razvoj socialnih spretnosti skozi šport Sodelovanje v skupinskih športih, kot so igre z žogo, štafetne igre ali moštvene igre, učencem omogoča učenje pomembnih socialnih veščin. Pri tem razvijajo: 78 Rastemo Obvladovanje konfliktov in čustveno prilagajanje Šport ponuja tudi priložnost za razvoj strategij ob- vladovanja konfliktov in krepitev čustvene odpor- nosti. Učenci skozi šport doživljajo različne situ- acije – od nesporazumov s soigralci do soočanja s porazi. Redna vključenost v športne aktivnosti jim pomaga razvijati občutek pravičnosti (reševa- nje nesoglasij na miren in konstruktiven način), sprejemanje porazov iz zmag (znati športno pre- nesti poraz in razvijati spoznanje, da je trud po- membnejši od samega rezultata) ter samoregula- cijo čustev (ob športnih izkušnjah se učijo nadzo- rovati jezo, frustracije ali navdušenje, kar jim lah- ko pomaga v drugih življenjskih situacijah). 5. Razvijanje pozitivne samopodobe in krepi- Dolgoročna socialna integracija tev samozavesti Šport ni le orodje za razvoj telesnih in gibalnih Uspeh pri športu, ne glede na to, kako majhen sposobnosti, temveč močno prispeva tudi k iz- je, ima lahko velik vpliv na samopodobo posa- boljšanju socialnih veščin, kar učencem s poseb- meznika. Ko učenci dosežejo določene cilje, ali nimi potrebami lahko odpira vrata v širšo druž- premagajo neko notranjo oviro, krepijo samoza- beno skupnost in jim tako omogoča bolj kakovo- vest in občutek lastne vrednosti. Pozitivne izku- stno življenje. šnje pri športu tako vplivajo tudi na druge vidike njihovega življenja, saj se učenci skozi šport učijo 4. Sprejemanje drugačnosti in spoštovanje vztrajnosti, discipline in postavljanja ciljev. raznolikosti skozi šport Spodbuda učiteljev in vrstnikov dodatno kre- pi njihovo motivacijo ter zaupanje vase. Učitelj Skozi športne aktivnosti se učenci učijo spre- lahko z uporabo pozitivne komunikacije, pohva- jemanja drugačnosti in spoštovanja raznoliko- le in spodbude ozavešča, da je napredek bolj po- sti. Vsak učenec ima svoje sposobnosti in ta- memben od rezultata samega. Pomembno je, da lente, zato je pomembno, da učitelji spodbuja- se učenci zavedajo, da je trud prav tako vreden mo takšno učno okolje, v katerem se vsi počutijo kot končni dosežek. To je še posebej ključno pri vključene in sprejete. Učenci s posebnimi potre- naših učencih, kjer je proces učenja pogosto dalj- bami pogosto potrebujejo prilagoditve in različ- ši, vendar vsako izboljšanje pomeni velik korak k ne oblike pomoči, kar pa ne pomeni, da ne mo- samostojnosti in zaupanju vase. rejo biti enakovredni oziroma uspešni v izbrani Dolgoročno gledano je pomembno, da učenci športni panogi. S prilagoditvami pravil, pripo- doživljajo šport kot prijetno in spodbudno izku- močkov ali načinov iger se lahko pri učencih za- šnjo, kjer so napake del učnega procesa. S tovr- gotovi občutek uspeha in sodelovanja. S sodelo- stnimi pristopi želimo razvijati notranjo motiva- vanjem krepimo občutek pripadnosti in poveza- cijo za gibanje in zdrav življenjski slog, kar po- nosti. V takem okolju se učenci učijo, da so raz- sledično vpliva na kakovost njihovega življenja. like naravni del družbe ter da ni nič narobe, če smo drugačni, saj imamo vsak svoje talente in 6. »Fair play« kar je najbolj pomembno – vsi se trudimo. Tak- šen odnos jih spodbuja k sprejemanju različnih Vrednote kot so spoštovanje pravil, sodelovanje mnenj, kultur in potreb drugih ljudi. in poštena igra (»fair play«), so ključnega pome- na za razvoj učencev. Športna vzgoja jih uči, da 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 79 so zmaga, poraz, trud in napor sestavni del vsake igre. Učenci se učijo, kako se dostojanstveno so- očati s porazom, spoštovati sodniške odločitve in ceniti trud svojih sotekmovalcev. »Fair play« ne pomeni le upoštevanja pravil igre, temveč tudi spoštovanje nasprotnikov, po- moč soigralcem in vzdrževanje športnega duha, ne glede na izid. Pri delu z učenci s posebnimi potrebami je še posebej pomembno poudarjati pomen enakovredne vključenosti vseh učencev, spodbujanje sodelovanja in prepoznavanja tru- da, ne glede na sposobnosti posameznika. S tem gradimo občutek pripadnosti in povezanosti, kar prispeva k pozitivni športni izkušnji. Pomemben vidik »fair play-a« je tudi učenje obvladovanja čustev v športnih situacijah. Učen- ci se pogosto soočajo z razočaranjem, jezo ali celo občutkom krivice, zato je ključnega pomena, da jih učimo, kako na primeren način izražati svoja čustva, sprejemati napake in se iz njih učiti. Vzgo- ja za »fair play« vključuje tudi spodbujanje empa- tije, kjer učenci razumejo, da je nasprotnik prav 7. Soočanje s strahovi – premagovanje treme tako trdo delal za svoj uspeh in si zasluži spoštova- pred tekmovanji nje. Z zgledi učiteljev in starejših vrstnikov lahko učenci »fair play« še bolje ponotranjijo. Tekmovanja in nastopi lahko pri otrocih sproža- Nenazadnje »fair play« ni pomemben le v jo tremo in negotovost, kar je povsem naravno. športu, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Na- Strah pred neuspehom, nastopanjem pred občin- učene vrednote kot so spoštovanje, odgovornost stvom ali primerjanjem z drugimi lahko vpliva na in pomoč drugim, učenci prenašajo v druge si- njihovo samozavest in izvedbo. Vendar pa je prav tuacije – v šolo, dom in družbeno okolje. S tem šport odlično orodje za postopno soočanje s temi šport postane ne le sredstvo za telesni razvoj, občutki ter učenje, kako jih obvladovati. temveč tudi za oblikovanje značaja in moralnih Z redno udeležbo na športnih dejavnostih in vrednot. tekmovanjih se učenci navajajo na situacije, kjer je prisoten pritisk. Ključno vlogo pri tem ima- mo učitelji, ki učencem nudimo podporo. Po- membno je, da učencem predstavimo tekmo- vanje kot priložnost za napredek in ne kot grož- njo. S postavljanjem realnih ciljev in usmerja- njem pozornosti na trud, izboljšanje rezultata ter osebni razvoj, krepimo njihovo notranjo motiva- cijo in samozavest. Tekmovanja tako postanejo učna izkušnja, kjer se učenci naučijo sprejemanja tako uspeha kot neuspeha. Pri učencih s poseb- nimi potrebami je še posebej pomembno, da so tekmovalne situacije prilagojene njihovim zmož- nostim. Spodbudno okolje, skupinska dinami- ka in občutek pripadnosti zmanjšujejo tremo in omogočajo pozitivno izkušnjo. 80 Rastemo Festival računalništva – računalniško državno tekmovanje za šole s prilagojenim programom z NIS in PP Z izkušnjami in s pridobivanjem pozitivnih neformalnih oblik ukvarjanja s športom. Usmer- povratnih informacij učenci postopoma razvije- janje učencev k dejavnostim, ki ustrezajo njiho- jo odpornost na pritiske. To jim ne pomaga le v vim interesom in sposobnostim, spodbuja notra- športu, temveč tudi pri soočanju s stresnimi situ- njo motivacijo. Takšna vključenost jim lahko po- acijami v šoli in vsakdanjem življenju. Šport tako maga pri krepitvi samozavesti, izboljšanju mo- postane močno orodje za osebnostno rast, učenje toričnih sposobnosti in povečanju socialnih in- vztrajnosti in razvoj psihične trdnosti. terakcij. Šport mora biti vir veselja, sprostitve in možnost pozitivnega potrjevanja, saj le tako pos- 8. Navajanje na možnost ukvarjanja z izbrano tane del vsakdana. športno panogo tudi v prostem času Redna telesna dejavnost ima številne pozitivne Za konec … učinke: zmanjšuje tveganje za prekomerno te- Ne predstavljam si, da bi lahko opravljala kakšno lesno težo in kronične bolezni, krepi srčno-žilni drugo delo kot to, da poučujem šport na naši sistem, izboljšuje duševno zdravje ter vpliva na šoli. Nemalokrat so me vprašali: »Pa se kdaj po- boljše spanje, koncentracijo in splošno počutje. čutiš tako, da bi zamenjala službo, odšla nekam Redna telesna dejavnost v šoli je ključna, ven- drugam, na redno šolo, na primer. Saj tam bi ti dar dolgoročen vpliv na zdravje in razvoj učen- bilo lažje!« Moj odgovor je vedno enak in eno- cev dosežemo le, če se športna aktivnost nada- značen: »Ne!« ljuje tudi v prostem času. Spodbujanje učencev Zase lahko rečem, da ne iščem lažjih poti, lah- k raziskovanju športnih aktivnosti izven šolskih kih in hitro dosegljivih zmag. Po mojem mnenju okvirjev prispeva k temu, da šport postane po- ravno tiste najbolj težke in strme poti vodijo do memben del prostočasnih dejavnosti in zdravih najlepših vrhov in razgledov. Ni mi težko kora- življenjskih navad. kati skupaj z mojimi učenci, saj je nagrada na ci- Na šoli se trudimo, da bi učencem predstavi- lju toliko boljša in, meni osebno, ljubša. li čim širšo paleto športnih aktivnosti, ki so pri- lagojene njihovim zmožnostim in sposobnos- tim ter so obenem dostopne v njihovem oko- lju – od športnih klubov, rekreativnih skupin do 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 81 Irena Ferlinc Brezovar, prof. def., učiteljica Urša Krašovec, mag. prof. pouč. bio. in kem., učiteljica Kaj bi radi dosegli z vključevanjem veščin se nadaljujeta na 4. in 5. stopnji. Na 6. sto- naših učencev na tekmovanja iz znanja pnji (Učenje za življenje in delo) se veščine pog- računalništva? labljajo in usmerijo na smiselno uporabo računal- Seveda to, da se učenci začnejo zanimati za raču- nika in poznavanje njegove varne uporabe. Učen- ci se osredotočajo na veščine iskanja informacij nalništvo. Da bi jih motivirali za učenje ter pog- na spletnih straneh o poklicih, materialih in drugi lobili njihovo znanje, spretnosti in navade, pove- ponudbi. Za učence višje stopnje posebnega pro- zane z digitalno dobo. Obenem se zavedamo, da grama smo omogočili računalništvo kot izbirni sta učinkovita in uspešna uporaba sodobne ra- predmet, saj omogoča lažjo individualizacijo in čunalniške tehnologije nujni za zadovoljevanje nadgradnjo digitalnega znanja. družbenih in lastnih potreb. Pomemben vidik pa Računalniško tekmovanje za učence je bilo je tudi, da učenci okrepijo merila za doživljanje uvedeno s ciljem spodbuditi zanimivo, zabavno in vrednotenje lepega ter navsezadnje oblikujejo in prijazno učenje računalniških veščin. Pri se- stališča do pridobljenih informacij. stavi nalog za tekmovanje smo pozorni, da so na- Učenci prilagojenega programa z nižjim iz- loge povezane z učenjem računalniških veščin, obrazbenim standardom (NIS) imajo v drugem ki jih učenci potrebujejo v vsakdanjem življenju, triletju obvezni specialno pedagoški predmet kot so uporaba osnovnih programov, iskanje in- Računalniško opismenjevanje, kjer spoznavajo formacij na spletu, uporaba elektronske pošte osnovne pojme računalništva, vlogo in pomen in shranjevanje dokumentov. Skrbno zasnovane računalnika in z njim povezane običajne in pri- naloge razvijajo samostojnost učencev, spodbu- lagojene tehnologije v sodobni družbi. jajo natančnost in sposobnost sledenja navodi- V zadnjem triletju lahko izberejo tudi izbirni lom. Učenci doživljajo tekmovanje kot pozitiv- predmet Računalništvo, ki jim omogoča pridobiti no izkušnjo, ki poleg digitalnih kompetenc krepi osnovne kompetence za življenje v digitalni druž- njihovo samozavest in medsebojno sodelovanje. bi. Predmet se izvaja v treh sklopih, to je urejanje V zadnjem obdobju se medsebojno sodelovanje besedil, multimedija in računalniška omrežja. še dodatno krepi, saj učenci tekmujejo v parih. Učenci posebnega programa (PP) imajo v uč- nem načrtu Splošna poučenost že na 1., 2. in 3. Zveza za tehnično kulturo Slovenije pod skup- stopnji na področju spoznavanja matematike za- nim imenom Festival inovativnih tehnologij (FIT) pisana znanja in spretnosti, ki zajemajo vsebine že vrsto let organizira tekmovanja iz znanja raču- računalništva. Učenci spoznajo računalnik, upo- nalništva in v poznavanju najrazličnejših računal- rabljajo miško in tipkovnico. Pri reševanju različ- niških orodij. V sodelovanju z našo šolo Jela Jane- nih matematičnih nalog s pomočjo primernih ra- žiča je od leta 2000 tekmovanje namenjeno tudi čunalniških programov in preprostih računalni- učencem osnovnih šol s prilagojenim progra- ških iger (sestavljanke, iskanje parov, risanje …) mom. Tekmovanje je dvostopenjsko. Šolska tek- razvijajo osnovne spretnosti računalniških ve- movanja se izvedejo na šolah, najboljši pa se zbe- ščin. Postopno razvijanje spretnosti in nadgradnja rejo na državnem tekmovanju v Škofji Loki. 82 Rastemo Pa se podajmo na pot skozi zgodovino Tekmovalci so v letih od 2001 do 2005 našega tekmovanja … 2005 tekmovali le v eni kategoriji – v poznavanju programskega orodja Word. Kate- 2001 gorija Word je bila stalnica tekmovanja osem- V šolskem letu 2000/2001 so se najst let. učenci pomerili v poznavanju programskega orodja Word. Začetki našega tek- Vsebina nalog NIS – movanja so bili skromni. Prvo leto so se na tek- Oblikovanje s programom Word movanju zbrali le učenci štirih gorenjskih šol s V kategoriji Word so imeli tekmovalci tri na- prilagojenim programom – iz Radovljice, z Jese- loge. Prva naloga je bila vedno urejanje prip- nic, iz Kranja in Škofje Loke. Tekmovalcev je bilo ravljenega besedila. Tekmovalci so morali npr. osem, po dva iz vsake prijavljene šole. vstaviti naslov, spremeniti velikost in barvo pi- save, poravnati besedilo, podčrtati določeno besedo, del besedila oštevilčiti ter vstaviti pod- pis. V drugi nalogi so pokazali znanje v ureja- nju in oblikovanju tabel. V tretji nalogi so ob- likovali vabilo ali plakat. Prepisali so določeno besedilo, vstavili okrasno besedilo WordArt, ga oblikovali ter dodali fotografijo. 2006 Na državno tekmovanje NIS smo uvedli novo kategorijo — Obliko-vanje predstavitve s programom PowerPoint. Vsebina nalog NIS – Oblikovanje predsta- vitve s programom PowerPoint Tekmovalci v kategoriji PowerPoint so ob- Slika 1: Prvi pozdrav likovali tri diapozitive. Prepisati so morali kratko besedilo, ga oblikovati in vstaviti pri- 2002 merno sliko. Poigrali so se tudi s prehodi med V drugem letu se je tekmovanja v diapozitivi in animacijami slik ter besedila. poznavanju programskega orodja Word udeležilo že 15 šol s prilagojenim progra- mom, sodelovalo je 55 tekmovalcev. Prvič je bilo organizirano tudi državno tekmovanje v progra- miranju v programskem jeziku LOGO. Državno tekmovanje LOGO je bilo organizirano trikrat, zadnjič leta 2004. 2003 V letih od 2003 do 2005 so v po-sebni kategoriji (Word) sodelo-vali tudi zavodi z enakovrednim izobrazbenim standardom. Tako so sodelovali učenci Vzgojne- ga zavoda Veržej, Centra za sluh in govor Mari- bor, Centra za korekcijo sluha in govora Porto- rož ter Zavoda za slepo in slabovidno mladino Slika 2: Prva tekmovanja so potekala v računalniški Ljubljana. učilnici na OŠ Ivana Groharja 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 83 2007 Državno računalniško tekmova-nje za prilagojen program smo 2011 Državno tekmovanje za poseb-ni program se je preimenovalo v poimenovali » Z računalniki skozi okna «. »Z miško v svet«. 2013 Kategorijo PowerPoint (NIS) smo nadgradili z urejanjem digitalne fotografije s programom Picasa. V tem letu smo zabeležili največje število prijavljenih šol na tek- 2008 movanje za NIS – šestindvajset šol iz vse Slovenije. Leta 2008 smo organizirali prvo državno tekmovanje za učence Vsebina nalog NIS – Oblikovanje posebnega programa. Tekmovali so v dveh ka- predstavitve s programom tegorijah – v internetni sestavljanki Jigzone za PowerPoint + Picasa mlajše in oblikovanju v Wordu za starejše učen- Kategorijo smo razširili na oblikovanje v pro- ce. Tekmovanji za posebni in prilagojeni pro- gramu PowerPoint in urejanju digitalne foto- gram sta potekali na različne termine. grafije v programu Picasa. Učenci so fotogra- fije posneli sami, na tekmovanju, jih s foto- Vsebina nalog PP – Jigzone – aparata prenesli na računalnik in uredili po internetna sestav ljanka za mlajše navodilih. Učenci so tekmovali v sestavljanju interaktiv- 2014 ne spletne sestavljanke, pri kateri so imeli vsi Ukinili smo kategorijo sestavljan- enako sliko in število kosov sestavljanke. Zma- ka v posebnem programu. Uved- govalec je učenec, ki najhitreje sestavi sesta- li smo dve kategoriji: mlajši (do 16 let) in starejši vljanko. Učenci so pri nalogi izkazovali vešči- (nad 16 let). Mlajši so pretipkali in uredili bese- ne natančnosti, pozornosti, orientacije v pro- dilo po tiskani predlogi. Starejši so v prvem delu storu in fine motorike. Pri tem so s pomočjo uredili besedilo, v drugem pa so ga oblikovali s zabavnih vsebin krepili digitalne veščine. pomočjo WordArta. 2009 2015 Slika 3: Tekmovanja v naši računalniški učilnici Slika 4: Festival inovativnih tehnologij 84 Rastemo 2017 Vsebina nalog PP – PowerPoint Učenci sledijo pisnim navodilom in obli- kujejo diapozitive v programu PowerPoint. Ustvarijo ustrezno predlogo ozadja, obliku- jejo besedilo (male/velike tiskane črke, veli- kost in barva pisave, poravnava in označeva- nje besedila, razmik med znaki in vrsticami), vstavljajo slog WordArt, grafiko SmartArt, tabele, animacije, prehode med diapozitivi ter dodajajo razne oblike in ikone. V predsta- vitev PowerPoint učenci vstavljajo slike, ki jih oblikujejo in jim dodajajo različne učinke in sloge. Dokument shranijo na ključek USB. Slika 5: Z naskokom vedno najbolj zabaven del Da bi naše tekmovanje ostalo 2019 tekmovanja živo in privlačno, smo na tekmo- 2018 vanje za NIS uvedli veliko spremembo. Tekmo- Leta 2018 smo v posebnem pro- valci od zdaj tekmujejo v paru in le v eni kate- gramu uvedli novi kategoriji: goriji – Oblikovanje predstavitve. Opustili smo prva skupina je tekmovala v urejanju fotografij podrobna navodila za delo v programih Word in in uporabi vmesnika za urejanje besedil Gmail. PowerPoint, spremenili vsebine in pravila tek- Druga kategorija (od 19 let dalje) je tekmovala v movanja. Tekmovalci v prvem delu odgovarjajo oblikovanju predstavitve v programu PowerPo- na teoretična vprašanja, v drugem pa oblikujejo int in uporabi medijev za prenos podatkov. predstavitev v poljubnem programu. Do navodil dostopajo s pomočjo QR-kod. Vsebina nalog PP – Urejanje fotografij in uporaba vmesnika za urejanje besedil Vsebina nalog NIS – Nova kategorija (gmail) »Uporaba QR-kod in oblikovanje Prvi del naloge je preverjati veščine urejanja predstavitve s poljubnim programskim fotografij – retuširanje ali popravljanje slik orodjem« z odstranjevanjem neželenih delov, spremi- V prvem delu tekmovanja učenci z mobil- njanje ozadja, vstavljanje besedila in njego- nimi telefoni ali tablicami preberejo QR-ko- vo oblikovanje, uporaba funkcij prilepi/kopi- de. Prve QR-kode vsebujejo teoretična vpra- raj ter izreži. Drugi del naloge je preverjati šanja, povezana z osnovami računalništva. veščine uporabe elektronske pošte, kjer učen- Naslednje QR-kode vsebujejo navodila za ci samostojno odprejo svoj elektronski predal, oblikovanje različnih predstavitev v poljub- v novo sporočilo pravilno vpišejo naslovnika nem urejevalniku besedil. in zadevo ter po navodilih zapišejo besedilo. V elektronsko pošto dodajo emodžije, spletni naslov in kot priponko urejeno fotografijo iz prvega dela naloge. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 85 2020 Ob 20. jubileju državnega raču-nalniškega tekmovanja sta bili 2022 Državno računalniško tekmova-nje je zdaj združeno za oba pro-obe državni tekmovanji (za NIS in PP) organizi-grama (NIS in PP). Tekmovalci tekmujejo v dveh rani na isti dan. Za dolgoletno sodelovanje in po- kategorijah: »Oblikovanje predstavitve (NIS)« in sebej velik prispevek k izobraževanju na podro- »PowerPoint (PP)«. čju računalništva in digitalnih veščin je Zveza Učenci šol s prilagojenim programom se lah- za tehnično kulturo podelila srebrna priznanja ko prvič prijavijo tudi na nagradni fotografski vsem občinam ustanoviteljicam ter Ireni F. Bre- natečaj »Čudoviti svet živali«. Postavljeni so pred zovar, zlati priznanji pa mag. Andreji Gorše in izziv skozi objektiv poiskati zanimivo žival, v za- ravnateljici mag. Marjeti Šmid. Slavnostna pode- nimivem trenutku in neobičajni situaciji. Naj- litev priznanj in nagrad je potekala v Sokolskem boljši trije prejmejo nagrado in povabilo na dr- domu v Škofji Loki. žavno tekmovanje računalništva v Škofjo Loko, kjer so razstavljene nagrajene fotografije. 2023 Tekmovanji »Oblikovanje pred-sta vitve (NIS)« in »PowerPoint (PP)« smo delno prenovili ter dodali nove vse-bine za mlajše učence. Vpeljali smo mešano ka- tegorijo »Rišem, brišem na ekran«. Kategorija je namenjena učencem od 1. do 4. razreda NIS ter učencem posebnega programa do 12 let. Vsebina nalog PP in NIS — Nova kategorija »Rišem, brišem na ekran« Slika 6: Podelitev zlatih priznanj Zveze za tehnično Učenci v poljubnem programu (Word, Slikar, kulturo za izjemne dosežke 2020 Teams, Arnes učilnice …) rešujejo naloge po 2021 navodilu. Na naloženo sliko s pomočjo orodij Zaradi ukrepov za zajezitev epi- za risanje rišejo različne oblike, črte, menjava- demije SARS-CoV-2 je leta 2021 jo barve, debelino pisala, barvajo. Učenca tek- računalniško tekmovanje potekalo na daljavo. mujeta v paru, za lažje reševanje pa bralec na- Naloge za posebni program (PowerPoint) smo vodila posreduje vsem tekmovalcem naenkrat. nadgradili z uporabo spleta. Vsebina nalog PP – PowerPoint 2024 Učenci najprej oblikujejo diapozitive v pro- gramu PowerPoint. Nato v spletnem iskalni- ku poiščejo različne informacije in slike. In- formacije, najdene na spletu (besedilo, slika), kopirajo in prilepijo v predstavitev PowerPo- int ter vstavijo internetno povezavo. Slika 7: Tekmovalno prizorišče zadnjih let – šolska telovadnica 86 Rastemo 2025 Do sedaj smo na šoli organizirali 25. državnih tekmovanj za NIS in 18. državnih tekmovanj za posebni program. In z veseljem nadaljujemo … Zaključne misli … Pred vsakim tekmovanjem je naloga šolskega or- ganizacijskega odbora, da pripravi naloge, točkov- ne liste in prostor z računalniki. Poskrbeti je treba za pravočasno obveščanje in seznanjanje mentor- jev s ključnimi datumi in informacijami ter more- bitnimi novostmi. Časovnica tekmovanj, opis ka- tegorij, potrebna oprema so dostopni na spletnih straneh Zveze za tehnično kulturo. Na šolski sple- tni strani pa je poleg teh informacij še arhiv na- log z dosedanjih tekmovanj. V ozadju organiza- cije tekmovanja je opravljenega še veliko drugega dela, včasih bolj in včasih manj vidnega. Od pri- jaznega pozdravnega napisa, polne mize dobrot v zbornici ter pravočasno naročenih malic in kosil. V času izvedbe tekmovanja gre zahvala prav vsem na šoli – za vso pomoč, strpnost in posojene mize iz učilnic (čeprav vedo, da bomo naslednje leto vse skupaj ponovili …). Uporaba računalnika je v vsakdanjem živ- ljenju izredno pomembna. S pomočjo različnih programskih orodij pišemo naloge, sezname, vabila, zapiske, ustvarjamo plakate in še marsi- kaj. Na spletu iščemo informacije, podatke, slike, glasbo, pošiljamo pošto in ohranjamo stike na družabnih omrežjih. Računalnik je torej orodje in zato se ga je treba naučiti pravilno uporablja- ti. In zgodnje učenje računalništva v šoli je zato še kako pomembno. Učence želimo opremiti z osnovnimi digitalnimi veščinami in poudari- ti pomen digitalne odgovornosti. Želimo, da so učenci uspešnejši in varnejši pri izvajanju nalog v digitalnem svetu. Tekmovanje spodbuja ustvarjalnost in inova- tivnost učencev pri uporabi digitalnih tehnolo- gij. Je dobra povratna informacija o računalni- škem znanju učencev ter informacija za nadalj- nje delo učiteljev oziroma načrtovanje za naprej. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 87 Šolska knjižnica – srce naše šole Barbara Vintar, mag. prof. šol. knjiž., knjižničarka Ana Debeljak, univ. dipl. lit. komp., knjižničarka Naša šolska knjižnica je prostor branja, ustvarja- nja, sprostitve, raziskovanja in prebujanja domi- šljije. Ni le prostor s knjigami – je srce naše šole. Na osnovni šoli s prilagojenim programom ima knjižnica poseben pomen, saj je knjižno gra- divo izbrano za specifične potrebe naših učencev. Naši učenci najraje posegajo po slikanicah, kartonkah, in enciklopedijah različnih težavnos- ti. Ker je branje ključno za bogatenje besedne- ga zaklada, krepitev bralnega razumevanja in ra- zvoja znanja jezika, v šolski knjižnici skrbno izbi- ramo gradivo glede na interese, potrebe in zmož- nosti učencev. S tem želimo ustvarjati okolje, ki spodbuja branje, vedoželjnost in veselje do knjig. V knjižnici poleg branja ter izposoje gradiva potekajo tudi druge aktivnosti. Učenci prihajajo na ure pravljic, vsak teden se učimo in zabava- mo v Cici veseli šoli, sodelujoči v projektu Bral- na značka v knjižnici pripovedujejo o knjigah, ki so jih prebrali, ali pa učenci individualno vadijo glasno branje. V šolsko knjižnico pa učenci ne prihajajo le zaradi knjig in branja. Pogosto pridejo tudi z že- ljo po zaupnem pogovoru, s stisko, z vprašanji, z željo, da bi lahko z nekom delili, kaj se jim v tis- tem trenutku dogaja in kako se počutijo. Takrat knjižnica postane prostor, kjer prisluhnemo, sve- tujemo in pomirimo, postane varen prostor zau- panja, kjer se lahko učenci razbremenijo skrbi in kjer lahko delijo veselje. Knjižnica je po prenovi šole zaživela v no- vem prostoru. Umeščena je v svetlo in prostorno sobo z velikimi okni, ki ponujajo čudovit razgled na naravo in Starološki grad. Nova postavitev ustvarja prijetno in spodbudno okolje za branje, poslušanje pravljic, pogovor ali sprostitev. Pros- tor knjižnice je zasnovan z mislijo na vse učen- ce, tudi učence z gibalnimi ovirami ali drugimi 88 Rastemo posebnimi potrebami. Prav tako je do knjižnice mogoče dostopati z dvigalom. Verjamemo, da se v šolski knjižnici po- membno sooblikujejo temelji bralne pismenosti, radovednosti in vseživljenjskega učenja. Gradi se pozitiven odnos do knjig in branja, učenci na- predujejo v znanju in postajajo samozavestnejši. V knjižnici lahko najdejo nekaj zase, počutijo se sprejete, razumljene in varne, zato se v knjižnico tudi radi vračajo. Želimo si, da naša šolska knjižnica še naprej predstavlja mnogo več kot zbirko knjig – da je prostor topline, znanja in navdiha. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 89 90 Rastemo Poti učenja Tadeja Klobučar, prof. spec. in reh. ped., strokovna delavka za področje učil Ker ima življenje več kot le dve dimenziji … … in ker so modri ljudje preteklosti na liste pisali tudi modrosti za današnji čas … 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 91 … smo hvaležni, da imamo na naši šoli knjižnico učil, v kateri je več kot 900 učil, s katerimi lahko učenci napredujejo na področjih zaznavanja, motorike, grafomotorike, pozornosti, slovenskega jezika, logopedije, matematike, okolja, naravoslovja, družboslovja, socialnega učenja in samostojnosti pri učenju ter v vsakdanjem življenju. Njihove roke tako gradijo njihov svet, ko se učijo za življenje, napredujejo od lažjega k težjemu, si stvari delijo med seboj, si pomagajo in z večkratno uporabo prispevajo tudi k trajnostnemu razvoju. 92 Rastemo Dejavne pa niso le roke, temveč tudi oči, ušesa, noge – pravzaprav kar celo telo. Tako se v njihova srca zapisuje to, kar je očem nevidno, ampak bistveno: 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 93 Šola kot ekošola ali ekošola – naš način življenja Urša Brenkuš, prof. bio. in gos., učiteljica, koordinatorica programa Ekošola Program Ekošola je mednarodno uveljavljen Ekošola pridobivajo zna-program celostne okoljske vzgoje in izobraževa- nje in spretnosti ter pos-nja. Namenjen je večanju ozaveščenosti o traj- tajajo ambasadorji trajno-nostnem razvoju med otroki, učenci, dijaki in stnega razvoja. Tako lah-študenti ter spodbujanju k njihovemu aktivne- ko vplivajo tudi na odra-mu udejstvovanju v lokalni skupnosti in širše. sle in spreminjajo njihove Pomembna nista le posredovanje in pridobiva- vzorce ravnanja. Glavni nje znanja, temveč dejavno spreminjanje kulture cilj slovenskega programa obnašanja in ravnanja. Posreduje znanje za živ- Ekošola je vzgojiti otroka ljenje, s katerim se razvija odgovoren odnos do in mladostnika, da skrb okolja, narave in bivanja nasploh. Vanj so vklju- za okolje postane del nje-čene vzgojne in izobraževalne ustanove: vrtci, govega vsakdana. osnovne in srednje šole ter fakultete, centri šol- Naša šola se je progra-skih in obšolskih dejavnosti, domovi. mu Ekošola pridružila v Čustvene vezi otrok in mladih z naravo se s šolskem letu 2008/2009. programom Ekošola bogatijo. Uči jih spoštovati V prvem letu sodelovanja drugačnost in ceniti naravne dobrine. Učencem smo morali izpeljati sedem korakov oziroma de- in učiteljem daje priložnost, da pri pouku prido- javnosti, da smo pridobili zeleno zastavo in tako bljeno znanje uporabijo v vsakdanjem življenju – tudi uradno postali člani programa Ekošola. Us- v šoli in zunaj nje. tanovili smo ekoodbor, opravili okoljski pregled, Program Ekošola je šola za življenje, zato z izdelali ekoakcijski načrt in podpisal ekolistino. njim uresničujemo številna načela. Med najpo- Učenci in učitelji smo sestavili tudi prvi slogan, ki membnejšimi so skrb človeka za varovanje zdrav- je našo šolo predstavljal kot ekošolo: ja, izgradnja medsebojnih odnosov ter skrb za okolje in naravo. Otroci, učenci, dijaki in študen- Naredi si gredico in skrbi zanjo! Postavi ptičjo hiši- ti bodo postali aktivni člani naše družbe, spreje- co in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijet- mali bodo odločitve in vplivali na različnih rav- no! Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, neh našega življenja. Pri dejavnostih programa pa boš frajer! 94 Rastemo Slogan nas je usmerjal skozi različne dejavno- sti in projekte programa Ekošola, ki smo jih us- pešno izvajali ter se ob tem nenehno učili. Vsako leto smo znova uspešno potrjevali zeleno zastavo. V letošnjem šolskem letu program Ekošo- la poteka že 18. leto. Vsa ta leta smo sodelova- li v različnih dejavnostih in projektih. Prejeli smo številna priznanja in nagrade, ki potrjuje- jo, da smo na pravi poti. Videli smo nešteto sreč- nih nasmehov in sijočih oči učencev, učiteljev in staršev, ki so bili del teh dogodkov. Z dejav- nostmi smo učencem približali naravo, okolje, rastline in živali, krepili medsebojne odnose in skrb za sočloveka. Iskali smo dejavnosti, v kate- rih so učenci lahko aktivno sodelovali, se učili z vsemi čuti in prek svojih občutkov usvajali novo znanje ter ga prenašali v širšo okolico. V dejav- nosti smo vključevali tudi zaposlene in starše, saj njihovo sodelovanje nadgrajuje pomen vsebin. Program Ekošola omogoča predstavitve šol na sejmu Altermed. Tega sejma smo se večkrat udeležili in bili nagrajeni s prvo nagrado za naj- boljšo predstavitveno stojnico. Z različnimi projekti programa smo izvaja- li dejavnosti v različnih ekosistemih in se spoz- navali z življenjem na travniku, v gozdu, jamah in v vodi. Učili smo se, kako spoštovati naravo, kako jo ohranjati čisto in lepo. Svoja spoznanja smo delili tudi z drugimi, starši in širšo lokalno skupnostjo. Veliko smo se naučili skozi igro. Ob tem smo si znali tudi pomagati in odlično sodelovati. Živali in rastline smo spoznavali v živo, se o njih pogovarjali in se učili. Ob tem so nas spre- mljala različna čustva in občutki, ki so nas vodi- li k znanju in domišljiji. Živa bitja so nas večkrat 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 95 navdušila in v nas vzbudila občutek sreče in po- vezanosti. Že zelo kmalu je kot ena od stalnih dejav- nosti zaživel Ekoprojektni teden. Vsako leto smo izbrali drugo temo – zanimali so nas morje, voda, gozd, gibanje, prehrana, odpadki, energija in še veliko več. Teme smo v enem tednu poglo- bili in obravnavali izkustveno. Temeljno načelo ekotedna ostaja doživetje – da vsak posameznik uživa in se uči z lastno izkušnjo. Velik poudarek je tudi na zdravi prehrani. Vsako leto izpeljemo tradicionalni slovenski zaj- trk. Ob tem pripravimo vedno novo dejavnost, povezano s tematiko. Sodelovali smo v nacional- nem projektu »Kuhna pa to« in dvakrat na re- gijskem tekmovanju dosegli prvo mesto. Izvedli smo ekoprojektni teden na temo zdrave prehra- ne, še vedno sodelujemo v nacionalnem projektu Šolska shema sadja in zelenjave. Ves čas se uči- mo, da hrana ni kar tja za v en dan, in se trudimo porabiti ostanke hrane šolske malice. O naravi in okolju smo izdelali različne didak- tične pripomočke in plakate. Redno jih razstavlja- mo in z njimi ozaveščamo vse, ki so del naše šole. Pri mnogih navedenih dejavnostih se učenci velikokrat sploh niso zavedali, da se učijo, saj je učenje potekalo preko različnih iger. 96 Rastemo Velik poudarek namenjamo tudi gibanju. Naša šola velja za eno od najbolj športnih šol, za kar smo prejeli tudi priznanja. Zavest o po- menu gibanja razvijamo z ekoprojektnimi tedni, tekmovanji in navijanjem na državnih tekmah. Sami smo izdelali fitnes naprave iz naravnih ma- terialov in jih postavili v atrij. Takrat nas je obi- skal tudi smučarski skakalec Peter Prevc. Šli smo v adrenalinski park in sodelovali v kampanji Podnebni tek, kjer smo osvojili prvo mesto. Pomembno področje programa Ekošola na naši šoli je ravnanje z odpadki. Učence redno ozaveščamo o pravilnem ravnanju z odpadki, za zgled smo jim tudi zaposleni. Več let so na šoli delovali ekofrajerji, učenci, ki so bili po določe- nem razporedu določeni, da pregledajo, ali se po razredih in šoli pravilno odlagajo posamezne vrste odpadkov. Njihova naloga je bila tudi od- našati razredne zabojnike z odpadki plastike in ostale embalaže na šolski ekootok. Obiskali smo zbirne centre za odpadke in so- delovali v projektu Komunalnega podjetja Ško- fja Loka z naslovom »Kaj mi pomeni voda«, kjer smo osvojili prvo mesto. Odpadke recikliramo, ustvarjamo izdelke iz odpadnih materialov, var- čujemo s papirjem, zbiramo odpadni papir, bate- rije, sijalke in pokrovčke. Pokrovčke in plastenke zbiramo tudi v humanitarne namene. Iz odpa- dnega materiala pod mentorstvom učiteljev na- stajajo uporabni izdelki, ki jih občasno podari- mo ali ponudimo na šolskem bazarju. Zelo dejavni smo pri varčevanju z energi- jo, vodo in hrano. Zaposleni in strokovni delav- ci ozaveščamo učence o odgovorni rabi naravnih virov in pravilnem ravnanju s hrano. Program Ekošola ponuja številne projekte, s katerimi učenci pridobivajo znanje o varovanju planeta. Pomembnejša projekta programa sta projekt ostali brez vrta, takrat smo ga poustvarili z jesen- LEAF in Šolska vrtilnica. Projekt Leaf vključuje skimi pridelki naših staršev, dedkov in babic. naravna učna okolja, kjer učenci skupaj s strokov- Vsako leto članice programa Ekošola sodelu- nimi delavci preživljajo čas v naravi, pridobivajo jemo v stalnih in novih projektih. Tako smo veli- uporabno znanje ter ga prenašajo domov in širše ko novega o naravi izvedeli pri projektu Ekobra- v skupnost. Šolska vrtilnica vključuje dejavnosti nje za ekoživljenje, trajnostno razmišljali v pro- za gojenje rastlin. Do gradnje šole je naš atrij kra- jektu Misija zeleni koraki, v katerem smo z izve- sil šolski vrt, ki so ga učenci zelo radi obdelova- deno dejavnostjo zasedli 1. mesto in sodelovali z li. Večkrat smo vrt preoblikovali, ga nadgradili in različnimi zunanjimi sodelavci. zasadili z različnimi vrtninami, zelišči, dišavnica- Naravoslovne dejavnosti povezujemo z raz- mi in cvetlicami. V času gradnje šole smo v atriju ličnimi ustvarjanji. Vsa ta leta učenci kreativno 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 97 ustvarjajo na temo narave. Vedno nastajajo ču- doviti izdelki, še posebej pa so vedno nekaj po- sebnega izdelki, ki jih učenci ustvarijo pod men- torstvom likovne pedagoginje Vide Kejžar. V programu Ekošola nas sodeluje pet čla- nic. Vsa ta leta se je v sklopu programa odvilo ogromno dejavnosti, izpeljale smo veliko ekop- rojektnih tednov ter sodelovale v različnih pro- jektih. Za mnoge izpeljane projekte smo kot šola prejeli nagrado vodstva programa Ekošole, kar pomeni, da delamo dobro. Najbolj pa nam ostajajo v spominu nasmejani obrazi učencev, za katere so bile dejavnosti prip- ravljene, ter sodelovanje naših zaposlenih pri nji- hovi izpeljavi. To nam daje moč in pogum za nap- rej. Polni smo idej in energije, saj vemo, da lahko znanje podajamo na živahen, zanimiv in srčen na- čin ter tako pomagamo varovati naš planet. Zem- lja potrebuje zanamce, ki bodo znali skrbeti zanjo. Viri • Lasten arhiv • https://ekosola.si/predstavitev-ekosole 98 Rastemo Mednarodno sodelovanje OŠ Jela Janežiča Vesna More, prof. def., učiteljica Začetki našega mednarodnega Comenius. Projekt »Tako živi- sodelovanja segajo v leto 2001. mo v Evropi« ali »This is how Takrat sem v okviru mednaro- we live in Europe« je teme- dnega koordinatorstva, ki sem ljil na šolskih partnerstvih in ga izvajala na šoli, po Evro- trajal štiri leta ter vključeval pi iskala bodoče partnerje za po tri mednarodne izmenja- skupni projekt. Kaj natančno ve vsako leto. V eni od držav bi pomenil skupni projekt, so se srečali ravnatelji vseh šti- takrat še nisem vedela. Bila je rih šol, v drugi državi so se v le želja … istem šolskem letu srečali so- delujoči učitelji, tretje srečanje pa je … in v enem izmed teh iskanj po bilo srečanje učencev vseh štirih šol. bazi šol (PartBase), ki si želijo sode- Končni izdelki so bili skupni kole- lovati s šolami iz tujine, sem pomla- dar (v štirih jezikih), kuharska knji- di 2001 našla šolo iz Delmenhorsta ga tradicionalnih jedi, videoposnet- v Nemčiji, v bližini Bremna. Schule ki in umetniški izdelki učencev. an der Karlstrasse je takrat vodil S tem projektom je živela celot- ravnatelj Klaus Oenning-Terhart, na šola. Dobili smo prve, zelo dobre, ki je imel že navezane stike s šola- mednarodne izkušnje. Projekt se je ma iz Velike Britanije (James Rennie uspešno zaključil leta 2005. School, Carlisle) in iz Romunije (Scola Nr. 29 Ni- Pozitivne izkušnje prvega mednarodnega pro- colae Romanescu, Craiova). Hitro sva se dogo- jekta so nas spodbudile k iskanju partnerjev za vorila za skupni projekt. Na pripravljalni obisk v naslednji projekt Comenius. Tudi ta je bil s pod- Nemčijo je jeseni 2001 odšla sodelavka. Tam so ročja šolskih partnerstev, in sicer smo sodelova- vsi bodoči partnerji dorekli li z isto šolo iz Velike Brita- podrobnosti projekta Come- nije kot v prvem medna- nius z naslovom »Tako ži- rodnem projektu (James vimo v Evropi« za vsa štiri Rennie School, Carlisle), s leta. Oddali smo prijavnico šolo iz Španije (C.E.E. LA- na našo nacionalno agenci- TORES, Oviedo) in s šolo za jo (CMEPIUS), bili izbra- učence s posebnimi potreba- ni in septembra 2002 pogu- mi s Poljske (Specjalny Osro- mno zakorakali v prvi med- dek Szkolno-Wychowawczy, narodni projekt. S sodelav- Wschowa). Tokrat je bil na- ko sva koordinirali projekt slov projekta »Spremenimo na naši šoli, glavna koordi- življenje, spremenimo Evro- natorska država pa je bila po« ali »Changing lives in a Nemčija. Bili smo ena od changing Europe«. Projekt je prvih šol za učence s poseb- trajal od oktobra 2007 do ju- nimi potrebami v Sloveni- lija 2009 in koordinatorstvo ji, ki se je vključila v projekt je prevzela naša šola. Tako 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 99 kot v prvem projektu so bile na- Namen projekta je bil raz- črtovane in izvedene tri vrste vijati komunikacijo otrok s po- mobilnosti – potovanja v dru- sebnimi potrebami prek pra- ge države. Trikrat so se srečali vljic oziroma gledališke ali lut- ravnatelji vseh štirih šol, trik- kovne predstave. Naša tema je rat sodelujoči učitelji in trikrat bila koroška ljudska pripoved- učenci vseh štirih šol, vsakič v ka Mojca Pokrajculja, ki so jo drugi sodelujoči državi. učenci najprej spoznavali v knji- Prvo leto projekta so se učenci iz različnih žni obliki, pozneje pa tudi uprizorili kot lutkov- držav spoznavali med seboj in spoznavali pok- no predstavo. Tokrat smo dvakrat potovali v tuji- lice skozi čas. V drugem projektnem letu so no. Novembra 2010 smo se srečali na Slovaškem, predstavljali, kako preživljajo svoj prosti čas, v v mestu Zlate Moravce, kjer smo se dogovorili o tretjem pa svojo prihodnost in življenje po kon- nadaljevanju projekta ter aktivnostih, ki jih bomo cu šolanja. Oblikovali so tudi zloženko o možno- izvajali. Drugo srečanje je potekalo v Hatvanu na stih zaposlovanja naših učencev. Madžarskem v maju 2011. Udeležilo se ga je pet Prvo leto tega projekta smo na naši šoli izva- učencev naše šole. Izmenjali smo si rezultate pro- jali tudi Comenius krožek (interesna dejavnost), jekta, se zavrteli v madžarskih ritmih ter si z ladjice v katerem so vključeni učenci še aktivneje sode- ogledali njihovo glavno mesto Budimpešto. lovali v projektu. Dopisovali so si z vrstniki iz tu- Izdelali smo kartonko z naslovom Mojca jine, pregledovali gradivo, ki smo ga prejeli, in Pokrajculja. Nastal je tudi metodični priročnik z sodelovali pri načrtovanju projektnih aktivnosti. naslovom »How to play theatre«, ki zajema opis Aktivno smo sodelovali na Comenius dne- in potek nastajanja uprizoritve pravljice. Pripra- vu januarja 2007, ko smo sočasno na vseh par- vili smo še plakate z aktivnostmi, ki so potekale tnerskih šolah, vsaka v svoji državi, širši javnosti v okviru projekta, ter jih predstavili na šolskem predstavili naš projekt. hodniku. V naš tretji, zadnji projekt Comenius smo Po nekajletnem »mednarodnem premo- vstopili septembra 2010. Poimenovan je bil ru« smo kot konzorcijski partnerji sodelovali v »Igrajmo se s pravljicami« ozi- projektu Erasmus+ s področ- roma »Let`s play with fairy ja strateškega partnerstva na tales« in je vključeval osnov- temo Učenje v naravnih učnih ne šole za učence s posebni- okoljih. V projekt, ki je potekal mi potrebami s Slovaške, Če- med leti 2016 in 2019, so bile ške, Poljske ter iz Madžarske in vključene tri države: Velika Slovenije. Projekt je potekal v Britanija, Belgija in Slovenija. letih med 2010 in 2012. Koordinatorka projekta je Partnerske šole so bile: Spo- bila belgijska nevladna orga- jena škola Janka Krala, Zla- nizacija BOS+ Vlaanderen. V te Moravce, Slovaška; Zak- Sloveniji smo »ekipo Erasmus ladna škola, Studenka, Če- +« sestavljali dve osnovni šoli ška; Lesznai Anna Egyseges za otroke s posebnimi potre- Gyogypedagogiai Modszer- bami – OŠ Jela Janežiča iz Ško- tani Intezmeny es Szakiskola fje Loke in OŠ Ljuba Šercerja iz Ratko Jozsef, Hatvan, Madžar- Kočevja – in Gozdarski inštitut ska; Specjalny Osrodek Szkol- Slovenije ter Inštitut za gozdno no Wychowawczy w Wegrowie pedagogiko. Aktivnosti so Mickiewicza, Wegrow, Poljska, potekale tudi v okviru Mre- in naša šola. Ponovno je bil to že gozdnih vrtcev in šol Slo- projekt šolskih partnerstev. venije. Želeli smo, vsaj delno, 100 Rastemo prestaviti naš pouk iz učilnice v gozd ali drugo novim, mlajšim učiteljem imamo na šoli oglasno naravno učno okolje. desko z utrinki pouka v gozdu in primeri učnih V projektu smo strokovno znanje in izkušnje priprav, ki so nastale v času projekta v vseh treh združevali »zeleni partnerji«, torej institucije, ki državah. Med samim projektom smo tudi prip- se ukvarjajo z gozdom na različnih ravneh, in pa ravili precej učnega gradiva, ki nam je v pomoč šest osnovnih šol za otroke s posebnimi potreba- pri pouku v gozdu. Pripravljen pa imamo tudi mi. Kot osrednji rezultat projekta, ki je združe- »gozdni nahrbtnik«, v njem pa podlage za sede- val vzajemno učenje, izmenjavo primerov dob- nje, podloge za pisanje, majhna ogledalca, različ- rih praks ter razvoj pedagoških in vseživljenjskih ne vrvi, pisala in risala različnih debelin, lupe za konceptov učenja v naravnih okoljih, smo razvili opazovanje, krede idr. Ko se učitelji pripravlja- spletni portal z inovativno zbirko primerov dob- jo na odhod v gozd z učenci, si lahko pripravijo rih praks, priporočil in uporabnega znanja, na- karkoli od tega. menjen vzgoji in izobraževanju otrok s posebni- Projekt smo na naši šoli večkrat predstavili mi potrebami v naravnih okoljih. Ugotovili smo, tako zaposlenim in staršem kot tudi obiskoval- da v sodelujočih državah še ni na voljo učnih na- cem in učiteljem drugih šol. črtov, didaktičnih gradiv, metod ali priporočil za V času epidemije koronavirusa je, kot vse razvoj veščin v naravi. Če pa so že na voljo, se drugo, tudi naše mednarodno sodelovanje malo izvajajo v manjši meri. V času trajanja projekta zastalo, a smo se v zadnjih dveh letih ponovno smo se aktivni udeleženci srečali po enkrat v Ve- aktivirali na tem področju. liki Britaniji in Belgiji ter dvakrat v Sloveniji. V marcu 2024 smo prvič gostili eno od ob- lik mobilnosti v okviru projektov Erasmus+ »Job Shadowing« ali »Sledenje na delovnem mestu«. Pet dni sta bili na naši šoli dve učiteljici iz špan- ske šole za učence s posebnimi potrebami CEEE Virgen del Ampa- ro iz Cadiza. Učiteljici je za- nimalo, kako po- teka naše delo, Pozitivne učinke kakšne metode in tega mednarodnega pristope uporab- projekta še danes ob- ljamo pri delu z čutijo naši učenci, s ka- našimi učenci ter terimi še vedno odha- tudi kam in kako jamo v gozd, ne le na se lahko vključi- učni sprehod, temveč jo učenci, pravza- na pouk različnih vse- prav mladostni- bin, tudi jezika in ma- ki, ko na naši šoli tematike. V spodbudo zaključijo posebni 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 101 program vzgoje in izobraževanja oziroma pro- 3. sklop: Kultura in umetnost (okvirno tra- gram usposabljanja za življenje in delo. Spre- janje od septembra 2025 do januarja 2026). V mljali sta pouk v vseh takratnih enotah, saj je za- tem sklopu bodo udeleženci spoznavali državne radi gradnje nadzidka šole pouk potekal na os- umetnike, znane zgradbe, kulinariko ... mih lokacijah. Omogočili smo jima tudi ogled Končni izdelki bodo virtualni, na primer Varstveno delovnega centra v Škofji Loki. Ob e-kuharska knjiga v obeh jezikih (slovenščini in koncu smo skupaj evalvirali njun obisk. Njun ce- španščini), skupni e-koledar in virtualna galeri- lotedenski obisk smo zaključili s šolsko priredi- ja izdelkov učencev obeh šol. S takšnimi izdelki tvijo »Pozdrav pomladi«. in načini podpiramo cilje evropskega digitalne- Lansko šolsko leto smo se na povabilo slova- ga izobraževalnega akcijskega načrta, ki spodbu- ške koordinatorice vključili v spletni eTwinning ja učinkovito uporabo digitalnih tehnologij v iz- projekt »Učenčeva enciklopedija narave«, kjer obraževanju in usposabljanju. sodelujemo s šolama s Slovaške in Češke. Ta pro- Vsako od mednarodnih sodelovanj je na šoli jekt poteka samo na daljavo oziroma preko plat- pustilo svoj pečat, nova spoznanja in znanje ter forme ESEP. poznanstva, od katerih nekatera trajajo še da- V šolskem letu 2024/25 smo postavili tudi naš nes. Posebej velik pečat nam je dal zadnji projekt prvi projekt eTwinning z naslovom »Spoznaj- Erasmus+ Učenje v naravnih učnih okoljih, ki mo se« oziroma »Let`s get to know each other«. nam je pokazal, kako dobro naravna učna oko- Sodelujemo s šolo iz Španije (CEEE Virgen del lja vplivajo na celostno funkcioniranje učencev Amparo, La Linea de la Conception, Cadiz), ka- s posebnimi potrebami. Prav zato smo v letoš- tere učiteljici sta bili pri nas v okviru sledenja na njem šolskem letu izvedli anketo za starše na- delovnem mestu v marcu 2024. ših učencev o pouku v naravnih učnih okoljih. Vsi starši, ki so odgovorili na vprašanja, meni- jo, da ima poučevanje v naravnih učnih oko- ljih pozitivne učinke na njihove otroke. Rav- no tako si vsi starši želijo, da bi bili njihovi otroci deležni več ur pouka v naravnih uč- nih okoljih. Ti rezultati in naša osebna že- lja po pridobivanju novega znanja, metod in oblik dela s področja učenja v naravnih učnih okoljih so nas spodbudili, da smo se februarja 2025 ponovno prijavili na raz- pis za projekte Erasmus+. Odločili smo se za projekt K122 SCH mobilnosti osebja in učen- V projektu sodelujejo naši najstarejši učen- cev v splošnem šolskem izobraževanju, ki lahko ci posebnega programa in programa učenja za traja največ 18 mesecev. S sodelavkami želimo življenje in delo ter približno enako stari učenci naše znanje iz gozdne pedagogike utrjevati in ga španske šole. Aktivnosti bodo potekale najmanj nadgraditi ter tako našim učencem omogočiti 12 mesecev. (še) več učenja v naravnih učnih okoljih. Projekt Vsebino smo razdelili na tri sklope: smo poimenovale »Gremo z glavo v naravo« ozi- 1. sklop: To smo mi (okvirno trajanje od januar- roma »Be smart, go out«. Prek našega izobraže- ja do aprila 2025). Učenci in učitelji se bodo spoz- vanja v tujini in tudi znanja, pridobljenega preko nali med seboj prek video srečanj, pisem, razgle- sledenj na delovnem mestu v šolah, ki tak pouk dnic, spoznali bodo delo v razredu in samo šolo. že izvajajo, želimo našim učencem nuditi nove 2. sklop: Naše mesto (okvirno trajanje od oblike poučevanja na prostem, ne samo v gozdu. maja do junija 2025). Tema sklopa bo spoznava- Naša usmerjenost v učenje v naravi je skladna nje dveh evropskih mest oziroma držav, simbolov, tudi z zavezami Evropske unije k vzgoji za traj- razlik med njima, podeželje – mesto ob obali ipd. nostni razvoj. Podpiramo vizijo o izobraževanju, 102 Rastemo ki opolnomoči učence za odgovorno ravnanje do narave, skupnosti in prihodnosti. Projekt je odo- brila nacionalna agencija in se je začel odvijati v septembru 2025. Kaj napisati za konec? Mednarodno sodelovanje učencem s posebnimi potrebami omogoči življenjske izkušnje z vrstni- ki iz tujine. Večkrat se je že pokazalo, da tuji jezik (oziroma neznanje tujega jezika) sploh ni ovira. Naši učenci, sami ali s pomočjo učiteljev, hitro najdejo druge načine za komuniciranje s svojimi vrstniki v tujini. Učitelju mednarodno sodelovanje nudi veli- ko izkušenj, možnosti izmenjave metod in oblik dela s tujimi partnerji, spoznavanje novih pristo- pov pri delu z učenci s posebnimi potrebami in ne nazadnje tudi nova poznanstva. Kot sem že omenila, nekatera ohranjamo že več kot 20 let. Ker učitelji svoje novo znanje delimo med so- delavce, s tem širimo izkušnje, metode in oblike dela praktično na vso šolo, v našo šolsko prakso, ki ostaja zavezana k celostnemu razvoju učencev. Torej ni dvoma – na osnovni šoli Jela Jane- žiča ostajamo usmerjeni k nadaljnjemu razvoju evropskih partnerstev, še posebej prek projektov Erasmus+ in eTwinning. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 103 Projekt Pogum na OŠ Jela Janežiča Andreja Rihtaršič Mladenović, prof. def., pomočnica ravnateljice OŠ Jela Janežiča je kot implementacijska šola so- Projekt je vključeval izobraževanja za člane delovala v nacionalnem projektu POGUM, ki je šolskih timov. V prvem letu je bila organizira- v Sloveniji potekal od leta 2018 do leta 2022 pod na konferenca Pogum, na kateri smo šole dobi- okriljem Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za le gradivo in informacije o tem, kako organizira- izobraževanje, znanost in šport ter s sofinancira- ti projektno delo na šoli. Razvojne šole so že te- njem Evropskega socialnega sklada. Kratica PO- daj predstavile primere dobrih praks, gradiva so GUM pomeni PO-djetnost, Gradnik za-Upanja bila zbrana v spletni učilnici. Srečali smo se tudi Mladih. Cilj projekta je bil krepiti kompetence predstavniki šol in zavodov za učence s posebni- podjetnosti učencev in učiteljev v osnovni šoli mi potrebami, vključenih v projekt Pogum, in si ter spodbujati prožno prehajanje med izobraže- izmenjali primere dobrih praks. Enkrat na leto vanjem in okoljem. Poseben poudarek je bil na so bila pripravljena izobraževalna srečanja po re- razvijanju osebnostnih lastnosti, kot so samoi- gijah. Naša šola je bila vključena v mrežo v or- niciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje, odgo- ganizacijski enoti Zavoda za šolstvo Kranj, kjer vornost, vztrajnost, inovativnost ter sposobnost se je vzpostavilo sodelovanje med razvojnimi in prepoznavanja priložnosti in pretvarjanja idej v implementacijskimi šolami. Na delovnih sestan- dejanja. kih smo primerjali prakse dela pri projektu, ra- zvojne šole so nas usmerjale pri pripravi opera- Ozadje projekta Pogum tivnih načrtov, sestanki so bili namenjeni izobra- ževanju šolskih timov. Na koncu projekta je bila Konzorcijski partnerji v projektu so bili poleg organizirana zaključna konferenca v Ljubljani. Zavoda RS za šolstvo, ki je vodil projekt, še iz- Med projektom je nastalo veliko gradiva in obraževalne ustanove: 120 osnovnih šol, 30 ra- strokovnih publikacij. Sodelujoče šole so svoje zvojnih in 90 implementacijskih šol, Pedagoška prispevke dodale v spletno učilnico. Nastale so fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakul- zbirke učnih priprav, ki vključujejo razvoj pod- teta Univerze na Primorskem, Šola za ravnate- jetnostih kompetenc pri učencih, zbirke kratkih lje, CEED SLOVENIJA in Gospodarska zborni- filmčkov o dejavnostih in primerov dobrih praks. ca Slovenije (področje gospodarstva), Simbio- V okviru mreženja razvojnih in implementa- za Genesis (socialno področje), Zveza kulturnih cijskih šol so bile organizirane hospitacije na ra- društev Slovenije (področje kulture), za okolje- zvojnih šolah. Hospitacij so se udeležili ravnatelji varstveno področje pa Center arhitekture Slove- in vodje šolskih timov ter predstavnik Zavoda za nija in Institut Jožef Stefan. šolstvo. Protokol kolegialnih hospitacij z vodeno V projekt je bilo vključenih 120 osnovnih šol analizo in evalvacijo smo pozneje šole uvedle v iz različnih regij po Sloveniji: 30 šol je bilo ra- svojo prakso, kar je prispevalo k razvoju in na- zvojnih šol, ki so se vključile v projekt že v zače- predku pedagoške prakse pri razvoju podjetno- tni fazi, čez leto pa se jim je pridružilo še 90 im- stih kompetenc. plementacijskih šol. OŠ Jela Janežiča je v obdob- Šolski tim je skrbel za obveščenost kolekti- ju med letoma 2019 in 2022 sodelovala kot im- va. V delovanje projekta je bila aktivno vključe- plementacijska šola. V šolski projektni tim smo na ravnateljica šole. Na pedagoške konference so bile vključene Nika Košmelj, Mateja Koblar, Dia- bile vključene informacije o poteku dejavnosti na Volčjak, Polona Bončina, Maja Černe in vodja ter delavnice, na katerih smo na primer načrto- Andreja Rihtaršič Mladenović. vali aktivnosti po načelih razvoja podjetnosti. 104 Rastemo jekta, ki je postal del letnega delovnega načrta ni dnevi dejavnosti, nekatere interesne dejavno- sti so vključevale elemente razvijanja kompetenc šole. OŠ Jela Janežiča si je za področje delova- podjetnosti. Interesni krožek Šolska skupnost je nja izbrala »Kulturo – spodbujanje sobivanja v na šoli organiziral dejavnosti ob tednu otroka, različnosti«. Pri iskanju področja delovanja smo učenci so sodelovali pri novoletnem voščilu, ki ugotovili, da se učenci uspešno umetniško izra- ga predstavniki vseh štirih osnovnih šol v Škofji žajo in da so kulturne dejavnosti pomemben del V okviru projekta je vsaka šola za vsako šolsko starejši učenci so bili motivatorji za mlajše. V razširjenem programu so bili organizira-leto pripravila operativni načrt za izvedbo pro-Dejavnosti in mlajšimi učenci so se vzpostavile pristne vezi, šolskih dejavnosti. S projektom smo želeli dejav- Loki izrečejo meščanom, in pozneje so aktivno sodelovali na občinskem šolskem parlamentu. nosti povezati v celoto in učencem dati aktivnej- Tik pred zaprtem šol zaradi Covida-19 je šola šo vlogo, da bi izrazili svoje mnenje in ideje ter pripravila občinsko prireditev ob 8. marcu, kar je da bi sodelovali v skupini. S projektom smo že- pomenilo novo izkušnjo za več kot 50 učencev, leli šolo povezati z lokalnim okoljem in se tako za šolo pa možnost povezovanja in odpiranja v odpreti v okolje. Pri izvajanju smo sledili nače- lokalno okolje. lom vključevanja šole v okolje, timskega dela, medpredmetnega sodelovanja in načelu empati- je do sočloveka in okolja. Dejavnosti smo vključili v obvezni program, ko so učenci na primer med poukom slovenščine in glasbene umetnosti pripravili točke za šolske prireditve ali za prireditev ob Dnevih evropske kulturne dediščine, kjer so se učenci z nastopom v Sokolskem domu predstavili lokalnemu okolju. V projekt smo vključili tudi sodelovanje z zu- nanjimi sodelavci. Tako je s šolo sodelovala zu- nanja sodelavka Zavoda Muzikator Špela Golo- bič, ki je na šoli izvedla nekaj delavnic (med po- ukom glasbene umetnosti in pevskimi vajami) in pozneje skupaj s pevskim zborom pripravila skupno glasbeno točko na novoletni prireditvi. V prvem letu poteka projekta nas je k sode- Vabilo na občinsko prireditev lovanju povabil mešani pevski zbor pri Društvu upokojencev. Izvedli smo skupni koncert, na ka- terem so nastopali naši učenci. Koncert je bila pri- ložnost za predstavitev šole v širšem okolju, učen- ci so v avli pripravili tudi razstavo izdelkov in po- magali pri zbiranju prostovoljnih prispevkov. Projektne dejavnosti so se vsebinsko povezale z dejavnostmi tedna pisanja z roko, ki je potekal vsak januar. Učenci so svoje izdelke predstavili na šolskem panoju. Dejavnosti so vključevale sodelovanje med od- delki. Učiteljice so učne ure načrtovale s povezova- njem učnih ciljev iz učnega načrta s podjetnostni- mi kompetencami. Odzivi učencev, ki so sodelo- vali pri skupni uri, so bili pozitivni. Med starejšimi Nastop učencev na občinski prireditvi 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 105 Vpliv epidemije COVIDA-19 Čas projekta je bil zaznamovan z epidemijo co- vida-19, s časom pouka na daljavo ter pozneje pouka v »mehurčkih«. Šole smo prilagodile de- javnosti in razvijale kompetence v času šolanja na daljavo. Izobraževanja in sestanki so potekali na daljavo. Šolski timi smo dejavnosti prilagodili tako, da so lahko potekale pri pouku na daljavo, pri čemer smo bili pri prilagajanju načrtovanih dejavnosti fleksibilni in inovativni. Učenci so pri pouku na daljavo razvijali kom- petence podjetnosti v sklopu dni dejavnosti, v katerih so samoiniciativno načrtovali in izvedli glede na dostopnost gradiv, ki so jih imeli na vo- ljo. Tako smo učencem za posamezen dan pre- Okraševanje novoletne jelke v času Covid-19 dlagali nabor dejavnosti, učenci pa so se po kon- čanem dnevu odzvali s fotografijami, ki smo jih Delo v parih ter sodelovanje med učitelji in objavili na šolski spletni strani. učenci dveh oddelkov je doživelo pozitiven od- Po vrnitvi v šolo je pouk potekal v mehurčkih, ziv pri vseh zaposlenih šole, zato smo to metodo šolski pouk je vključeval tudi delo na daljavo, uporabili še za zaključek projekta Pogum na šoli, uporabo novih tehnologij, montiranje videopo- ki smo ga poimenovali »Pogumno v poletje«. Po snetkov. Šolske prireditve niso potekale v živo, v dveh letih premora zaradi epidemije je šola prip- dvorani, ampak so nastale »videoprireditve«. ravila zaključno prireditev v živo z nastopi vseh Pri dejavnostih smo nadaljevali s sodelova- učencev v šolski telovadnici. njem pevskega zbora z zunanjo sodelavko. Nas- V pripravo na prireditev smo vključili vse od- tala je glasbena pravljica v obliki videoposnetka delke šole, po dva oddelka sta pripravila skupno v počastitev pesnice Neže Maurer. S sodelova- aktivnost oziroma točko za prireditev. Z izborom njem z zunanjimi sodelavci se šola odpira v lo- skupne aktivnosti so učitelji v praksi uporabili in kalno okolje, učenci pa pridobivajo pozitivne iz- razvijali kompetence podjetnosti pri učencih. V kušnje pri razvoju kompetenc podjetnosti. tandeme smo namenoma vključili učence različ- V tem času smo ustvarili novo obliko sodelo- nih starosti in programov, saj smo želeli, da se vanja med oddelki na šoli. Oddelke smo razde- učenci po več kot enem letu omejenega druženja lili v pare in tako sta po dva oddelka sodelovala in redkih skupnih dejavnosti družijo še z drugi- pri dejavnostih. Sodelovali so ali na daljavo prek mi oddelki. aplikacije MS Teams ali so se družili zunaj. Tako S sodelovanjem med oddelki in vključitvi- je že junija 2021 nastala zaključna prireditev kot jo vseh učencev na šoli je nastala šolska priredi- rezultat akcije Pogumno v poletje. Podobno so- tev. Učenci so sami oblikovali vstopnice, pripravili delovanje smo izvedli decembra 2021, ko sta si razstavo, sceno, pogostitev in predstavljali dosežke oddelka izmenjala škatli presenečenj. V škat- šolskega leta. Na prireditvi so učenci svoj pogum li so si oddelki pošiljali navodila za izdelavo no- pokazali staršem in širši okolici. Prireditev je bila voletnih okraskov. Na ta način smo okrasili veli- primer dobre prakse, kako projekt POGUM spod- ko novoletno jelko in pod njo postavili okrašene buja sodelovanje, kreativnost, odgovornost ter po- škatle – darila. Pari so skupaj pripravili tudi no- vezovanje znotraj šole in z lokalnim okoljem. voletno željo in jo posneli. Iz posnetkov je nastal Primer sodelovanja med pari oddelkov »Po- videoposnetek novoletne prireditve. Najbolj pi- gumno v poletje« smo predstavili tudi na peri- sana novoletna jelka pa je poskrbela za praznič- skopu idej na zaključni konferenci Poguma v no vzdušje v šoli. Ljubljani maja 2022. 106 Rastemo Utrinek s prireditve »Pogumno v poletje« Celostna podoba zaključka projekta Pogum na OŠ Jela Janežiča Pogum po zaključku projekta Podjetnostne kompetence so se spontano širi- le v kolektiv, ko je bil član tima mentor svojemu kolegu pri organizaciji in vodenju dejavnosti z učenci. Člani projektnega tima so v tandemih s kolegi širili idejo projekta Pogum. Pri uvajanju kompetenc podjetnosti na šoli smo ugotovili, da učenci nižjega izobrazbenega standarda in učenci posebnega programa vzgoje in izobraževanja pri dejavnostih potrebujejo vo- denje in konkretne aktivnosti. Učitelji skušamo podjetnostne kompetence vključevati v pouk in dejavnosti. Z vodenjem učencev dosežemo, da učenci dodajo svoje ideje in razvijajo podjetno- stne kompetence. Dejavnosti projekta Pogum se povezujejo z drugimi projektnimi nalogami in skupaj prispevajo k večji kakovosti pouka. Delo s povezovanjem oddelkov uporabljamo tudi pri drugih dejavnostih in projektih. Gradiva, ki so nastala med projektom, so dostopna vsem in nam služijo kot strokovni vir in ideje za delo. Vrednote sodelovanja, medsebojnega spod- bujanja in sobivanja ter prizadevanje, da bi bili učenci čim bolj aktivni in kreativni, živijo na šoli tudi po zaključku projekta. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 107 108 Rastemo Šolska skupnost – glas učencev, ki ga je vredno slišati mag. Nataša Leskovec, univ. dipl. teol., učiteljica Šolska skupnost je pomemben prostor, kjer učen- ci razvijajo odgovornost, spoštovanje različnos- ti in se učijo sodelovanja. V prilagojenem pro- gramu z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) ima še posebno vrednost, saj učencem omogoča izražanje mnenj, sprejemanje odločitev in grad- njo samozavesti. Na naši šoli jo vsako leto obi- skujejo učenci programa NIS. Mentor oziro- ma mentorica učencem na začetku šolskega leta predstavi dejavnost in jih povabi k sodelovanju. Vsaki dve leti učenci na nacionalnem otro- škem parlamentu izberejo temo, ki bi jo radi podrobneje obravnavali. Teme zadnjih petih let so bile: Moja poklicna prihodnost, Duševno zdravje, v letošnjem letu pa smo začeli s temo Šolski sistem. Smernice za delo določa Zveza pri- in zavzetostjo. V mesecu decembru se udeleži- jateljev mladine, obravnavo pa prilagodimo inte- mo novoletnih delavnic v okviru Festivala Loka resom naših učencev. v snegu, kjer učenci na mestnem trgu v Škofji Loki izrečejo voščilo Ločanom. Letos so učenci sami pripravili anketo o bralnih navadah učen- cev naše šole. Povabili smo tudi upokojeno uči- teljico in z njo izvedli intervju o šoli nekoč in da- nes, s katerim so primerjali šolski sistem v prete- klosti in sedanjosti. Učenci redno sodelujejo na občinskem otroškem parlamentu, ki ga vsake šti- ri leta organizira tudi naša šola. V šolskem letu 2024/2025 letu so 35. občin- ski otroški parlament vodili naši učenci. Nanj so se pripravljali od začetka šolskega leta. Tema Poleg izbrane teme vsako leto pripravimo različne dejavnosti, s katerimi popestrimo šol- ski vsakdan. V tednu otroka, ki poteka v mese- cu oktobru, učiteljem ponudimo izzive za vsak dan, ki jih lahko izvedejo z učenci. Obeležujemo tudi posebne dneve, kot so Dan Zemlje in Svetov- ni dan športa. Ob takih priložnostih pripravimo dejavnosti, ki jih učenci lahko izvajajo samos- tojno ali v sodelovanju z učitelji. Pomemben del so tudi teme, ki jih predlagajo učenci sami, saj jim tako omogočimo, da sodelujejo z veseljem 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 109 občinskega parlamenta je bil šolski sistem. Učenci bodo koristile v odraslem življenju in so že vklju- so se pri tej pomembni in široki temi, omejili na čene v učne načrte, katerih pa ni in se jim zdijo štiri podteme in sicer na odnose in sodelovanje, pomembne in koristne za življenje. Za konec so učne vsebine v povezavi s šolo za življenje, meto- učenci, ki so bili tam v vlogi novinarjev, predstavi- de in načine učenja in poučevanja ter na vredno- li razmišljanja učencev. V zadnjem letu so se naši te in odgovornost. Po uvodnem delu, v katerem učenci izkazali tudi kot radijski poročevalci za Ra- nam je ga. Mateja Sirnik z Zavoda Republike Slo- dio Sora – poročali so o občinskem parlamentu, ki venije za šolstvo predstavila slovenski šolski sis- ga je letos organizirala naša šola in nacionalnem tem, je potekalo delo po postajah. Učenci so v tem otroškem parlamentu, kjer sta Gorenjsko regijo delu razmišljali o pozitivnih in negativnih plateh zastopala tudi dva naša učenca. odnosov ter podajali predloge, kako bi te odnose V okviru Šolske skupnosti si prizadevamo, da lahko izboljšali. Na drugi postaji so izpostavili, ka- so glasovi učencev slišani in upoštevani. Učen- tere metode učenja in poučevanja jim pomagajo, ci se pri nas o participaciji ne učijo le v teoriji – da si snov dobro zapomnijo in jo bolje razume- pri nas jo živijo. V prihodnje si želimo še več po- jo. Na tretji postaji so se osredotočili na to, kate- vezovanja med učenci različnih razredov in več rim vrednotam v šoli posvetimo dovolj pozornos- priložnosti, kjer bodo lahko soustvarjali šolski ti, katerim pa namenimo premalo časa. Na zad- vsakdan. Verjamemo, da lahko tudi naši učenci nji postaji so učenci povedali, katere vsebine jim spreminjajo svet – korak za korakom. 110 Rastemo … da bi našli svojo srečo, mogoče prav z močjo razprtih kril v podpori sočloveku, bližnjemu, znancu, otroku, naključnemu mimohodcu ... 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 111 O šolskem časopisu Stezice skozi čas Diana Volčjak, mag. zak. in druž. štud., mag. prof. inkluz. ped., učiteljica V šolskem časopisu uganke in druge vse- Stezice iz leta 1983 je bine za kratkočase- Mira zapisala: »V ce- nje. Posebno mesto lodnevni šoli se ima- zasedajo likovna in mo res lepo.« Mno- ustvarjalna dela učen- go let kasneje, v izdaji cev, ki vsako številko 2023/2024, je Aljaž za- obarvajo po svoje. pisal: »Šolo si bom za- Že od svojih za- pomnil po prijateljih četkov šolski časo- in dobrih učiteljih.« pis ne odraža le živ- Učenci v šolskem ča- ljenja v šoli in izven sopisu od nekdaj popisujejo svoje dogodivščine v nje, ampak tudi njen razvoj. V tretji številki iz šoli in izven nje. Ida je v šolskem letu 1986/1987 leta 1982 Bojana na primer omeni, da je šola pri- pisala o prvi zaljubljenosti, Srečko in Saša pa o lju- dobila novo igrišče, junija 2008 pa je v šolskem bezni do svojih mam. V izdaji iz leta 1987/1988 so časopisu napovedana učenci zapisovali, kakšne tovarišice si želijo. Mati- gradnja nove telovad- ja si je na primer zaželel tovarišico, ki bo podob- nice. V izdaji iz šol- na njemu. Takšna, ki se ji ne ljubi učiti, daje same skega leta 2023/2024 dobre ocene in se z njimi podi po šoli. najdemo zapis o grad- Čez čas je pisalni stroj zamenjal računalnik s nji nadzidka in veselju tiskalnikom. ob tem, da smo sep- V računalniško pripravljenih Stezicah iz tembra vsi začeli pod 1996/1997 tako lahko prebiramo članka Marija- eno streho. ne in Marka. Pisala sta, da bi s čarobnim svinč- Stezice imajo torej nikom narisala, da se dolgo tradicijo. Zapisi ljudje ne bi nikoli pre- in prispevki brezčasno pričajo o tem, da je šola pirali, in veliko tovar- skozi desetletja ohranila svojo toplino, poveza- no avtomobilov, da bi nost in prijetno vzdušje. imeli vsi ljudje službo. V koraku s časom je šolski časopis spreminjal Izdaja iz leta svojo podobo – barvo, vezavo in obseg. V raz- 2019/2020 je bila obli- ličnih obdobjih je iz- kovana po živalskem hajal večkrat letno ali prijatelju, oranžnem kot del drugih šolskih mačku Jelku, ki je v publikacij, kadar je šolo prinašal posebno šola v določenem šol- veselje. skem letu doživela po- V nobeni številki ne manjkajo zapisi o špor- membno prelomnico. tnih doživetjih učencev ter o izletih — peš, z vla- Tako je bilo tudi pred kom ali z avtobusom. desetimi leti, ob izda- Stezice bogatijo tudi recepti za jedi, ki smo ji zbornika ob 70-le-jih sami preizkusili, pa križanke, pobarvanke, tnici šole. V zadnjih 112 Rastemo letih so dogodki tekom leta zaokroženi v eni šte- Stezice so v zad-vilki, običajno ob koncu šolskega leta. Sčasoma se njih letih večkrat pre-je časopis tesneje povezal s šolskimi projekti, pre- jele priznanje Društva šel na računalniško oblikovanje ter doživel več specialnih in rehabi- sprememb uredništev. litacijskih pedagogov Kljub vsem spremem- Slovenije za najkvali- bam pa ohranja svoje tetnejše otroško ozi- bistvo – utrip časa in roma mladinsko gla- glas učencev. silo zavodov za uspo- Posebno vrednost sabljanje Republike časopisu daje dejstvo, Slovenije. In tudi to da pri njegovem nas- nas žene naprej. tajanju sodelujejo vsi Tako kot se vsaka stezica začne z enim kora- učenci in zaposleni kom, se tudi naša zgodba piše z vsakim prispev-na šoli, kar spodbuja kom posebej – pogumno, ustvarjalno in skupaj. inkluzijo in izražanje posameznikov. V zadnjih letih pa vanj prispeva- jo tudi zunanji sodelavci šole, kar kaže na odpr- tost in povezanost s širšo skupnostjo. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 113 Ko se šolski utrip sliši po Radiu Sora Diana Volčjak, mag. zak. in druž. štud., mag. prof. inkluz. ped., učiteljica Glas učencev širimo tudi prek radijskih valov lo- Prispevke posnamemo kar v učilnicah, v šol- kalnega Radia Sora. Sodelovanje z Radiem Sora ski telovadnici, na hodnikih ali med sprehodi. To ima korenine že v preteklosti, v zadnjih letih pa nam omogoča, da se pred oddajo večkrat poslu- smo ga nadgradili in oplemenitili. Učenci sku- šamo, se zraven nasmejimo in posnetek pilimo, paj z učitelji včasih mesečno, včasih pa tedensko dokler nismo povsem zadovoljni. Pogosto pa pripravljamo različne prispevke, s katerimi pos- zberemo pogum, obiščemo radijske prostore Ra- lušalcem sporočamo o dogajanju na šoli. Ni to- dia Sora v Škofji Loki ter se javimo neposredno v rej naključje, da se tedenska oddaja imenuje kar eter. Ob tem spoznavamo tudi, kako poteka delo »Šola, kaj dogaja.« na radiu. Trema? Zabava? Radovednost? Nekaj V prispevkih delimo utrinke z dogodkov in novega? Štirikrat da! dni dejavnosti, uspehe z različnih tekmovanj, Sodelovanje z Radiem Sora ima za našo šolo sodelovanja v različnih projektih ter pokažemo poseben pečat. Z njim se pomembno vključuje- naše talente. Včasih kaj zapojemo ali recitiramo, mo v lokalno skupnost in jo sooblikujemo. spet drugič pa se oglasimo, da povemo, kako se imamo, in poslušalce povabimo k nam na obisk. 114 Rastemo Korak k sončku – skupaj za razumevanje, spoštovanje in vključevanje Maja Černe, univ. dipl. ped. in soc. kult., učiteljica Na naši šoli že vrsto let verjamemo, da je razu- Sodelovanje z OŠ Cvetka Golarja ličnih dejavnostih, ki odpirajo našo šolo v lokal- čeli načrtno izvajati dejavnosti, ki učencem dru- gih šol približajo življenje otrok s posebnimi po- no okolje. Eden izmed pomembnejših je projekt trebami, predvsem pa imajo za cilj zmanjševanje čujoče družbe. Zato z veseljem sodelujemo v raz- Z vključitvijo v projekt Korak k sončku smo za- mevanje drugačnosti ključ do strpnejše in vklju- projekta je ozaveščanje učencev o življenju z in- učencev, ne glede na vrsto šole, ki jo obiskuje- jo. Ena izmed takih dejavnosti je bilo druženje s validnostjo, razbijanje predsodkov in spodbuja- četrtošolci OŠ Cvetka Golarja. Učenci so skupaj nje medsebojnega razumevanja. društev za cerebralno paralizo Slovenije. Namen predsodkov in poudarjajo enakovrednost vseh Korak k sončku, ki ga vodi Zveza Sonček – Zveza z našimi učenci preživeli dan ob ustvarjalnih de- lavnicah, športnem druženju in obisku Varstve- no delovnega centra Škofja Loka. V projekt smo se prvič vključili pred več kot desetimi leti na pobudo učiteljic 4. razredov OŠ Cvetka Golarja. Učiteljice so s svojimi razredi enkrat letno prišli k nam na obisk. V spoznava- nje drugačnosti pa smo se bolj načrtno usmerili v okviru razvojnega projekta SKK – Dvig social- nega in kulturnega kapitala, ko smo intenzivno razvijali povezovanje z drugimi osnovnimi šo- lami, vrtci, kulturnimi ustanovami in lokalnimi službami. Projekt SKK je bil odlična odskočna deska – z njim smo krepili sodelovalno kulturo in učencem omogočili številne dragocene izku- V okviru projekta smo organizirali tudi izku- šnje izven šolskih zidov. stvene delavnice, kjer so otroci iz drugih osnov- nih šol preizkušali življenje z gibalno oviranostjo, slepoto ali gluhoto. Preizkusili so hojo z belo pa- lico, vožnjo z invalidskim vozičkom, ustvarjanje 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 115 z zavezanimi očmi ter risanje sodelovanja, razumevanja in z ne-dominantno roko. Ob spoštovanja drugačnosti. tem so spoznavali pomen po- • V šolskem letu 2022/23 moči, prilagajanja in razume- je v projektu sodelovalo 12 vanja. razredov (trije razredi NIS in devet razredov posebnega Sodelovanje se ne ustavi programa). Povezovali smo se z OŠ Ivana Groharja, Glas- pri enem dogodku beno šolo Ringo, OŠ Mekinje Razvijamo vezi z osnovnimi ter z rednim in razvojnim od- šolami, kulturnimi ustanova- delkom Vrtca Škofja Loka. mi, društvi in lokalnimi delo- • V šolskem letu 2023/24 dajalci, za katere si želimo, da smo nadaljevali z aktivnim bi postale trajne. Skupni kul- sodelovanjem. Vključenih je turni dnevi, delovne prakse, bilo 14 oddelkov, ki so se po- izmenjave izkušenj in sodelovanje v občinskem vezovali z lokalno skupnostjo, OŠ Ivana Gro- otroškem parlamentu so le nekateri primeri, kjer harja, Vrtcem Škofja Loka, Vrtcem Železniki naši učenci rastejo skupaj z vrstniki iz drugih in z enim od kranjskih vrtcev. Srečanja so po- okolij. tekala v živo ali na daljavo preko video-klicev, preko dopisovanja in izdelovanja didaktičnih Razvoj sodelovanja v zadnjih letih iger. Z vsakim oddelkom so bila izvedena dva do tri srečanja. V projekt Korak k sončku se v zadnjih letih vključuje vse več razredov in oddelkov naše šole. Sprva so sodelovali le razredi nižjega izobraz- benega standarda (NIS), kasneje pa tudi oddel- ki posebnega programa (PP). Večkrat na leto se družijo skupine učencev, ki jih koordinator pro- jekta določi na začetku šolskega leta glede na sta- rost, razvojno stopnjo in sposobnosti. Poudarek je na ponavljajočem se sodelovanju – iste skupi- ne se srečajo večkrat letno, kar spodbuja obču- tek povezanosti in varnosti. Srečanja običajno potekajo izmenično: enkrat jih organizira ena V tem letu smo v okviru projekta Korak k skupina učencev, drugič druga. Učenci se sreču- sončku in interesne dejavnosti Šolska skupnost jejo v živo, si dopisujejo in pošiljajo izdelke. Ob pripravili tudi skupni projekt ob koncu šolske- prijetnih in ustvarjalnih dejavnostih kot so sku- ga leta z naslovom Pri nas pa šolo zidamo. Cilj pne delavnice, igre ali tematski dnevi, se učijo je bil spodbujanje mreženja in grajenja odnosov med učenci programov NIS in PP. Vsak razred je skupaj s svojim parom, drugim razredom ali oddelkom, oblikoval nastop za zaključno prire- ditev, pri čemer je bilo potrebno upoštevati edi- no pravilo, in sicer da se izognejo petju pesmi Pri nas pa hiško zidamo. Učenci Šolske skupnosti so pripravili kartonaste opeke v obliki sestavljanke, s katerimi smo na spodnjem hodniku zgradili simbolično šolsko hišo. Nekaj razredov je iskalo svojo polovico opeke ali strehe in ko so jo našli, 116 Rastemo so izvedeli, s kom bodo sodelovali. Na igriv in pa pri iskanju primernih skupin za sodelovanje ustvarjalen način smo tako krepili sodelovanje, in druženje pogosto naletimo na ovire – iz re- prijateljstvo in ustvarjalnost. dnih osnovnih šol se večinoma vključujejo mlaj- V šolskem letu 2024/25 smo v projektu Ko- ši učenci razredne stopnje, starejši pa zaradi na- rak k sončku sodelovali s kar 15 oddelki: s tre- trpanih urnikov ali manjšega zanimanja le red- mi razredi programa NIS, tremi oddelki podalj- ko. Zato si prizadevamo vzpostaviti čim več sti- šanega bivanja NIS in devetimi razredi posebne- kov s starostno in razvojno primernejšimi skupi- ga programa. Povezovali smo se z Vrtcem Škofja nami, saj verjamemo, da je gojenje sodelovalne Loka, Osnovno šolo Ivana Groharja in Osnovno in vključujoče kulture temelj, ki ga moramo ne- šolo Železniki. Sodelovanje je potekalo na različ- govati skozi vsa življenjska obdobja.. ne načine: preko dopisovanja, skupnih druženj in različnih oblik izmenjav. Pogled v prihodnost Izzivi in priložnosti Vrednote, ki jih skozi projekt Korak k sončku ši- rimo – spoštovanje, empatija, odprtost in soli- Naši učenci, zlasti tisti z višjih stopenj posebnega darnost – so temelj družbe, ki si jo želimo. Zato programa, izjemno radi sodelujejo z vrstniki, saj bomo tudi v prihodnje z veseljem odpirali vrata jim to prinaša občutek sprejetosti, povezanosti našega sveta in stopali skupaj – korak za kora- in vrednosti. Kljub njihovi veliki motiviranosti kom proti soncu. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 117 Vključevanje mladih iz OŠ Jela Janežiča v delovne procese Irena Prašnikar, univ. dipl. soc. kult. in ped., svetovalna delavka koordinatorica navati različna delovna okolja in zahteve posa- vanje najstarejših učencev posebnega programa. Tesno sodelovanje z Vrtcem Škofja Loka je traja- meznega delovnega procesa. Zato se trudimo, da lo več let, kar je bilo mogoče zlasti zaradi podpore naše starejše učence občasno vključujemo v raz- ravnateljice vrtca Janje Bogataj tovrstnemu sode- lična delovna okolja zunaj šole. lovanju in srčni predanosti zaposlenih v pralnici »Praksa« oziroma iskanje možnosti začasnega in pomivalnici vrtca. Že v osnovni šoli je potrebno razvijati spretnosti, dovolj možnosti za tovrstno prakso. Zato smo se dolgoročno osredotočili na kontinuirano vključe- pridobivati delovne navade in veščine ter spoz- »Praksa« učencev OŠ Jela Janežiča hkrati pa imajo v času srednješolskega šolanja kulturni kapital (SKK) tega lotili načrtno in želeli no vključitev za našo učenko. Preizkusila se je v frizerskem salonu in cvetličarni, na koncu pa je postaviti sistem, ki bi bil stalna praksa sodelovanja svoje mesto našla v Vrtcu Sončni žarek. V vrtcu šole z okoljem oziroma vključevanja naših učen- so nam stopili naproti, da smo lahko vzpostavi- cev v zunanje organizacije. Tako smo izpeljali več li model sočasnega šolanja v posebnem progra- delovnih praks za 8. in 9. razred NIS ter za najsta- mu in dela v zunanji organizaciji, kjer mladostnik rejše učence posebnega programa (PP). opravlja delo v prilagojenih pogojih. Ta model so- Projekt SKK je sovpadel z vpeljavo novega delovanja se nadaljuje tudi v Varstveno delovnem programa, tj. Usposabljanje za življenje in delo centru Kranj, enota Škofja Loka, kamor je dekle (UŽD), ki je namenjen učencem posebnega pro- 9. razreda osnovnošolskega prilagojenega progra- ga tima – sodelovanja šole z zdravnico Janjo Dro- bež, dr. med., sped. ped., spec. šol. med. iz Razvoj- ma z nižjim izobrazbenim standardom (NIS). V ne ambulante Šiška – in staršev iskali individual- letu 2013 pa smo se v okviru projekta Socialni in sta se izvajala že v preteklosti, zlasti za učence 8. in Sočasno smo ob podpori multidisciplinarne- vključevanja učencev v delovne procese zunaj šole grama do 26. leta starosti. V oddelku najstarejših vključeno sedaj. učencev posebnega programa PP6 sva z učiteljem V šolskem letu 2015/16 in pozneje je učitelj Tonetom Krekom iskala možnosti za vključitev Damjan Kojzek, prof. def., sodelovanje v delov- učencev v delovne procese zunaj šole. Posluži- nih procesih pri zunanjih delodajalcih nadgradil li smo se predvsem osebnih poznanstvih in zače- z več celoletnimi vključitvami naših najstarejših li s prakso v pralnici in pomivalnici Vrtca Škofja mladih posebnega programa: Rdeči križ Škofja Loka, enota Najdihojca, kamor so učenci odhajali Loka, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Dru- v paru, povprečno enkrat na teden. Realna mož- štvo Žverca, Center slepih, slabovidnih in starejših nost za sodelovanje s podjetij v okolju pa je nasta- Škofja Loka in Petrol. Vzpostavil je tudi sodelova- la leta 2022 s prenovo 4., 5. in 6. stopnje posebne- nje z Društvom Sožitje pri različnih projektih, kjer ga programa. so imeli učenci možnost pridobivati delovne na- V okviru osnovnošolskega programa NIS je vade in veščine, npr. pri urejanju hruškovega par- bilo znotraj poklicnega usmerjanja izvedenih več ka in grajskega vrta. Njegovo delo so nadaljevale individualnih enotedenskih vključitev v delo z na- sodelavke, ki so poučevale v oddelkih PP6. menom preizkušanja in spoznavanja potencialnih Zunanje sodelavce za izvajanje delovne pra- delovnih mest. Pri večini učencev se je pokaza- kse smo iskali po osebnih poznanstvih in prip- lo, da mladi pri starosti 14 oziroma 15 let še niso ravljenosti zunanjih partnerjev, da so spreje- dovolj zreli za vključevanje v delovne procese, li naše učence v svojo delovno sredino, saj so 118 Rastemo lovne procese, vendar smo vedno trčili ob prav- Janežiča osnovna šola, katere primarna naloga je noformalno oviro, saj ni bilo zakona ali predpisa, šolati učence. Seveda iščemo tudi možnosti delov- ki bi urejal to področje – status učenca se izklju- nega vključevanja navzven, vendar se ob zaključ- čuje z opravljanjem delovne prakse pri zunanjih ku šolanja te navezave za posameznega mlado- delodajalcih. Prakso lahko izvajajo le dijaki, zato stnika zaključijo. Edini primer vključitve mlado- smo kljub temu, da so bili naši učenci nezgodno stnika v delovni proces pod prilagojenimi pogoji, ni finančne narave. Z leti se je vzpostavila mreža Ob iskanju možnosti prakse za naše učence pri vključevanja učencev posebnega programa v de- zunanjih delodajalcih se zavedamo, da je OŠ Jela prepoznali njihove potenciale in prispevek, ki Izzivi zavarovani, jadrali na meji zakona in osebnega ki se nadaljuje tudi po zaključku šole, je že pred- tveganja, če bi se kaj zalomilo. Nekatera podjetja stavljena učenka posebnega programa. se za sodelovanje niso odločila ravno zaradi de- V januarju 2019 je začel veljati nov Zakon o lovne zakonodaje, čeprav so tovrstne vključitve socialnem vključevanju invalidov, ki dopušča podpirala. možnost prehoda med statusi. To konkretno po- meni, da učenec z zmerno, težjo ali težko motnjo »Praksa« se formalno uredi kot v duševnem razvoju pri 18 letih dobi status inva- prostovoljsko delo učencev lida in s tem pripadajočo finančno zaščito/pod- Sosledje dogodkov in naključje sta poskrbela, da poro. V primeru, da se mladostnik ali odrasel nad 18 let delno ali v celoti zaposli, se mu status smo se področju delovne prakse pri zunanjih de- za določen čas (delno ali v celoti) zamrzne in ga lodajalcih lahko načrtno posvetili, ko smo bili ob morebitni prekinitvi delovnega razmerja zo- leta 2017 sprejeti v pilotni projekt »Mreža pod- pet pridobi nazaj in s tem vse pripadajoče social- pornih institucij za podporo otrokom s poseb- ne pravice in finančno podporo. Zakon sicer do- nimi potrebami in njihovim družinam«, ki smo pušča veliko, v praksi pa ne poznam primera, da ga poimenovali SCPI – Strokovni center za pod- bi se to dejansko izvajalo. poro inkluziji. V tem okviru smo še intenzivneje Na Loškem je bilo v preteklih letih več idej iskali možnosti vključevanja, zlasti pa sva z Da- drugačnega vključevanja učencev posebnega mjanom Kojzekom iskala rešitve, kako formalno programa po zaključku šolanja, npr. socialno urediti »delovno prakso«. Namreč, z zunanjimi podjetje in socialna kmetija. V šoli smo tovrstne izvajalci smo sklenili dogovor o sodelovanju, ki pobude podprli z nudenjem strokovnega znanja ni imel pravne podlage. Tako smo našli rešitev za delo z osebami z motnjo v duševnem razvoju, v prostovoljskem delu. Po modelu prostovoljstva a se zaradi različnih vzrokov niso realizirale. Leta še danes vključujemo učence v občasno delo pri 2024 smo v sodelovanju s Katjušo Koprivnikar iz zunanjih delodajalcih. Celotno pot povzame Rotary kluba Škofja Loka začeli z nekajdnevnim in problematizira Damjan Kojzek v prispevku vključevanjem štirih naših učencev v podjetja v »Tudi v posebnem programu imam možnosti za njihovem domačem okolju. kariero« v zborniku Socialni in kulturni kapital, V sedaj že več kot 10-letnem vključevanju na- poročilo o projektu, 2021. ših učencev navzven se je pokazalo, da sta oseb- Sočasno z zgoraj omenjenim vseslovenskim na angažiranost in motiviranost ključni, da je projektom je potekal projekt Prehod mladih na taka vključitev sploh mogoča. Brez zagnanih, trg dela, ki ga je za naše področje izvajal Center- odprtih in srčnih posameznikov tako na strani Kontura Kranj. Z njimi smo sodelovali pri nude- šole kot zunanjih partnerjev le-to ne bi bilo mo- nju pomoči učencem pri izbiri poklicne poti in goče. Vendar to ostaja praksa le v času šolanja, vključevanju v zaposlitev. saj družbeno in sistemsko ni poskrbljeno, da bi bila podjetja v kapitalističnih konkurenčnih ča- sih stimulirana oziroma motivirana za zaposlitev oseb s posebnimi potrebami. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 119 Za zaključek V Sloveniji je za učence posebnega programa po zaključku naše šole najbolj verjetna pot vključi- tev v varstveno delovni center. Mladi z zmerno motnjo, ki ne čutijo, da je varstveno delovni cen- ter njihovo pravo mesto, ostajajo doma, brez so- cialne ali delovne vključenosti. Rešitev vidim v združitvi moči šole, varstveno delovnega centra, centra za socialno delo, Društva Sožitje, občine, CenteraKontura oziroma drugih organizacij, ki podpirajo vključevanje mladih s posebnimi po- trebami na trg dela. Država pa bi morala ta pri- zadevanja ustrezno sistemsko podpreti. Vključitev v varstveno delovne centre je usta- ljena pot institucionalizirane skrbi države za ose- be z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki na eni strani nudi (socialno) varnost, hkrati pa za določeno skupino oseb s posebnimi potrebami ne ponuja drugačne oblike vključeva- nja in enakopravne participacije v družbi. 120 Rastemo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 121 Skupaj za vključujočo prihodnost: medinstitucionalno sodelovanje v podporo osebam s posebnimi potrebami Mateja Lavrinec, univ. dipl. ped., učiteljica Ob praznovanju 80-letnice Osnovne šole Jela Ja- dobre prakse Centra za usposabljanje, delo in nežiča v Škofji Loki je smiselno pogledati tudi šir- varstvo Radovljica sta opozorili, da družbena še, onkraj šolskih zidov, v prostor, kjer se stika- izključenost ni le posledica zdravstvenega sta- jo različne institucije – šolstvo, zdravstvo, socia- nja ali invalidnosti, temveč pogosto tudi rezul- la, občine in druge službe – z enotnim ciljem: ce- tat sistemskih vrzeli in nezadostnega povezova- lostna podpora osebam s posebnimi potrebami. V nja med institucijami. Razprava je jasno poka- tem duhu so v zadnjih letih nastali redni medin- zala, da kljub obstoječi podpori posamezniki po stitucionalni posveti, ki so iz lokalne pobude pre- koncu osnovnega šolanja pogosto ostanejo brez rasli v ključni model povezovanja, izmenjave stro- ustrezne nadaljnje obravnave. kovnih praks in iskanja sistemskih rešitev. Vsi dosedanji posveti potrjujejo, da se v lo- Od prvega srečanja marca 2022 se je s petimi kalnih skupnostih skriva ogromno znanja, prip- zaporednimi posveti (izvedenimi 4. marca 2022, ravljenosti in izkušenj, ki pa lahko zaživijo le ob 20. maja 2022, 24. novembra 2022, 30. novem- medsebojnem spoštovanju, skupnih ciljih in jas- bra 2023 in 28. marca 2025) utrdilo prepričanje, ni komunikaciji. Pomemben poudarek je tudi da sta odprta komunikacija in sodelovanje nuj- na vlogi družin, ki morajo iz pasivnih prejemnic na pogoja za kakovostno življenje posameznikov pomoči postati enakovredne partnerice v proce- z motnjami v duševnem razvoju. Vsak posvet je su podpore. prispeval svoj edinstven kamenček v mozaik ra- zumevanja in delovanja: od začetnega vzpostav- Sklepne ugotovitve in predlogi za naprej ljanja vezi in poudarjanja pomena redne izme- njave informacij med strokovnjaki do pogloblje- Medinstitucionalno sodelovanje ni več izbira, nih razprav o konkretnih primerih, ki so poka- temveč nujnost. Pot k boljši podpori osebam s zali tudi meje trenutnega sistema. posebnimi potrebami se gradi na zaupanju med Tako so se skozi različna srečanja oblikovale institucijami, jasni razdelitvi vlog in odprtem teme, ki presegajo posamezno stroko. V ospred- pretoku informacij. Ob tem pa je ključnega po- je so stopile potrebe po boljši izkoriščenosti ob- mena okrepitev kadrovskih zmogljivosti, še po- stoječih virov, pomembnosti individualiziranih sebej na področju duševnega zdravja otrok in pristopov v razredu, tesnejšem sodelovanju s mladostnikov. Centrom za duševno zdravje in potrebi po zgo- Za prihodnost se oblikujejo jasne smernice: dnji obravnavi. Četrti posvet je predstavil inova- nadaljevati z izvajanjem rednih posvetov; vzpo- tivno prakso mobilne službe za zgodnjo pomoč staviti zavodsko enoto z nižjim izobrazbenim družinam na domu, ki je postala simbol uspe- standardom na Gorenjskem; okrepiti vlogo dru- šnega približevanja institucij življenju družin. žin ter še bolj vključiti predstavnike iz prakse in Poudarjena je bila tudi vloga Rotary kluba, ki ak- same uporabnike. tivno išče možnosti za večjo socialno vključenost Osnovna šola Jela Janežiča ostaja odprt pros- oseb s posebnimi potrebami po koncu šolanja – tor sodelovanja, ki povezuje stroke, presega okvi- tako v delovno okolje kot širšo družbeno. re in ustvarja možnosti. S tem duh povezovanja Peti posvet je v duhu obeleževanja jubileja še postaja zaveza prihodnosti – za bolj vključujočo, močneje povezal ključne akterje lokalnega pros- podporno in človeško skupnost. tora. Predstavitvi projekta Breaking Isolation in 122 Rastemo Sodelovanje z Društvom Sožitje Škofja Loka Urša Bastarda Božič, prof. def., učiteljica Sodelovanje med Osnovno in spoštovanje oseb z motnja- šolo Jela Janežiča in Dru- mi v duševnem razvoju. Naša štvom Sožitje Škofja Loka šola daje vsakemu učencu ima dolgo, skoraj zgodo- priložnost, da raste v okolju, vinsko tradicijo. Že ob usta- kjer so napredek, trud in to- novitvi društva leta 1968 je plina cenjeni. Društvo Sožitje bila šola tesno vključena v pa že desetletja daje glas tis- njegovo delovanje, saj je bil tim, ki ga včasih ne slišimo iniciativni odbor za ustano- dovolj, ter povezuje družine, vitev društva sklican prav strokovnjake in prostovoljce na pobudo takratne ravna- v mrežo medsebojne podpo- teljice šole, gospe Julije Ber- re in razumevanja. nik. S svojo odprtostjo, toplino in predanostjo je Zato ni presenetljivo, da se naše poti že dol- postavila temelje sodelovanja, ki se je ohranilo do go prepletajo – ne le s skupnimi dogodki, ampak danes. Ta povezanost je skozi desetletja prerasla v tudi z drobnimi vsakodnevnimi gestami pomoči odnos, ki združuje učitelje, učence, starše in člane in sodelovanja. društva v skupnem prizadevanju za bolj vključu- Ena od najpomembnejših in najtrajnejših ob- jočo skupnost. lik sodelovanja med šolo in društvom so prevo- Ko razmišljam o svojem delu na Osnovni šoli zi učencev. Društvo Sožitje že vrsto let omogo- Jela Janežiča in obenem o vlogi članice izvršnega ča, da so učenci, ki zaradi oddaljenosti ali zah- odbora Društva Sožitje Škofja Loka, se vedno zno- tevnejših okoliščin težje prihajajo v šolo, delež- va spomnim, kako dragoceno je to povezovanje. ni ustrezne pomoči pri prevozu. Ta podpora je Vse odkar sem se zaposlila na šoli, sem priča so- za mnoge družine neprecenljiva. Staršem olajša delovanju, ki presega formalne okvirje – postaja vsakdan, učencem pa zagotovi, da se lahko re- pristen odnos med ljudmi, ki si delijo iste vred- dno in varno udeležujejo pouka in šolskih de- note in cilje za dobrobit tistih, ki (še) ne zmorejo javnosti. Vozniki, ki so pogosto že del naše raz- poskrbeti zase. širjene skupnosti, niso le prevozniki – so tisti, ki Tako Osnovna šola Jela Janežiča kot Dru- učence pozdravljajo z nasmehom, jih spremlja- štvo Sožitje Škofja Loka delujeta z enakim pos- jo in z njimi vzpostavljajo zaupen odnos. Tudi v lanstvom – spodbujati razumevanje, vključevanje tem se kaže pravo sožitje: skrb drug za drugega, 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 123 razumevanje in pripravljenost pomagati, kadar V okviru Specialne olimpijade, katere član je je pomoč najbolj potrebna. Društvo Sožitje Škofja Loka, so naši učenci in uči- Pomembno področje našega sodelovanja so telji sodelovali v projektu Zdrav življenjski slog. tudi športne dejavnosti v okviru Specialne olim- V tem dvomesečnem programu športne vadbe pijade Slovenije. Učenci posebnega programa se so tako športniki/učenci kot trenerji/učitelji skozi skupaj z drugimi člani društva že vrsto let ude- cikel vadb in delavnic pridobili znanje, s katerim ležujejo regijskih iger Specialne olimpijade Go- lahko aktivno izboljšajo svoj življenjski slog. renjske. Na teh dogodkih se vedno znova potr- Poseben del sodelovanja predstavlja tudi di, da šport presega meje in razlike – tam štejejo društveno glasilo Glasilo, ki že vrsto let doku- veselje, trud in iskreni odnosi. Skupaj ustvarja- mentira naše zgodbe, dosežke in spomine. V mo vzdušje, kjer vsak dosežek šteje, vsaka meda- njem se redno znajdejo tudi utrinki s šolskih lja pa je simbol poguma, prijateljstva in poveza- dogodkov in dogodkov, kjer sodelujemo šola in nosti. Z vsakimi regijskimi igrami se med nami društvo – od športnih iger, delavnic in ustvar- poglablja občutek skupnosti. jalnih projektov do osebnih pričevanj učencev To se še posebej pokaže takrat, ko smo orga- in članov društva. Vsakič, ko prelistam glasilo, nizatorji iger naša šola in Društvo Sožitje Škofja se mi zdi, kot da bi listala album spominov – to- Loka. S skupnimi močmi, a z jasno razdeljeni- plih, pristnih in človeških. V njem se vidi, kako mi nalogami, medsebojnim zaupanjem in veliko se prepletajo poti učencev, staršev, učiteljev in mero predanosti vedno znova uspešno pripravi- drugih članov društva. mo in izpeljemo ta dogodek ter smo ob tem de- Našo šolo je v zadnjem desetletju močno za- ležni številnih pohval. To sodelovanje ni le špor- znamovala prostorska stiska. Prav Društvo Soži- tni dogodek, temveč pravi praznik človečnosti in tje Škofja Loka je bilo prvo, ki nam je leta 2016 dokaz, kako močno lahko skupni cilji in sodelo- ponudilo svojo pomoč in odstopilo prostor za vanje povezujejo ljudi. učilnico. Vrsto let so jo uporabljali naši najstarej- Naši učenci pa se ude- ši učenci posebnega pro- ležujejo tudi iger na dr- grama. Ti prostori niso žavni ravni in višje (mi- bili le fizični prostor za tingi v plavanju, krplja- delo, ampak prijetno in nju, teku na smučeh, atle- domače okolje, kjer so se tika, kolesarjenje idr.). učenci počutili sprejete in V dogovoru šole z dru- varne. V tem sem vedno štvom se naši učenci ude- videla bistvo našega so- ležujejo treningov tudi v delovanja – sožitje v pra- času pouka, učiteljice pa vem pomenu besede. poskrbijo, da učenci – Ob tem pa ne sme- tekmovalci v šoli zamuje- mo mimo omembe pro- no nadoknadijo. jekta Sožitje na grajskem 124 Rastemo vrtu. Projekt so izvajali Občina Škofja Loka kot lastnica območja, Loški muzej Škofja Loka kot upravljavec in Društvo Sožitje Škofja Loka, ki je k sodelovanju povabilo tudi našo šolo. V okvi- ru projekta so uredili zeliščno-aromatični vrt ob Loškem gradu, kjer so naši učenci posebne- ga programa pomagali pri zasaditvi in vzdrže- vanju zelišč in dišavnic. Ob delu so pridobivali osnovno znanje vrtnarstva, delovne izkušnje in občutek odgovornosti, hkrati pa so spoznavali, kako pomemben je njihov prispevek k skupnos- ti. Vrt je postal prostor učenja, sodelovanja in sprejemanja – prostor, kjer se je resnično ure- sničevalo sožitje. Ko razmišljam o prihodnosti, si želim, da bi to sodelovanje še naprej raslo. Da bi še večkrat združili moči – bodisi pri projektih, prireditvah ali preprostih druženjih. Verjamem, da bomo z odprtim srcem, kakršnega imamo tako v šoli kot v društvu, vedno našli način, kako povezo- vati ljudi in graditi skupnost, kjer ima vsak svo- je mesto. Sodelovanje med šolo in društvom ni le pri- mer dobre prakse – je zgodba o ljudeh, ki verja- mejo, da je z razumevanjem, potrpežljivostjo in toplino mogoče premikati meje. In prav zato sem ponosna, da sem del te zgodbe. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 125 Rotary klub Škofja Loka že 20 let, od samega začetka delovanja kluba, Osnovno šolo Jela Janežiča. Naše partnerstvo temelji na skupni viziji vključujoče družbe, kjer Rotary klub Škofja Loka ima vsak posameznik možnost razvijati svoje potenciale in aktivno sodelovati v skupnosti. Rotarijci želimo po svojih močeh pomagati posameznim pomoči potrebnim učencem, predvsem pa izobraževalnim in terapevtskim projektom ustanove. Naj ob vaši 80-letnici strnemo nekaj najpomembnejših akcij, ki smo jih izvedli skupaj: Rotary klub Škofja Loka že 20 let, od samega začetka delovanja kluba, tesno sodeluje z Rotary klub Škofja Loka Osnovno šolo Jela Janežiča. Naše partnerstvo temelji na skupni viziji vključujoče družbe, kjer že 20 let, od samega obiščem učence OŠ Jela Janežiča. Učenci se sku-Miklavževa obdarovanja: tradicija topline in pozornosti ima vsak posameznik možnost razvijati svoje potenciale in aktivno sodelovati v skupnosti. začetka delovanja kluba, tesno sodeluje z Osnov-paj s svojimi učitelji resnično potrudijo in prip-Vsako leto Rotary klub Škofja Loka organizira obisk sv. Miklavža na šoli. Otroci ga pričakajo s Rotarijci želimo po svojih močeh pomagati posameznim pomoči potrebnim učencem, predvsem no šolo Jela Janežiča. Naše partnerstvo temelji na ravijo prisrčen sprejem za Miklavža in njegovo pesmijo, risbicami in deklamacijami, Miklavž pa jih obdari z darili. Leta 2024 je darila prejelo pa izobraževalnim in terapevtskim projektom ustanove. skupni viziji vključujoče družbe, kjer ima vsak spremstvo. To je dan drobnih dogodkov, ki se vsa-vseh 141 učencev šole. Ta dogodek ni le praznično obarvan, temveč je tudi simbol pozornosti in posameznik možnost razvijati svoje potenciale Rotary klub Škofja Loka že 20 let, od samega začetka delovanja kluba, ko leto zapišejo v moje srce. Nepozaben je pogled tesno sodeluje z Naj ob vaši 80-letnici strnemo nekaj najpomembnejših akcij, ki smo jih izvedli skupaj: spoštovanja do otrok s posebnimi potrebami. in aktivno sodelovati v skupnosti. Rotarijci želi-Osnovno šolo Jela Janežiča. Naše partnerstvo temelji na skupni viziji vključujoče družbe, kjer na učence – nekatere malo bolj plahe, ki bi žele-FRANC REBEC, naš Miklavž ima vsak posameznik možnost razvijati svoje potenciale in aktivno sodelovati v skupnosti. : »Kot Miklavž vsako leto težko čaka m mo po svojih močeh pomagati posameznim po-li pobožati Miklavža, druge pogumne, ki si upajo obiščem učence OŠ Jela Janežiča. Učenci se skupaj s svojimi učitelji resnično potrudijo in Rotarijci želimo po svojih močeh pomagati posameznim pomoči potrebnim učencem, predvsem moči potrebnim učencem, predvsem pa izobra-pristopiti tudi k parkeljnu, vsi pa z veseljem poda-pripravijo prisrčen sprejem za Miklavža in njegovo spremstvo. To je dan drobnih dogodkov, ki se pa izobraževalnim in terapevtskim projektom ustanove. ževalnim in terapevtskim projektom ustanove. rijo risbico ali izdelek, ki so ga naredili sami, zapo-Miklavževa obdarovanja: tradicija topline in pozornosti vsako leto zapišejo v moje srce. Nepozaben je pogled na učence Naj ob vaši 80-letnici strnemo nekaj najpo-jejo kakšno pesmico ali pa kaj vprašajo Miklavža. Naj ob vaši 80-letnici strnemo nekaj najpomembnejših akcij, ki smo jih izvedli skupaj: želeli pobožati Miklavža, druge pogumne, ki si upajo pristopiti tudi k parkeljnu, vsi pa z veseljem membnejših akcij, ki smo jih izvedli skupaj: Vsako leto Rotary klub Škofja Loka organizira obisk sv. Miklavža na šoli. Otroci ga pričakajo s Za naš Rotary klub Miklavž ni le dajanje daril, podarijo risbico ali izdelek, ki so ga naredili sami, zapojejo kakšno pesmico ali pa kaj vprašajo pesmijo, risbicami in deklamacijami, Miklavž pa jih obdari z darili. Leta 2024 je darila prejelo ampak širjenje topline, upanja in vere v dobroto. Miklavža. vseh 141 učencev šole. Ta dogodek ni le praznično obarvan, temveč je tudi simbol pozornosti in Ko se naš Miklavž poslavlja, smo vedno prepriča-Miklavževa obdarovanja: tradicija spoštovanja do otrok s posebnimi potrebami. ni, da smo dobili od učencev več, kot smo jim da-Za naš Rotary klub Miklavž ni le dajanje daril, ampak širjenje topline, upanja in vere v dobroto. topline in pozornosti Miklavževa obdarovanja: tradicija topline in pozornosti se naš Miklavž poslavlja, smo vedno prepričan i , da smo dobil i od učencev rovali mi. Želimo, da bi tako drobno srečo našlo FRANC REBEC, naš Miklavž : »Kot Miklavž vsako leto težko čaka m 6. december, saj daroval i mi. Želi mo , da bi tako drobno srečo našlo čim več otrok po svetu. Vsako leto Rotary klub Škofja Loka organizira čim več otrok po svetu.« Vsako leto Rotary klub Škofja Loka organizira obisk sv. Miklavža na šoli. Otroci ga pričakajo s obiščem učence OŠ Jela Janežiča. Učenci se skupaj s svojimi učitelji resnično potrudijo in obisk sv. Miklavža na šoli. Otroci ga pričakajo pesmijo, risbicami in deklamacijami, Miklavž pa jih obdari z darili. Leta 2024 je darila prejelo pripravijo prisrčen sprejem za Miklavža in njegovo spremstvo. To je dan drobnih dogodkov, ki se s pesmijo, risbicami in deklamacijami, Miklavž vseh 141 učencev šole. Ta dogodek ni le praznično obarvan, temveč je tudi simbol pozornosti in vsako leto zapišejo v moje Projekt »Rastemo skupaj«: srce. Nepozaben je pogled na učence – nekatere pa jih obdari z darili. Leta 2024 je darila prejelo spoštovanja do otrok s posebnimi potrebami. želeli pobožati Miklavža, povezovanje šole in delovnega druge pogumne, ki si upajo pristopiti tudi k parkeljnu, vsi pa z veseljem vseh 141 učencev šole. Ta dogodek ni le praznič-Projekt »Rastemo skupaj«: povezovanje šole in delovnega okolja podarijo risbico ali izdelek, ki so ga naredili sami, zapojejo kakšno pesmico ali pa kaj vprašajo okolja FRANC REBEC, naš Miklavž : »Kot Miklavž vsako leto težko čaka m 6. december, saj na ta dan no obarvan, temveč je tudi simbol pozornosti in Miklavža. obiščem učence OŠ Jela Janežiča. Učenci se skupaj s svojimi učitelji resnično potrudijo in Eden od naših ključnih skupnih projektov je »Rastemo skupaj«, ki mladostnikom s posebnimi Eden od naših ključnih skupnih projektov je »Ras-spoštovanja do otrok s posebnimi potrebami. potrebami omogoča praktično usposabljanje v različnih delovnih okoljih. Rotarijci verjame pripravijo prisrčen sprejem za Miklavža in njegovo spremstvo. To je dan drobnih dogodkov, ki se Za naš Rotary klub Miklavž temo skupaj«, ki mladostnikom s posebnimi po-ni le dajanje daril, ampak širjenje topline, upanja in vere v dobroto. da je delovna vključenost med najvišjimi oblikami socialne vključenosti. Zato si prizadeva vsako leto zapišejo v moje srce. Nepozaben je pogled na učence – nekatere malo bolj plahe, ki bi se naš Miklavž FRANC REBEC, naš Miklavž trebami omogoča praktično usposabljanje v raz-poslavlja, smo vedno prepričan i , da smo dobil i od učencev več, : »Kot Miklavž vsa-ustvarjati priložnosti, kjer lahko vsak posameznik ne glede na svoje sposobnosti prispeva k želeli pobožati Miklavža, druge pogumne, ki si upajo pristopiti tudi k parkeljnu, vsi pa z veseljem daroval i mi. ličnih delovnih okoljih. Rotarijci verjamemo, da je Želi mo , da bi tako drobno srečo našlo čim več otrok po svetu. « ko leto težko čakam 6. december, saj na ta dan skupnosti. S predavanji in obiski podjetij ozaveščamo delodajalce podarijo risbico ali izdelek, ki so ga naredili sami, zapojejo kakšno pesmico ali pa kaj vprašajo delovna vključenost med najvišjimi oblikami so-s podbudah, ki jih na področju zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami omogoča naša Miklavža. cialne vključenosti. Zato si prizadevamo ustvarjati zakonodaja. Hkrati iščemo možnosti za individualne tridnevne strnjene prakse. priložnosti, kjer lahko vsak posameznik ne glede Za naš Rotary klub Miklavž ni le dajanje daril, ampak širjenje topline, upanja in vere v dobroto. na delovnih mestih pridobivajo izkušnje v institucijah, kot so Vrtec Železniki, center DEOS Ko na svoje sposobnosti prispeva k skupnosti. S pre-se naš Miklavž poslavlja, smo vedno prepričan i , da smo Medvode, Avtoservis Paulus v Škofji Loki in podjetje Cordia v Medvodah. Sodelujejo tudi Rdeči dobil i od učencev več, kot smo jim Projekt »Rastemo skupaj«: povezovanje šole in delovnega okolja davanji in obiski podjetij ozaveščamo delodajal-daroval i mi. Želi mo , da bi tako drobno srečo našlo čim več otrok po svetu. križ, Center slepih, slabovidnih in starejših ter Varstveno « -delovni center v Škofji Loki. Takšna Eden od naših ključnih skupnih projektov je »Rastemo skupaj«, ki mladostnikom s posebnimi ce o možnostih in finančnih spodbudah, ki jih na potrebami omogoča praktično usposabljanje v različnih delovnih okoljih. Rotarijci verjame področju zaposlovanja oseb s posebnimi potre-da je delovna vključenost med najvišjimi oblikami socialne vključenosti. Zato si prizadeva bami omogoča naša zakonodaja. Hkrati iščemo ustvarjati priložnosti, kjer lahko vsak posameznik ne glede na svoje sposobnosti prispeva k možnosti za individualne tridnevne strnjene pra- Eden spodbudah, ki jih na področju zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami omogoča naša vajo izkušnje v institucijah, kot so Vrtec Železniki, od naših ključnih skupnih projektov je »Rastemo skupaj«, ki mladostnikom s posebnimi zakonodaja. Hkrati iščemo možnosti za individualne tridnevne strnjene prakse. potrebami omogoča praktično usposabljanje v različnih delovnih okoljih. Rotarijci verjame Projekt »Rastemo skupaj«: povezovanje šole in delovnega okolja skupnosti. S predavanji in obiski podjetij ozaveščamo delodajalce o možnostih in finančnih kse. Učenci s prakso na delovnih mestih pridobi-da je delovna vključenost med najvišjimina delovnih mestih pridobivajo izkušnje v institucijah, kot so Vrtec Železniki, center DEOS oblikami socialne vključenosti. Zato si prizadeva Loki in podjetje Cordia v Medvodah. Sodelujejo mo Medvode, Avtoservis Paulus v Škofji Loki in podjetje Cordia v Medvodah. Sodelujejo tudi Rdeči center DEOS Medvode, Avtoservis Paulus v Škofji m o, ustvarjati priložnosti, kjer lahko vsak posameznik ne glede na svoje sposobnosti prispeva k tudi Rdeči križ, Center slepih, slabovidnih in sta-skupnosti. križ, Center slepih, slabovidnih in starejših ter Varstveno-delovni center v Škofji Loki. Takšna S predavanji in obiski podjetij ozaveščamo delodajalce rejših ter Varstveno-delovni center v Škofji Loki. o možnostih in finančnih spodbudah, ki jih na področju zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami omogoča naša Takšna praksa krepi samopodobo, samozavest in zakonodaja. Hkrati iščemo možnosti za individualne tridnevne strnjene prakse. Učenci s prakso na delovnih mestih pridobivajo izkušnje v institucijah, kot so Vrtec Železniki, center DEOS 126 Rastemo Medvode, Avtoservis Paulus v Škofji Loki in podjetje Cordia v Medvodah. Sodelujejo tudi Rdeči križ, Center slepih, slabovidnih in starejših ter Varstveno-delovni center v Škofji Loki. Takšna socialne veščine mladih, hkrati pa ruši stereotipe v širši družbi. KATJUŠA KOPRIVNIKAR, skrbnica projekta: »Ime projekta »Rastemo skupaj« ni naključje – sku- paj z učenci, šolo, delodajalci in širšo skupnostjo rastemo v strokovnosti, odnosih in zavedanju, da je prav vsak posameznik dragocen del naše druž- be. Projekt spodbuja sprejemanje drugačnosti in ustvarja priložnosti, kjer se lahko mladostniki s po-praksa krepi samopodobo, samozavest in socialne veščine mladih, hkrati pa ruši stereotipe v sebnimi potrebami izkažejo in razvijajo. Pri iskanju širši družbi. delovnih okolij vedno izhajamo iz želja posamezni-KATJUŠA KOPRIVNIKAR , skrbnica projekta: » Ime projekta »Rastemo skupaj« ni naključje – ka, zato se mreža sodelujočih organizacij vsako leto skupaj z učenci, šolo, delodajalci in širšo skupnostjo rastemo v strokovnosti, odnosih in širi. Naša vloga je povezovalna – gradimo mostove zavedanju, da je prav vsak posameznik dragocen del naše družbe. Projekt spodbuja sprejemanje posadka zahtevajo medsebojno skrb in sodelo-med mladimi in okolji, kjer lahko naredijo prve ko-drugačnosti in ustvarja priložnosti, kjer se lahko mladostniki s posebnimi potrebami izkažejo in vanje vseh članov. Mladostniki se učijo prevze-rake na poti k večji samostojnosti. razvijajo. Pri iskanju delovnih okolij vedno izhajamo iz želja posameznika, zato se mreža mati odgovornost zase in za druge, skupinske-Rotarijci smo iskreno hvaležni vsem podjetjem, sodelujočih organizacij vsako leto širi. Naša vloga je povezovalna – gradimo mostove med ga dela, socialnih veščin. V mnogih primerih je ustanovam in posameznikom, ki odpirajo vrata in mladimi in okolji, kjer lahko naredijo prve korake na poti k večji samostojnosti. takšna nekajdnevna izkušnja enakovredna več-ustvarjajo priložnosti mladim. Prav zaradi njiho-Rotarijci smo i skren o hvaležni vsem podjetjem, ustanovam in posameznikom, ki odpirajo vrata in mesečnemu delu z mladino v socialni ustanovi. ve pripravljenosti sodelovati projekt uspeva in ras-ustvarjajo priložnosti mladim. Prav zaradi njihove pripravljenosti sodelovati projekt uspeva in te. Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje skupaj raste. Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje skupaj rasli – kot posamezniki in kot skupnost. « MARKO MURN, skrbnik projekta: »Ko sva s rasli – kot posamezniki in kot skupnost.« prijateljem Urošem vodila posadke petih učencev in Projekta »Mirno more« in dveh učiteljic na akcije Mirno more, sva prevzela Rotary klub je kot prvi Rotary klub omogočil sodelovanje šole v mednarodnem projektu Projekt dni naučila, da so pod najinim nadzorom sami vo-a šola za življenje »Mirno more« in »Jadranje za jutri«: jadranje kot šola za življenje dili 15-metrsko jadrnico, plovilo 16 ton pod polnimi »Jadranje za jutri«: jadranje kot nase precejšnjo odgovornost: osmošolce sva v tednu Rotary klub je kot prvi Rotary klub omogočil so- »Mirno. jadri. To so uspeli le s skupnimi močmi, saj so mo- more socialno ogroženih okolij in ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. « , ki je največji evropski socialno-pedago-be. Sami so morali skrbeti za red in čistočo na barki, Organizira ga ustanova Mirno more z Dunaja. V letih 2012 in 2013 smo člani našega kluba kot ški mirovni projekt za otroke in mladostnike iz delovanje šole v mednarodnem projektu more«, ki je največji evropski socialno-pedagoški mirovni projekt za otroke in mladostnike iz » Mirno rali vleči vrvi, držati krmilo in paziti na smer plov-a hkrati so tudi uživali v skokih v vodo in igrah na socialno ogroženih okolij in ustanov za otroke z prostovoljni skiperji popeljali na morje dve posadki škofjeloških učencev, starih 11 do 12 let. sidrišču ali na kopnem. V nekaj dneh so se povezali motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Or-Otroci so se teden dni družili z več kakor 900 udeleženci iz 17 držav na 112 jadrnicah. v pravi tim, ki so mu pripadali še naslednje šolsko ganizira ga ustanova Jadralni projekt smo v naslednjih letih preusmerili v slovensko akcijo šole v naravi, Mirno more z Dunaja. V le-leto. Za naju z Urošem je bil to naporen delovni te-» Jadranje.za. tih 2012 in 2013 smo člani našega kluba kot pro-jutri « , ki so jo izvajali prostovoljci ŠD Sappa iz Kamnika, mi pa smo vsako leto poskrbeli za den s 24-urnim delovnikom, kako paziti na varnost stovoljni skiperji popeljali na morje dve posadki financiranje vsaj ene posadke nadebudnih učencev in učenk. Žal so z akcijo leta 2023 zaključili. otrok, vremenske pogoje plovbe in vzdrževanje di-škofjeloških učencev, starih 11 do 12 let. Otroci scipline, a izplačalo se je. Vsak od nas se je namreč Življenje na jadrnici omogoča intenzivno socialno učenje. Otroci pridobivajo nova, drugačna so se teden dni družili z več kakor 900 udeleženci vrnil domov z novim koščkom sreče v srcu.« znanja. Morje, omejen pro s tor na jadrnici in posadka zahtevajo medsebojno skrb in sodelovanje nje za jutri Med rekreacijsko in športno dejavnost « , ki so jo izvajali prostovoljci ŠD Sap-lahko štejemo projekte izvedbe tečaja. MARKO MURN, skrbnik projekta: » Ko sva s prijateljem Urošem vodila posadke petih učencev in plavanja, ko smo financirali najem dvorane, predvsem pa številne nost lahko štejemo projekte izvedbe tečaja pla-pa iz Kamnika, mi pa smo vsako leto poskrbeli za dveh učiteljic na akcije Mirno more, sva prevzela nase precejšnjo odgovornost: osmošolce sva v mostov« vanja , ko smo financirali najem dvorane, pred-v Škofji Loki in na teku »Vesele.nogice« v Medvodah. V tem primeru ni bil tako velik financiranje vsaj ene posadke nadebudnih učen-tednu dni naučila, da so pod najinim nadzorom sami vodili 15-metrsko jadrnico, plovilo 16 ton finančni zalogaj, pač pa zahtevnejši logistika in izvedba treningov, ki smo jih zadnje leto vsem pa številne udeležbe učencev na »Teku 4 cev in učenk. Žal so z akcijo leta 2023 zaključili. pod polnimi jadri. To so uspeli le s skupnimi močmi, saj so morali vleči vrvi, držati krmilo in paziti prepustili Društvu športno srce. mostov« v Škofji Loki in na teku »Vesele nogi-Življenje na jadrnici omogoča intenzivno so-na smer plovbe. Sami so morali skrbeti za red in čistočo na barki, a hkrati so tudi uživali v skokih v ce« v Medvodah. V tem primeru ni bil tako velik cialno učenje. Otroci pridobivajo nova, drugač-smerili v slovensko akcijo šole v naravi, socialnih veščin. Jadralni projekt smo v naslednjih letih preu-V mnogih primerih je takšna nekajdnevna izkušnja enakovredna Rekreacija in šport večmesečnemu delu z m l adino v socialni ustanovi. » Jadra-Med rekreacijsko in športno dejav-iz 17 držav na 112 jadrnicah. vseh članov. Mladostniki se učijo prevzemati odgovornost zase in za druge, skupinskega dela, na znanja. Morje, omejen prostor na jadrnici in finančni zalogaj, pač pa zahtevnejši logistika in pripadali še naslednje šolsko leto. Za naju z Urošem je bil to naporen delovni teden vodo in igrah na sidrišču ali na kopnem. V nekaj dneh so se povezali v pravi tim, ki so mu JOŽICA VAVPOTIČ SRAKAR, skrbnica projekta: »Naš projekt Vesele nogice teče že 13. leto. mladimi tečemo, se rekreiramo in po teku še podružimo. Tako se med mladimi različnih s 24-urni m delovnikom, kako paziti na varnost otrok, vremenske pogoje plovbe in vzdrževanje in tudi s sotekači spremljevalci stkejo dragocena poznanstva in prijateljstva. Naš moto se glasi: discipline, a izplačalo se je. Vsak od nas se je namreč vrnil domov z novim koščkom sreče v srcu. Važno je sodelovati! Ponosni smo tudi « na hitre in uspešne učence, ki na pretečejo razdalje od 4 do 10 kilometrov. Nekateri se nam pridružijo celo na Ljubljanskem 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 127 maratonu. Najbolj ponosni pa smo na vse tiste, ki so premagali sami sebe kavča’ in se nam pridružili na teku. � � � � � � � Pri izobraževalno-terapevtskih izzivih šole smo že leta 2009 pomagali opremiti Že vrsto let pomagamo financirati terapevtske prvih multisenzornih.sob počitnice otrok s posebnimi potrebami in njiho-za pomiritev učencev. Že vrsto let pomagamo financirati terapevtske. počitnice vih staršev v Rotary kampu na Debelem rtiču, ki otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev v Rotary kampu na ga organizira Rotary klub Koper. Naš klub zbere ga organizira Rotary klub Koper. Naš klub zbere sredstva za dva udeleženca, Rotary klub Medvode pa še za enega vašega učenca. sredstva za dva udeleženca, Rotary klub Medvo-de pa še za enega vašega učenca. Štipendije in podpora mladim s Štipendije in podpora mladim s posebnimi potrebami posebnimi potrebami Že več kot 12 let podeljuje Že več kot 12 let podeljujemo štipendije nadar-mo štipendije nadarjenim dijakom in študentom, a vsako leto pomagamo tudi pri nadaljevanju izobraževanja učencem, ki so zaključili šolanje na OŠ Jela jenim dijakom in študentom, a vsako leto poma-Janežiča. Glede na individualne razmere posameznih prosilcev skušamo pomagati s celoletno gamo tudi pri nadaljevanju izobraževanja učen-mesečno štipendijo ali enkratno finančno pomočjo. V okviru našega stalnega projekta »Pomoč. cem, ki so zaključili šolanje na OŠ Jela Janeži- izvedba treningov, ki smo jih zadnje leto prepus- velikim.družinam« ča. Glede na individualne razmere posameznih smo večkrat pomagali pri nakupu šolskih potrebščin in oblačil za učence iz tili Društvu športno srce. socialno ogroženih družin. prosilcev skušamo pomagati s celoletno meseč- no štipendijo ali enkratno finančno pomočjo. V JOŽICA VAVPOTIČ SRAKAR, skrbnica pro- okviru našega stalnega projekta »Pomoč velikim jekta: »Naš projekt Vesele nogice teče že 13. leto. družinam« smo večkrat pomagali pri nakupu Z mladimi tečemo, se rekreiramo in po teku še po- šolskih potrebščin in oblačil za učence iz social-družimo. Tako se med mladimi različnih staros- no ogroženih družin. ti in tudi s sotekači spremljevalci stkejo dragocena Veseli smo, da nam vaša strokovno služba Med rekreacijsko in športno dejavnost lahko štejemo projekte izvedbe tečaja. plavanja, ko smo financirali najem dvorane, predvsem pa številne poznanstva in prijateljstva. Naš moto se glasi: Va- predlaga pomoči potrebne, saj verjamemo, da udeležbe učencev na »Teku.0. mostov« Veseli smo, da nam vaša strokovno služba predlaga pomoči potrebne, saj verjamemo, da gre na žno je sodelovati! Ponosni smo tudi na hitre in us- v Škofji Loki in na teku »Vesele.nogice« v Medvodah. V tem primeru ni bil tako velik gre na ta način naša pomoč v prave roke tistih, ki finančni zalogaj, pač pa zahtevnejši ta način naša pomoč v prave roke tistih, ki jo res potrebujejo. pešne učence, ki na »Teku 4 mostov« pretečejo raz-logistika in izvedba treningov, ki smo jih zadnje leto jo res potrebujejo. prepustili Društvu dalje od 4 do 10 kilometrov. Nekateri se nam prid-športno srce. JOŽICA VAVPOTIČ SRAKAR, skrbnica ružijo celo na Ljubljanskem maratonu. Najbolj po-projekta : » Naš projekt Vesele nogice teče že 13. leto. Dobrodelni Miklavžev koncert na Z nosni pa smo na vse tiste, ki so premagali sami sebe mladimi tečemo, se rekreiramo in po teku še podružimo. Tako se med mladimi različnih Veseli smo, da nam vaša strokovno služba predlaga pomoči potrebne, saj verjamemo, da gre na RTV Slovenije starosti ter prvič ‘vstali s kavča’ in se nam pridružili na teku. ta način naša pomoč v prave roke tistih, ki jo res potrebujejo. Dobrodelni.Miklavžev.koncert.na.RTV.Slovenije organizira Rotary klub Ljubljana, in tudi s sotekači spremljevalci stkejo dragocena poznanstva in prijateljstva. Naš moto se glasi: Organizira ga Rotary klub Ljubljana, mi pa vam Učence smo nekajkrat peljali tudi v Atlantis in mi pa vam dajemo pravočasno pobudo, da kandidirate za namenska sredstva, ki so vam skoraj Važno je sodelovati! Ponosni smo tudi na hitre in uspešne učence, ki na » Teku 4 mostov « vsako leto odobrena za šolske in obšolske dejavnosti. dajemo pravočasno pobudo, da kandidirate za pri tem odkrili nekaj neplavalcev ali slabših pla-pretečejo razdalje od 4 do 10 kilometrov. Nekateri se nam pridružijo celo na Ljubljanskem namenska sredstva, ki so vam skoraj vsako leto maratonu. Najbolj ponosni pa smo na vse tiste, ki so premagali sami sebe valcev. Tako je dozorela ideja, da podpremo tudi ter prvič ‘ vstali s In verjetno bi še lahko naštevali kakšne manjše enkratne pomoči, kot je bil odobrena za šolske in obšolske dejavnosti. kavča plavanje, predvsem plavalno opismenjevanje šo-’ in se nam pridružili na teku. Dobrodelni.Miklavžev.koncert.na.RTV.Slovenije organizira Rotary klub Ljubljana, pa nagrade.za.tekmovanje.iz.računalništva, celodnevni i zlet vseh.učencev.na.morje mi pa vam dajemo pravočasno pobudo, da kandidirate In verjetno bi še lahko naštevali kakšne manj-za namenska sredstva, ki so vam skoraj larjev, ki se pridružijo v zadnji triadi. Ekotedna idr. vsako leto odobrena za šolske in obšolske dejavnosti. Učence smo nekajkrat peljali tudi v Atlantis in pri tem odkrili nekaj neplavalcev ali slabših še enkratne pomoči, kot je bilo namensko dvo-Velika zahvala gre tudi šoli, učiteljicam in uči-kolo plavalcev. Tako je dozorela ideja, da podpremo tudi plavanje, predvsem plavalno In verjetno bi še lahko naštevali kakšne manjše enkratne pomoči, kot je bil , pa nagrade za tekmovanje iz računalni-teljem športne vzgoje, s katerimi sodelujemo že o pa štva nagrade.za.tekmovanje.iz.računalništva, , celodnevni izlet vseh učencev na morje celodnevni v i zlet vseh.učencev.na.morje opismenjevanje šolarjev, ki se pridružijo v zadnji triadi. vrsto let. Mladi morajo biti slišani, videni, dati jim Ekotedna idr. okviru Ekotedna idr. moramo priznanje, da so vredni naše pozornosti. Velika zahvala gre tudi šoli, učiteljicam in učiteljem športne vzgoje, s katerimi sodelujemo že Vsa vložena energija v projekt se večkratno povr-vrsto let. Mladi morajo biti slišani, videni, dati jim moramo priznanje, da so vredni naše ne. Še posebej, ko povedo, da so jim bili treningi in Sledimo vrednotam rotarijcev: vključevanje, spoštovanje in enakopravnost Sledimo vrednotam rotarijcev: pozornosti. Vsa vložena energija v projekt se večkratno povrne. Še posebej, ko povedo, da so jim »Vesele nogice« med najbolj zabavnimi trenutki, vključevanje, spoštovanje in bili treningi in »Vesele nogice« med najbolj zabavnimi trenutki, ki se jih bodo še dolgo spominjali. Naše sodelovanje z Osnovno šolo Jela Janežiča je trajn « o partnerstv ki se jih bodo še dolgo spominjali.« razumevanju in skupnem cilju enakopravnost Sledimo vrednotam – rotarijcev: vključevanje, spoštovanje in enakopravnost vključujoči družbi za vse. Naj z enako srčnostjo sodelujemo še � � � � � � � naprej! Naše sodelovanje z Osnovno šolo Jela Janežiča je trajn Naše sodelovanje z Osnovno šolo Jela Janežiča je o partnerstvo, ki temelji na spoštovanju, Pri izobraževalno Izobraževanje in terapija razumevanju in skupnem cilju trajno partnerstvo, ki temelji na spoštovanju, ra-– vključujoči družbi za vse.Naj z enako srčnostjo sodelujemo še -terapevtskih izzivih šole smo že leta 2009 pomagali opremiti naprej! eno zumevanju in skupnem cilju – vključujoči druž- Pri izobraževalno-terapevtskih izzi- prvih multisenzornih.sob za pomiritev učencev. Že vrsto bi za vse. Naj z enako srčnostjo sodelujemo še let pomagamo financirati terapevtske. vih šole smo že leta 2009 pomagali opremiti eno počitnice otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev v naprej! R otary kampu na Debelem rtiču, ki prvih multisenzornih sob za pomiritev učencev. ga organizira Rotary klub Koper. Naš klub zbere sredstva za dva udeleženca, Rotary klub Medvode pa še za enega vašega učenca. 128 Rastemo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 129 Biti starš učenca OŠ Jela Janežiča Saša Petejan Ko bo velik, bo kapitan let delovanja pomeni osemdeset let zgodb otrok, dneva delavec menjal propeler. V rokah je vrtel dan znova uresničuje v živih odnosih. vijak in z resnim obrazom vprašal devetletnika Ta šola ni le stavba in program. Je prostor, kjer ob meni: »Katero orodje uporabljam?« Tobias ni zgolj »diagnostična mapa«, ampak ot-Na pomolu v koprski marini je nekega popol- cija, ki ni zamrznjena v preteklosti, ampak se vsak staršev in učiteljev, ki so se tukaj srečevali. Tradi- otroka in pripomnil: »Ti pa veliko časa preživiš »Izvlekač,« je Tobias izstrelil kot iz topa. rok, ki so ga mnogi spoznali – ne le po imenu, Možakar je dvignil pogled, osuplo pogledal ampak po tem, kdo je, kaj ga podpira, kaj potre- buje, kaj je značilno samo zanj. Prostor, kjer spo- v delavnici.« znavajo njegova močna področja, kjer ga poslu- Tobias je spet odgovoril brez pomisleka: »Ne. šajo in z njim raziskujejo svet: naš skupen in tisti Kapitan bom.« samo njegov. In kjer sem tudi jaz, kot starš, spre- To je moj sin. Otrok, ki se zna predstaviti kot jeta – s strahovi vred. kapitan, zbirati školjke z vnemo znanstvenika, reševalne obroče z resnostjo inšpektorja ter za- pestnice, uhane in ogrlice z občutkom umetnika. Partnerstvo namesto strahu Otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju, z Verjamem, da se starši in učitelji včasih drug dru- avtizmom in hiperkinetično motnjo. Fant, ki se gega ustrašimo. Starši ne vemo, kaj lahko priča- uči počasi, a srka življenje z vso silo. kujemo od stroke. Strokovni delavci ne vedo, kje In jaz sem njegova mama. Sama, a nikoli čisto so meje naše ranljivosti. A prav tam, kjer je bil sama, ker z njim plujem v isti posadki – skozi vi- najprej strah, se je začel graditi odnos. Ravnate- harje, mirna morja in neskončna iskanja varnega ljica, razredničarka, strokovna sodelavka, varuh – pristanišča. niso le imena na papirju, ampak ljudje, ki razume- jo, da otrok ni seznam težav, ampak oseba, ki raste Ko šola postane sidrišče in se razvija. In da z njim rastemo tudi mi, odrasli. živela v Kopru. Tam ni bilo posebnega oddelka v mi dali prostor, da zadiham. Ko sem mislila, da vrtcu ne šole, kjer bi bil Tobias sprejet. Prostor- je vse na meni, so mi pokazali, da lahko težo no- ska stiska, pomanjkanje kadra, prelaganje odgo- simo skupaj. vornosti – in občutek, da za take otroke prostora Največja vprašanja so se odpirala takrat, ko sva še nili. Ko sem bila utrujena od stalnih razlag, so Ko sem prišla s svojo nemočjo, so mi prisluh- skoraj ni. Vsak korak je pomenil telefonske klice, spoštljivi komunikaciji, empatiji in strokovnos- To partnerstvo je dragoceno. Temelji na dopise, prošnje in dolge čakalne dobe. ti. Prav tu sem spoznala, da ni treba, da sem ved- Najprej sem iskala strokovnost. A kmalu sem no močna. Lahko sem ranljiva. In prav v tem je spoznala, da strokovnost brez srčnosti in izkušenj zraslo največ zaupanja. ne zadostuje, če želiš otroka srečati tam, kjer je. Zato sem iskala naprej. Iskala sem varnost. Nek prostor, kjer ne bova sama. In našla sem ga – v Tradicija kot živa vez Osnovni šoli Jela Janežiča v Škofji Loki. Šola Jela Janežiča je več kot šola. Je del zgodovine Ko stopim skozi njena vrata, imam občutek, da Škofje Loke, morda celo najstarejša šola za otro- hodim po stopinjah mnogih generacij. Osemdeset ke s posebnimi potrebami v Sloveniji. Njeno ime 130 Rastemo nosi spomin na vizionarja, ki je razumel pomen vključujočega izobraževanja, še preden je ta pos- tal del splošne zavesti. Ko danes obhaja osemdeset let delovanja, se zdi, kot da se preteklost in sedanjost srečujeta v istem prostoru. V zgodbah otrok, ki prihajajo vsak dan, in v ljudeh, ki jih spremljajo s strokov- nostjo in toplino. V tem je moč tradicije: da ni le spomin, ampak živa vez med generacijami. Najina obzorja se širijo Ko se mu babica potoži, ji Tobias odgovori, ne da bi sploh obrnil glavo proti njej: »Nona, zdrži. Jut- ri bo boljše.« In ona ostane brez besed. V takih trenutkih se spomnim, kako vztrajen zna biti v svoji svetlobi. Tudi ko sem sama preu- trujena, ko nimam več besed, priteče k meni, me pocuka za lase, me poljubi na čelo in že sva na naslednji pustolovščini. A letos sem izkusila še nekaj drugega: da vča- sih nisva tista, ki ostaneva, ampak tista, ki odha- java. Da tudi najina zgodba ni le zgodba o pri- padnosti, temveč tudi o krhkosti odnosov. Par- tnerstvo med staršem in šolo ni samoumevno. Ne zraste iz tišine, temveč iz poguma, da vztraja- mo v težkih dialogih. Da jih vodimo spoštljivo, z zavedanjem, da smo starši otrok s posebnimi po- trebami v veliko odvisni od strokovnosti, znanja, pripravljenosti in učenja tistih, ki delajo z našimi otroki. Ko vse to deluje, lahko skupnost zraste iz- jemno visoko. Ko se poruši, ostane družina po- gosto sama na robu sistema. Ob osemdeseti obletnici šole želim izreči predvsem to: tudi zgodbe tistih, ki odhajajo, so del te skupnosti. Zato verjamem v šolo, ki zna prisluhniti vsem glasovom, ne le tistim, ki osta- nejo. Verjamem v skupnost, ki se ne boji učenja, ki zna pogledati vase in se preoblikovati. Ki ra- zume, da zaupanje ne zraste samo od sebe, am- pak tam, kjer se ljudje srečajo v resnici, tudi v tis- ti najtežji. Samo tako lahko negujemo prostor, v kate- rem se počutimo varni starši, učitelji in otroci. Kje so naše meje in kje naš pogum, da to varnost zagotovimo vsakemu otroku, staršu in učitelju? 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 131 Ptička pod kopreno snežnih biserov otrplih kril in nožic podpirata drug drugega in iščeta drobna zrnca preživetja. Kako krhko se zdi življenje v tem trenutku, kako majhna možnost preživetja se utrinja. A spomladi si bosta prav ta dva spletala gnezdo in tedaj se bo vez z življenjem zdela trdna kot popkovina. Torej vselej ostaja upanje, da v sodelovanju in v skrbi drug za drugega lahko vstane, shodi, vzcveti, vzleti ... še tako krhka oblika življena, torej nedvomno tudi vsak izmed nas! 132 Rastemo Šola, moj drugi dom Helena Zupančič, prof. def., učiteljica Ko danes pogledam nazaj na svojo učiteljsko pot, oseba, ki mora znati poslušati in slišati tudi tisto, dolgo več kot trideset let, skoraj težko verjamem, česar učenec sam ne zmore ubesediti. Naučiti se kako hitro je minilo. In vendar – vsak dan posebej moraš gledati z drugimi očmi, s srcem. je bil pomemben. Vsak obraz, vsak objem, vsaka Vsak učenec pri nas zahteva individualni pri- solza in vsak nasmeh. Vse te izkušnje so se skozi stop. Pripraviti pouk zanj pomeni upoštevati šte- čas prepletle v tkanino, iz katere je zrasel moj dru- vilne dejavnike – kognitivne sposobnosti, čustve- gi dom – Osnovna šola Jela Janežiča v Škofji Loki. ne odzive, socialne spretnosti, zdravstvene po- V šolo sem prišla še kot absolventka. Brez iz- sebnosti. Vsaka ura je načrtovana s skrbnostjo, kušenj, a z veliko željo biti učiteljica. Spomnim se včasih je pouk improviziran, saj moraš slediti klica ravnateljice Kristine Sokolov: »Na kolenih te učencem. A prav v tej fleksibilnosti je bogastvo. prosim, pridi delat.« Takrat si nisem znala predsta- Učilnica pri nas ni zgolj prostor znanja. Je vljati, da bo ta nepričakovani začetek postal temelj delavnica, laboratorij, oder, terapevtski kotiček, moje življenjske poti. Nisem imela priprav, gradiv, glasbeni studio, časovna kapsula in pogosto tudi pomoči. Imela sem učni načrt, prazen razred in prostor tišine. Tu rišemo, pišemo, beremo, ra- sebe. A sem vstopila – z vsem srcem. čunamo, plešemo, pojemo, izdelujemo iz gline, Tista prva leta so bila polna preizkušenj. spoznavamo živali, kuhamo. Ni redko, da pripra- Vse popoldneve sem preživela v pisanju učnih ve za eno pedagoško uro trajajo po več ur. Pa se priprav na roke, iskanju podatkov v knjigah, iz- ne pritožujem, ker rada učim. Ko vidiš tiste iskri- delovanju didaktičnih materialov, risala sem, le- ce v očeh otrok, veš, zakaj to počneš. pila in barvala. Danes bi kdo morda rekel, da je Soustvarjala sem in še vedno ustvarjam pri bila to potrata časa. Zame je bilo to ustvarjanje številnih dejavnostih in projektih, dnevih dejav- – grajenje pristne, žive pedagogike, ki je rasla iz nosti in prireditvah. Pripravljam razne učne pri- potreb učencev. Učila sem se vsak dan. In vsak pomočke in v preteklosti sem se lotila tudi pisa- dan sem dobila potrditev, da sem prišla zato, da nja učbenikov. Vedno z mislijo, da svet približa- učence nekaj naučim. mo našim učencem. Delo ni bilo lahko. Pogosto sem domov hodi- Brez dobrega kolektiva ni dobre šole. Imela la utrujena, a nikoli prazna. Otroci so mi dajali sem to srečo, da sem vedno delala in še vedno energijo. Vsak napredek – še tako majhen – je bil delam v timu ljudi, ki so srčni, predani, strokov- zame uspeh. Ko sem prvič videla, kako učenec ni. Skupaj načrtujemo naše delo, rešujemo težke sam napiše svoje ime, sem bila ponosna in vese- situacije, se podpiramo ob izgubah, se veselimo la, da mu je uspelo. Ko je učenec, ki do tedaj ni ob uspehih. Včasih je za nas zbornica tudi tera- hodil, naredil svoj prvi korak, sem čutila, da sem pevtska soba – prostor, kjer si dajemo podporo, mu odprla nov svet. ali smo preprosto »le« na razpolago za posluša- Naša šola ni običajna, ne po programu, ne po nje sodelavca. pristopih in ne po ljudeh. Vzgojno -izobraževal- Zelo pomembno se mi zdi sodelovanje s stro- ni programi, ki jih izvajamo, so namenjeni učen- kovnimi delavci – specialnimi pedagogi, psiho- cem s posebnimi potrebami – z različnimi obli- logi, pedopsihiatri, logopedi, socialnimi delavci, kami oviranosti. Vsak od njih je unikat, svet zase. zunanjimi terapevti. Pri naših učencih je timsko Učitelj v takem okolju ne more biti le preda- delo ključ. Ko strokovni tim deluje povezano, se vatelj. Je terapevt, svetovalec, mentor, opora. Je dogajajo resnične spremembe. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 133 Povezovanje je izrednega pomena. Še pose- In čeprav se bo moja poklicna pot v priho- bej pa sodelovanje s starši. Njihove zgodbe niso dnosti počasi sklenila, ostajam tukaj. V mislih, v lahke. Mnogi prihajajo k nam z občutkom kriv- spominih, v srcih tistih, ki sem se jih dotaknila. de, v strahu in nemočni. Naša naloga ni le po- Ta šola ni bila samo kraj, kjer sem delala in učevati njihove otroke, temveč tudi graditi za- prebila leta z različnimi ljudmi. upanje z njimi in jim biti partner pri vzgoji in Bila je in vedno bo – moj drugi dom. rasti otroka. Z njimi vodimo dolge pogovore, načrtujemo strategije, jih vključujemo v delo, organiziramo svetovanja, jih spodbujamo, ko dvomijo vase. Ni bilo vedno lahko. A ko starš začuti, da mu nisi sodnik, ampak zaveznik, se lahko zgodi veliko dobrega. Z leti sem postala tudi mentorica mladim uči- teljem. To mi je bilo vedno v čast in veselje. Po- kazati nekomu pot, ga voditi skozi prve korake, mu stati ob strani, ko se sooča s strahom ali ne- gotovostjo – to je dragoceno. Mladi kolegi so prinesli novo energijo, ideje in svežino. Jaz pa sem jim delila svoje znanje, jim dala svoje izkušnje, orodja, predvsem pa vedrino in vero, da zmorejo. Naučila sem jih, da ni sra- mota vprašati, priznati napako, poiskati pomoč. Poklic učitelja ni nikoli dokončan. Je pot, ki se nenehno razvija. Svet se spreminja. Učenci so danes drugačni, izzivi so večji, tehnologija prežema naš vsakdan. A bistvo ostaja: vsak otrok potrebuje varen pros- tor, odnos, nekoga, ki mu zaupa. Šola ostaja – in mora ostati – prostor odnosa. Ne tekmovanja, ne uniformiranosti, ampak prostora, kjer vsak uče- nec lahko z veseljem reče: to je moja šola, tukaj čutim pripadnost. Verjamem v pomen javnega šolstva. Verja- mem v moč učiteljev. Verjamem, da lahko še vedno spreminjamo svet na bolje – učenca za učencem, leto za letom, dan za dnem. Ko danes pomislim na vse, kar sem doživela, ne čutim obžalovanja, da sem se odločila za ta poklic. Čutim hvaležnost. Hvaležna sem za vsak dan v razredu. Za vsako lekcijo, ki sem jo dobi- la od otrok. Za vsako besedo sodelavca, ki me je opogumila. Za vsak stisk roke starša. Za vse pro- jekte, ideje, uspehe, pa tudi za poraze in razoča- ranja – ker so me oblikovali. Šola Jela Janežiča ni samo ime. Je skupnost, družina. Je prostor topline, predanosti, zavzetega dela in velikega srca. 134 Rastemo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 135 Biti razredničarka Anja Vodopivec, prof. spec. in reh. ped., učiteljica V tej besedi najdem dva pojma: razred in čarka. bom nabrala za učni pripomoček in kdaj ga bom En me opominja na prostor, ki ga soustvarjam, vnesla v pouk. V gozdu si zapomnim oblike plo- drugi pa me asociira na čarovnijo. In ja, rimam dov, ker vem, da me bodo učenci o tem spraše- se na knjižničarka – tisti poklic, ki skozi vsa leta vali, in želim si odgovoriti pravilno. V knjižni- mojega poučevanja varuje zgodbe. Lahko pa me ci iščem poljudno zgodovinsko knjigo za učenca, beseda »čarka« odnese v svet čarovničark, zeli- ki me vedno znova izzove z vprašanji, na katera ščark ali čudodelk, saj je pri mojem delu glav- še nimam odgovorov. Sem učiteljica razredničar- na sestavina tudi nekaj, kar je težko razložiti, pa ka, ki poučujem matematiko, slovenščino, nara- vseeno tisto nekaj čutimo v odnosih, ki nastajajo voslovje, družboslovje in še kaj. Človek bi si mis- brez recepta, tiste nevidne nitke naših vezi. lil, da sem vseved, pa se še danes po skoraj 20 Čaram vzdušje v razredu, odnose med učen- letih poučevanja pred vsako uro pouka zavem, ci. Čuda delam tudi na nevidnih bojiščih: v borbi koliko znanja mi še manjka, da me lahko vsakič z birokracijo, z zahtevami sistema, z glasovi vseh znova nekdo preseneti s kreativnim vprašanjem, členov družbe, ki nekaj pričakujejo od mojega na katerega odgovor mi ne pade kar iz rokava. učenca. In hkrati s svojimi lastnimi zahtevami – Kako nastane polivinil? Zakaj lahko ptice sedijo tistimi tihimi, notranjimi, ki se pogosto ne skla- na električnih žicah? Zakaj imamo obe ledvici, če dajo z današnjim položajem učitelja. Pa vendar lahko živimo z eno? Še dobro, da živim v sodob- vztrajam. Svojega poklica, kljub občasnim nego- nem svetu, kjer mi IKT tehnologija omogoča, da dovanjem, ne bi v resnici nikoli zamenjala. pridem hitro do takšnih odgovorov. Moj poklic ni bil izbran zaradi šolskih ur, ki Pred začetkom pouka skušam čim prej priti v trajajo manj kot eno uro, ali dolgih poletnih poči- razred, da pripravim učne liste, naredim zadnje tnic. V resnici je ena moja šolska ura pogosto dalj- popravke pri točkovniku na testu... Nato poča- ša od polne. Biti učiteljica učencev s posebnimi si prikapljajo učenci. »Dober večer,« me pozdra- potrebami je stanje duha. Začne se zjutraj, ko se vi učenka z motnjo avtističnega spektra. Privihra usedem v avto in razmišljam, kako bom učencem učenec z dolgo zgodbo o igrači, ki jo bo dobil čez razložila poštevanko števila šest, in konča zvečer v tri tedne. Jecljajoč, brez diha, zahteva mojo po- postelji, ko razmišljam, komu vse moram odgovo- zornost in ne zazna moje notranje zmedenosti, ki riti po elektronski pošti, katera obvestila moram jo poskušam umiriti kot centrifugo. Tretja učen- zbrati, kateri projekt moram vnesti v pouk itd. ka me s skrbjo pogleda in mi pokaže izpuščaj na Zjutraj me še pred prvim požirkom kave spre- nogi, pri tem pa pričakuje, da bom poleg učite- leti misel, da moram učenko prijaviti na tekmo- ljice tudi zdravnica – z natančno diagnozo in ču- vanje, da moram v Teams tabelo vpisati dieto dežnim mazilom za njene rane. učenke pred odhodom v šolo v naravi, da mo- Spomnim se, da sem danes dežurna na hod- ram pravočasno pripraviti staršem poročilo o niku, zato poskušam prekiniti učence, le-ti pa ni- napredku, da ne smem pozabiti svetovalni delav- kakor ne zmorejo razumeti, da morajo počakati. ki Adi posredovati poročila o učencu, ki ga je tre- Na hodniku se znajdem v pravi mavrici različnih ba poslati na CSD. Še dobro, da me je sodelavka potreb: učenci, ki loputajo z vrati, tisti, ki s tež- opomnila, da imamo danes popoldne sestanek, kimi zgodbami od doma prihajajo v šolski svet, na katerega bi jaz prišla dan kasneje. Tudi na pla- kjer se težko prilagodijo pravilom, ki jih vseeno ži, s čivavo ob strani, razmišljam, katere školjke potrebujemo, da preživimo vsi. 136 Rastemo Srečam sodelavko, ki mi poroča o včerajšnjem šolstvo pripravi odločbo o usmeritvi. Kljub vsem izrednem dogodku z učencem. Moje misli se ak- formalnim postopkom pa učenec vsak dan sedi tivirajo – kako najbolje ukrepati? Morda obvesti- v mojem razredu s svojimi čustvi in stiskami, jaz ti starše ali najti drugo rešitev? Medtem za mo- pa z razpoložljivimi didaktičnimi materiali in jim hrbtom nastane konflikt, ki ga moram ne- zakonodajo iščem zanj najboljšo možno pot. Po- mudoma ustaviti. Pogovor s sodelavko odložim gosto se zgodi, da učenci pridejo k nam prepoz- v zadnji del možganov. V žepu zatipam vitamin- no – njihove stiske so se že poglobile. Drugi so ski dodatek – drobna pomoč za spomin, za vse tukaj, ker se niso uspeli prilagoditi zahtevam re- obveznosti, ki me še čakajo. Začenja se dan pre- dnega sistema, čeprav učne težave niso v ospred- živetja v šoli. ju. Tretji sledijo učnim vsebinam, a niso samos- Zazvoni. Zaprem vrata učilnice, si oddahnem tojni v vsakdanjih življenjskih situacijah. in vprašam učence: »Kako ste?« Spet postanem V teh trenutkih se kot razredničarka vklju- manj kaotična poslušalka, vodnica, zaupnica, or- čujem v timske sestanke, svetovalne pogovo- ganizatorka, motivatorka, včasih celo detektivka, re, sodelujem s centri za socialno delo, psiholo- pogajalka, pisateljica poročil in tihi zaveznik ot- gi, logopedi in drugimi zunanjimi strokovnjaki. rok, ki svojo stisko skrivajo za nasmehi. Znotraj šole smo razvili premišljen in sistemati- Poučevanje otrok z lažjo motnjo v duševnem čen koncept dela s starši in učencem, ki ga ime- razvoju prinaša globljo razsežnost temu poklicu – nujemo Mesečno spremljanje učenca (MSU). zahteva prilagajanje, potrpežljivost, ustvarjalnost Enkrat mesečno se zberemo v ravnateljičini pi- in predvsem srce. Poleg uporabe novih konceptov sarni – razredničarka, svetovalna delavka, starši, prenovljenih učnih načrtov, iskanja učinkovitih učenec in ravnateljica. V teh srečanjih skušamo metod, priprave letnih načrtov in sprotnih prila- vsak iz svoje vloge soustvariti varen prostor za goditev, sem vsakodnevno v vlogi podajalke zna- vse, še posebej za učenca, zato šola in starši po- nja, iskalke močnih področjih učencev, mediator- skušamo stopiti vsi na isti breg reke. Naš cilj je, ke, opazovalke in spodbujevalke. da učenca ogradimo v občutek zaupanja, v jas- V razredu so otroci z različnimi motnjami in nost pričakovanj in v varnost skupne podpore. težavami – komunikacijskimi, čustvenimi, ve- Včasih pri tem uspemo bolj, kot bi si drznili denjskimi in učnimi. Vsak kliče po drugačnem upati. Takrat začutiš, da smo vsi – šola, družina, pristopu. V teh iskanjih se povezujem s sveto- stroka – tam z razlogom, da vsi v verigi skrbi- valno službo, zunanjimi strokovnjaki, timom v mo za dobrobit učenca. Skupaj iščemo najbolj- šoli in še posebej s starši. Komunikacija s starši šo rešitev za učenca, pogosto tudi kljub sistem- je svet zase. Nekateri potrebujejo odgovore, dru- skim oviram in trenutkom neodzivnosti. Sistem gi oporo, tretji pogum. Vedno pa skušam graditi namreč pogosto stoji kot varnostnik pred vrati. zaupanje, ki omogoča skupno pot naprej. A ravno tam, pred vrati, se mi, ljudje – razredni- Ob vprašanju, kaj se mi zdi najtežji del moje- čarka, učitelji strokovne skupine, starši in nena- ga dela, pogosto pomislim na usmerjanje učen- zadnje učenec sam – srečujemo. In skupaj odkle- cev v ustrezen izobraževalni program. V Slove- pamo poti. niji imamo več različnih programov vzgoje in Včasih pa te poti niso uspešne. Ne najdemo izobraževanja: program osnovne šole z enako- skupnega jezika, ne začutimo skupnega ritma, ne vrednim standardom, prilagojen osnovnošol- uspemo prebiti zidov zamer, strahu ali nemoči. ski program z nižjim izobrazbenim standardom V teh trenutkih je najpomembnejše, da ne obu- (NIS), posebni program vzgoje in izobraževanja, pamo nad učencem, da ne prenesemo razočara- program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem nja nad odraslimi nanj. Kajti učenec ni kriv, če oziroma z dodatno strokovno pomočjo (DSP) ter sistem zataji, če starši ne zmorejo ali ne znajo so- druge posebne oblike pomoči. Postopek usmer- delovati. Takrat ko se zdi, da ostanemo kot šola janja se začne s pobudo staršev ali strokovnega sami v prizadevanjih za dobro, prav takrat mora- kadra, nadaljuje z zbranimi strokovnimi mnenji mo držati skupaj in si medsebojno zaupati, da ne in evalvacijami, na podlagi katerih Zavod RS za odnehamo še mi. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 137 Pomembno področje razredniškega dela je stavek in vsako ilustracijo v gradivu, ki naposled tudi poklicno usmerjanje. Za učence z lažjo pride v roke učencu s posebnimi potrebami. motnjo v duševnem razvoju (LMDR) je proces Posebni dnevi, kulturni dogodki, naravoslov- poklicnega usmerjanja še posebej pomemben, ni dnevi, športni projekti, ekskurzije in predsta- saj se pogosto znajdejo v prehodu med osnov- ve – razredničarka je vedno zraven. Ne le kot or- nošolskim sistemom in življenjskimi zahtevami. ganizatorka, temveč kot tista, ki drži niti skupaj, Ob koncu šolanja se v veliki večini vključujejo v da vsi občutijo pripadnost in uspeh. programe nižjega poklicnega izobraževanja, red- Skozi celoten proces dela, ki zahteva občutlji- ki posamezniki pa tudi v osnovne šole za odrasle, vo vodenje odnosov, učenja veščin in znanja, je kjer končajo 8. in 9. razred osnovne šole z enako- ključnega pomena gojiti strokovnost in profesio- vrednim standardom. Svetovalna služba jim po- nalnost. Udeležujem se številnih izobraževanj – maga oblikovati realna pričakovanja, prepoznati nekatera so del institucionalne ponudbe, druga lastne moči. Za učence z zmerno, težjo ali tež- izberem sama. Vsakič znova v razred vstopim z ko motnjo v duševnem razvoju pa sistem predvi- novimi idejami, ki jih preizkusim, analiziram in se deva druge oblike pomoči, kot so storitve insti- naučim, da za nobeno težavo učencev ne obstaja tucionalnega varstva, vključevanje v varstveno- univerzalen recept. Poučevanje ni recept za sladi- -delovne centre, dnevne centre in druge oblike co – je ples med improvizacijo, izkušnjami in zna- podpornih storitev, ki jih sofinancira država. V njem. In včasih v razred ne vstopimo z vso energi- teh primerih ne gre za izbiro poklica, ampak že jo – otroci pa to čutijo. Učitelj je vodnik razpolo- v času osnovnega šolanja za pridobivanje poklic- ženja: s svojo vihravostjo lahko povzroči nemir, z nih kompetenc ter za usposabljanje za čim bolj notranjim mirom pa umiri celoten razred. samostojno življenje v odrasli dobi. Ne smem pozabiti na administrativni vidik – Vse pogosteje se znajdem tudi v vlogi pobu- zapisniki, poročila, individualizirani programi, dnice šolskih projektov. V naši šoli sem zače- evalvacije, obvestila, letna poročila… Tudi to je la projekt (PO)MOČ, ki temelji na prepoznava- del poklica, ki pogosto poteka pozno popoldne, nju in podpori učencem z različnimi potrebami, ko se šola že zdavnaj izprazni. A prav skozi te za- predvsem tudi tistim, ki niso vključeni v ustalje- pise pogosto vidim napredek, razvoj, spremem- ne ali sistemske okvire pomoči. Projekt spodbu- bo. In to me drži pokonci. ja učiteljsko sodelovanje – učitelji, ki niso nepos- Biti razredničarka je odgovornost in čast. Je redno vključeni v razred, občasno prevzamejo poklic, ki presega učilnico. Je življenje v skup- vlogo opazovalca in podpore učencem iz različ- nosti, kjer sem vsak dan znova poklicana, da ra- nih oddelkov. S tem ustvarjamo prostor za raz- zumem, vodim, usmerjam, popravljam, poslu- lične poglede in omogočamo bolj poglobljeno šam in opogumljam. Kljub utrujenosti in izzi- spremljanje napredka učenca na različnih pod- vom, ki jih ni malo, je to eden najbolj izpolnjujo- ročjih razvoja. Tako se šola postopoma razvija čih poklicev, kar jih poznam. tudi v samo-refleksivno skupnost in sistem med- Ko pogledam svoje učence – v njihovih po- sebojne pomoči. sebnostih, stiskah in zmagah – vem, da je moje Sodelujem tudi pri razvoju učnih gradiv. delo vredno. Vsak nasmeh, vsaka napisana črka, Vključena sem v delovno skupino za pripra- vsak premagan strah je dokaz, da sem tam, kjer vo in recenzijo učbenikov in delovnih zvezkov moram biti. In morda me ob vsem tem spremlja za slovenski jezik za NIS program. Tu se sreču- tudi malce čarovnije. jem z vprašanji, ki presegajo klasično pisanje na- log – kako z vizualnimi sredstvi in pripomočki podpreti učenca, kako vključiti formativno spre- mljanje, katere taksonomske ravni vključiti in kako oblikovati naloge, ki bodo ustrezale tudi učencem z motnjo avtističnega spektra ali dru- gimi primanjkljaji. Čutim odgovornost za vsak 138 Rastemo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 139 Razrednik kot svetilnik: o vlogi, odnosih in odgovornosti Diana Volčjak, mag. zak. in druž. štud., mag. prof. inkluz. ped., učiteljica Avgustovski pedagoški sestanki me vedno prijet- to, da je učiteljevanje nekaj več kot zgolj mimobe- no vznemirjajo. Takrat običajno že poznam na- žen odnos, saj neizogibno posega v intimo učenca bor učencev v novem razredu – kot bi zadela do- in nenazadnje tudi njegove družine. Ob velikem bitno kombinacijo na loto, čeprav so učenci nep- spoštovanju do staršev pa se vendarle včasih zdi, rimerno več kot katerakoli materialna dobrina. da je razrednik v določenem obdobju iz različnih Začne se virtuozno načrtovanje razredne skup- razlogov otroku bližje kot njegovi starši. nosti in dolge ure na aplikacijah, ki ponujajo Razredništvo takrat postane podaljšana roka raznolike ideje za ustvarjalno, poučno in varno starševske vzgoje, ki trči ob vsaj dva svetova. učno okolje. Začne se opremljanje učilnice, ki ti Eden je slovenski šolski sistem, v katerem mora je za eno leto dana v preudarno upravljanje. Obi- razrednik slediti vzgojno-izobraževalnim in uč- čajno si mislim: »Čeprav smo vsi skupaj v šoli, je nim pravilom, ciljem in načrtom; drugi je inti- to moj mali planet, za katerega sem odgovorna.« mni družinski svet učenca z lastnimi vrednota- Moji novi učenci postanejo levčki, ki jih mo- mi in normami. Vsak sistem zasleduje svoje ci- ram varovati pred svetom, hkrati pa spoštljivo in lje, razrednik pa je tisti, ki stoji na presečišču in vzgojno uravnavati njihovo naravo, da si bodo v krmari med njima. Prav tam je njegova naloga, življenju utirali pot na primeren način. da hkrati varuje učenčev notranji svet, ga ume- Že prvi šolski dan se običajno pokaže, da živost šča v širši svet ter ga s tem uči samostojnosti in odnosov preseže izdelan načrt. To je lahko napor- postavljanja meja – tako v odnosih do primarne no, če se oklepam svojih pričakovanj, ali pa je iz- družine kot širše. Ali drugače, da učenca spod- jemno pustolovsko, če se pustim navdihniti učen- buja k »razmišljanju z lastno glavo«. cem. Tudi vmes se kdaj izjalovi – ob postavljanju Nekateri bi ob omembi učencev s posebni- skupnih pravil se zgodi, da, še posebej med učenci mi potrebami skomignili z rameni glede njiho- s posebnimi potrebami, za nekoga veljajo nekoli- ve samostojnosti in neodvisnosti, a menim, da ko drugačna pravila. Pravično in pomembno pa je skrajni čas, da jim damo priznanje (ali še več- je, da odločitve pojasnim tudi ostalim. je pripoznanje) za njihovo polnopravno vključe- Razredništvo pomeni nenehno premišljeva- nost v družbo. Ponosna sem, ko gremo z učen- nje, ali si otroka oziroma mladostnika obravna- ci v trgovino in učenec sam prešteva denar, ena val pravično, etično in spoštljivo – oziroma, ali in ena, dokler ne pride do zneska za plačilo. Ali sem s svojimi ravnanji morda nehote posegla v pa, ko vidi, da mu načrtno ne bom pomagala pri njegovo bistvo. Redki so dnevi, ko me kateri od štetju, poišče pomoč pri vrstniku. Takrat vem in njih ne preseneti in na poti domov razmišljam: mu povem, da zmore. »Tole mu je pa odlično uspelo. Kakšna dobra Namesto učiteljice v resnici postanem njiho- ideja!« Ali pa se vprašam: »Sem prav odreagira- va zagovornica in opazovalce spodbujam k potr- la na to vedenje? Sem ga usmerila v pravo smer pežljivosti namesto k nečimrnosti ter k videnju in mu hkrati dovolila biti to, kar je? Kaj bi lahko zmožnosti otrok in dragocenosti učnega proce- storila drugače - bolje?« sa. To je sobivanje v različnosti. In tudi iz tega Meja med pravili in svobodo, med zado- razloga mi je pomembno, da v okviru svojih voljstvom in dvomi, je včasih izjemno tanka. zmožnosti učenci sodelujejo na sestankih s star- Strašljivo je, ko dobiš občutek, da si zaradi svojih ši, ko se pogovarjamo o njih. Prav tako med le- vrednotnih meril morda otroka ali mladostnika tom raje prerazporedim učno snov, kadar je pot- na drugi strani ranil. Pri tem mislim predvsem na rebno spregovoriti o različnosti mnenj v razredu 140 Rastemo in poiskati kompromis – tu ni zmagovalcev ali ne skrivam žalosti, jeze, veselja ali lahkotnosti. poražencev, temveč vzajemen in spoštljiv odnos. Odkrito jim priznam, da imam ob ponedeljkih Razredništvo je podobno pisanju tega zapisa. včasih težave z motivacijo za šolsko delo, ob pet- Vedno znova skušaš slediti rdeči niti, a se moraš kih pa že razmišljam o vikendu. Delam napake sproti odzivati na nepredvideno. Hkrati pa oh- in jih priznam – včasih tudi težje. Trudim se jih ranjati fokus na učencih. Dasiravno so učenci v izboljšati in se iz njih učiti. Tako se mi zdi, da si središču zato, ker so bistvo naše vloge in nalo- postanemo kljub razlikam enakovredni, saj me ge, ne pa zato, ker bi imeli brezmejne pravice in na njim primeren način prepoznajo v vseh situa- moč. V vlogi razrednika nisem sodnik ali starš, cijah. S tem jim pokažem, da so dovolj že s tem, čeprav me včasih kdo od njih nehote pokliče da so. Ne odstopam od vzajemnega spoštovanja »mama«, kar me hkrati zaboli in mi ogreje srce. in se trudim, da ima vsak učenec v razredu svoj Včasih si dovolim verjeti, da smo razredni- varen prostor. Zanesljivo to ne uspe vedno, a tak- ki kot svetilniki – tako nas je pred leti poime- rat si še toliko bolj prizadevam, da prekinjeni stik noval eden izmed staršev. Prispodobe ne morem znova dobi povezavo. zanikati, trdim pa, da je dostikrat obratno. Vča- Učenci prihajajo iz različnih družin. V zad- sih smo mi tisti, ki svetlobo prejmemo od učen- njem obdobju je morda na tnalu vprašanje, s cev. Oni so tisti, ki svojstveno usmerjajo učni in kom ima razrednik več dela: z učenci ali njihovi- vzgojni proces, odpirajo vprašanja in določajo mi starši. Enoznačnega in enostavnega odgovo- tempo. Učitelj ali razrednik pa je tisti, ki s stro- ra ni. Vsako leto staršem in skrbnikom otrok ter kovnostjo in profesionalnostjo, učljivostjo in fle- sebi povem, da brez njih moje delo ne bo imelo ksibilnostjo razredno skupnost drži skupaj. niti kratkoročnega niti dolgoročnega učinka. Razrednik in učitelji namreč opozarjamo na Zgodilo se je že, da je v šoli učencev pove- morebitne luknje v mreži, ki jih skupaj z učen- dal, da mu je starš rekel, da sem čudna. Kar ne- ci krpamo. Usmerjamo jih, da šivajo samostoj- kaj časa smo se s tem zabavali in ugotovili, da biti no. Opominjamo jih na razvoj kohezivnosti raz- čuden sploh ni napačno. Drugi starš je izjavil, da redne skupnosti, a subtilno tako, da škarje in sem oporni steber njihovi družini. Tretji starš se platno v resnici v največji možni meri držijo oni. kljub spodbudam ni zmogel osredotočiti na ot- Drži, včasih se tega ne da – pa ne zato, ker gre za roka in njegove potrebe. Vsak starš je otroku cel poučevanje in vzgojo otrok s posebnimi potre- svet, in kot razrednik menim, da moram v ta svet bami – temveč preprosto za to, ker je razrednik vstopati s spoštovanjem. Tudi takrat, ko se zdi, tisti odrasel, moder, pravičen, močnejši in pame- da mi nekdo (ne)hote daje nešteto razlogov, da tnejši, otroci in mladostniki pa so na poti k svo- bi morala reagirati drugače. ji zrelosti. Moj odnos s starši je ključ do njihovega otro- Še bolj to velja za učence s posebnimi potre- ka. Do vsakega starša čutim hvaležnost. In včasih bami, ki so svojstveno različni od svojih vrstni- je težko, ko si kot razrednik, t. i. strokovnjak, za- kov. Zato je dolžnost razrednika, da ne izpusti vezan otrokovi dobrobiti. Ampak če se otrok ne vajeti in se zaveda, da so učenci nežna glina, ki se more zanesti na odrasle osebe, mar nismo potem oblikuje tudi po njegovem vzoru. Tudi kadar so kot družba odpovedali? robovi tega zgleda ostri. Mar ni biti zgled malim Tekom leta se mestoma obremenjujem, da (in malo večjim) bitjem nekaj nadvse veličastne- izbrane starše nenehno, že kar moteče, vabim v ga in hkrati zastrašujočega? Kar rečeš in narediš, komunikacijo. Kljub pazljivosti pri izbiri besed se vtisne in ostane. in načina komuniciranja. Slika je še širša, saj s Ko govorim o svojem delu, pogosto pouda- svojim načinom iskanja in vzdrževanja odnosa s rim – v kar trdno verjamem – da si ljudje bolj starši včasih tvegam tudi morebitna nesoglasja s zapomnimo čustva in občutja kot dejstva in in- sodelavci. Tudi na področju sodelovanja s starši formacije. Biti razrednik je čudovita naloga: vsak mora šola slediti določenemu protokolu, ki ga – dan imam priložnost, da učencem pokažem le- priznam – občasno ne upoštevam do vrstice na- poto sveta in jih soočam z realnostjo. Pred njimi tančno. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 141 Biti razrednik pomeni tudi odgovornost do prilagajanja. Soočanja z občutki veselja, strahu, sodelavcev. V življenju naših učencev smo raz- sramu, žalosti in krivde so del tega. Učenci me redniki vendarle le postaje. Letošnja postaja za učijo ponižnosti in sočutja. Nastopam kot nek- nekoga sem jaz, prihodnje leto bo njegov pristan do, ki nekoga vzgaja in uči. Včasih si mislim, da moja sodelavka. Ne morem slepo in brezbrižno so učenci najbolj čisto in najbolj lomljivo steklo. trditi, da je tako moj odnos s starši učencev pov- Biti razrednik je nikoli izčrpano, a včasih iz- sem izoliran od bližnje prihodnosti, ko bo mo- črpavajoče, ampak hkrati vsak dan nepredvidlji- rala v odnos kot razrednik z istimi starši stopiti vo in barvito poslanstvo. Kaj je nenazadnje lep- druga oseba. Menim pa, da je prav, da vsak raz- šega kot podariti sočloveku delček sebe in delček rednik ostane avtentičen, zvest sebi in sledi svo- svetlobe? ji vesti. Ob tem se moram opominjati, kot ome- njeno, da je treba imeti v mislih tudi prihodnost učencev in njihovih družin v sodelovanju z osta- limi strokovnimi in drugimi delavci šole. Kot razrednik tako pravzaprav nikoli ne delu- ješ sam, kar včasih vlogo oteži, marsikdaj pa gle- de na naravo dela opolnomoči. Čudovito je opa- zovati, kako učenci rastejo in uspevajo ob preple- tanju vseh zaposlenih na šoli, ki z iskanjem reši- tev in kreativnostjo vstopamo v njihove zgodbe. Zabavno je spremljati, kako pozorno nas sprem- ljajo tudi učenci – opazijo in začutijo vse. Tudi tisto, kar je očem skrito. Zato menim, da je pot- rebno ohranjati integriteto učiteljev med seboj in pred učenci. Včasih se ti kot razredniku zdi, da se vse do- gajanje preliva nate, a sprejetje vloge razredni- ka prinaša svojstveno odgovornost. Soočaš se s kritikami sodelavcev o vedenjih in ravnanjih učencev, usklajuješ njihova in svoja stališča ter jih nato na primeren način sporočaš učencem in staršem. Pri tem si pozoren oziroma je prav, da si, da ohraniš dostojanstvo učitelja pred učenci in dober stik s sodelavci. Nenazadnje, naši svetil- niki so učenci, in ne naši osebni svetovi. Zrelost je tudi v naših mejah in razmejitvah. Ne morem prešteti, kolikokrat ti kot razred- niku zmanjka časa v štiriindvajsetih urah. Tolaž- ba je, da so človeški odnosi nikoli dokončani in da je vsaka rešitev dobra in ima svoj namen, če v njej najdeš pluse in minuse ter pot naprej. Razredništvo je zame pohvala. Včasih tudi mašilo za zapolnitev lastnih potreb po pripa- dnosti, sprejetosti in pomembnosti. Človeško ali neprimerno? Vsako leto se znova in na drugač- ne načine ob učencih učim odgovornosti, zre- losti, kritičnega mišljenja, presojanja, posluša- nja, potrpežljivosti, borbenosti in vztrajanja ter 142 Rastemo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 143 Biti razredničarka Dajana Fras, prof. spec. in reh. ped., učiteljica Biti učitelj je lep poklic. Biti razrednik naj bi bil In pri tem nisem sama. Tudi drugi – učite- zgolj dodatek. lji, razredniki, predmetni učitelji, spremljevalci, Razrednika lahko prepoznaš že pred začetkom svetovalne delavke, ravnateljica in pravzaprav vsi in po koncu šolskega leta – to so tisti, ki po več zaposleni – vsak po svoje, a pogosto z isto tiho dni zapored sedijo za računalnikom, z rahlo raz- zavezanostjo, vsak dan pridejo v šolo, priprav- tresenim pogledom in s stavkom na ustih: »Za- ljeni ponovno začeti. Vsak s svojim načinom, z mujam.« Dodatek jim prinese zapisnike, telefon- vprašanjem, z dobro mislijo, z vztrajnostjo tam, ske klice in neljubo dejstvo, da je pot od učilnice kjer bi bilo lažje odnehati. Včasih se ne vidimo, do zbornice vedno postanek z dodatnimi opravili. ker vsak skrbi za svoj košček vrta, a čutim, da Vsako šolsko leto do sedaj sem bila obveščena, skupaj tvorimo nekaj več. Nekaj, kar učencem da bom razredničarka. In vsakokrat sem se vpra- daje občutek, da niso sami. In to šteje. šala: »Zakaj spet jaz?« Saj si sploh nisem želela pos- Razred ima svojo učilnico. In nekega dne se tati učiteljica, ampak astronavtka! Zakaj vsi ti pa- zalotiš, da vanjo vstopiš enako sproščeno kot v pirji? Zakaj moram vedeti, kaj se dogaja učencem svojo dnevno sobo. izven mojih učnih ur? Zakaj ne bi samo lepo po- Ne glede na to, kakšni so učenci, je to tvoj ra- učevala svojih učnih predmetov in odšla domov? zred. To je učilnica, ki postane mirna točka. Naša Z leti papirji postanejo znan obraz, sprejmeš skupna varna točka. Prostor, kjer se lahko use- jih kot del poklica. Tudi pogovori o učencih pos- demo in odložimo vse, kar nas je obremenjevalo tanejo vsakdanji, skoraj samoumevni. In tak- drugje. Dokler je zagotovljeno spoštovanje, lah- rat lahko končno dvigneš pogled s katedra – ter ko vsak pove, kar želi. Vsak se lahko počuti, ka- zagledaš učence. kor se počuti. Učenci in ti. Vsi. Nenavadne. Čudovite. Takrat ne poučuješ, temveč sobivaš. Kot bi nekdo v razred prinesel šopek drobnih, Kot razrednik prideš v razred. Vzameš kan- nenavadnih rož. Vsi tulipani so se morda obarvali glico in učence kot majhne cvetlice pričneš zali- rdeče, a eden med njimi je rumen. In ta je zdaj tu- vati. Postaneš vrtnar. Za vsako cvetlico poskušaš kaj – skupaj z vsemi, ki jih je treba najprej opazi- odmeriti ravno prav vode. Zalivaš jih s pozor- ti, razumeti, raziskati in podpreti. Zakaj so takšne nostjo, ljubeznijo, dostojanstvom. S celim srcem. barve? Kje so zrasle? Kaj potrebujejo za rast? Pride dan, ko se vprašaš, ali morda daješ pre- Takrat postaneš razrednik v pravem pomenu več. Naslednji dan pa samo upaš, da je bilo vsaj besede – tisti, ki ves dan opazuje, sprašuje dru- dovolj. ge učitelje, kako vidijo učence, in počasi riše ze- Rože se začnejo odpirati. In ni nič lepšega kot mljevide neznanih dežel. Najlepše pri tem je, da ta skoraj neopazen ples, ta rast, to cvetenje. Ni niti en učenec ni enak drugemu. Za vsakogar po- lepšega kot trenutek, ko prvič slišiš njihov pravi iščeš drugačen pristop. Drugačen način pogovo- glas. Ko ti povedo o svojem svetu. Včasih čarob- ra, učenja in spodbude. nem, drugič strašljivem. Včasih ne veš, kaj nare- Biti razrednik na naši šoli je morda nekoli- diti z vsem, kar izveš. Včasih moraš nujno reagi- ko drugače kot na rednih osnovnih šolah. Tudi rati. Drugič preprosto biti tam – in to zadostuje. v višjih razredih poučuješ večino predmetov. Z Nekateri učenci so kaktusi. Drugi rože, ki so učenci si vsak dan vsaj polovico njihovega časa, zrasle iz kamna. Tretji so pognali ob slani vodi, če- ki ga preživijo v šoli. Tako je več možnosti za trti v tako mehki zemlji, da jih podre že rahel ve- spoznavanje in tkanje odnosov. ter. Vsi so posebni. In prav ta posebna izjemnost 144 Rastemo jih dela najlepše. Brez njih bi bilo manj odtenkov. Svet bi bil bolj enak – in zato bolj prazen. Ko jih spoznaš, se razveseliš vsakega majhne- ga uspeha. Ko drugi govorijo o njihovih napa- kah, veš, da je vse res, a hkrati upaš, da jih bodo zmogli uzreti z istimi očmi, kot jih vidiš sam. Redko kdo zares vidi, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, ko je dan povsem običajen in se učijo. Ne sliši se veliko o trenutkih, ko jim končno uspe. Ko se trudijo. Ko zmorejo. Največkrat so opaženi, ko stečejo iz učilni- ce – razigrani, glasni, navihani. Komaj so čakali na odmor. Takrat si morda malce zardel v obraz in razmišljaš, kako je vse skupaj videti zunanjim opazovalcem. Potem se spomniš nase kot otroka in si rečeš: »Naj le bo«. Seveda ni vsak dan sončen. Učenci to čutijo. Vedo, kdaj je bolje, da ti ne pridejo preblizu, da ne prestopijo meje. Vedo, kdaj ni čas za vpraša- nja. In drugič z istim občutkom hitro ugotovijo, da lahko ob tebi ostanejo še malo dlje – tudi te- daj, ko na urniku ni več ničesar, a ostajate, ker je preprosto z njimi sobivati v trenutkih nekaj iz- redno lepega in neponovljivega. Takrat si le še človek. Ne učitelj. Ne razrednik. Bojim se, da bom nekega dne prišla v učilni- co in bo tam tišina – brez razloga. Učenci bi me poslušali, si vse zapisali, naredili vse po navodi- lih. In nato bi tiho odšli. Takrat bi verjetno uga- snila računalnik, zaprla knjige in pustila vrata za seboj odprta za naslednjega, ki bi bil voljan pre- izkusiti srečo. A za zdaj še verjamem v učence. Verjamem, da se bodo vedno znali igrati, ponagajati, smejati in spraševati najbolj nenavadna vprašanja. Danes je biti razrednik lep poklic. Dodatek je, da sem obenem še učiteljica. Saj šele ko vzposta- viš varno okolje in odnos, lahko poučuješ. To sicer ni enako kot biti astronavt, a srce je prav tako polno. Odkrivati zvezde ali odkrivati ljudi je v konč- ni fazi iskanje in doživljanje čudeža – enkrat v vesolju, drugič v otroku. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 145 Likovna umetnost na OŠ Jela Janežiča Vida Kejžar, predm. učit. lik. vzg. in zgo., učiteljica Počasi zaključujem svoje pedagoško delo na Prvi šolski dan, nov učenec v 7. razredu. Ves Osnovni šoli Jela Janežiča v Škofji Loki. Spomini resen sedi za mizo in me opazuje. Predstavim se, se vračajo na začetek, ko me je takratna ravnate- povem, da sem učiteljica likovne umetnosti… ljica Kristina Sokolov kot mlado diplomantko li- Sledi sprememba: učenec se široko nasmeje in kovne pedagoške smeri povabila k sodelovanju v postavi noge na mizo. »Pri likovnem pa nisem še majhen kolektiv, takrat še na OŠ Blaža Ostrovr- nikoli nič delal,« je iskren. Leto pozneje: učenec harja. Prevzela sem ure likovne vzgoje, kar je bil samostojno naslika kokoš po dani likovni nalogi, velik izziv. Ker na pedagoški akademiji nisem nasmejan naslika še majhne kakce, kar pospremi dobila dovolj znanja za delo z učenci s posebni- z besedami, da se je njegova kokoš pokakala, in mi potrebami, sem vedela, da me čaka še veli- se pri tem neskončno zabava… Še leto pozneje ko učenja. A učiteljice z izkušnjami in dolgoletno učenec da pobudo za slikanje ženskega akta. So- prakso so me vzele pod okrilje, da sem prebrodi- deluje pri načrtovanju pedagoške ure, samostoj- la prve korake. Potem pa sem kmalu ugotovila, no naslika ženski akt in prosi le, če mu pomagam da učenju pravzaprav nikoli ni konca. Vsak uče- naslikati »dobre joške«. Kakšen napredek! nec je svoj izziv, vsako uro, vsak dan, vsako šol- Kako ponosna sem nanje! Njihove slike so sko leto, vseh 40 let… Na srečo imam rada izzive prav posebne, kot je bil poseben vsak od učen- in učence… cev, ki jo je naslikal. Ponosna sem na njihov na- V moji dnevni sobi visi slika s tremi ženskimi predek: vsak po svojih zmožnostih je napredo- akti. Vsak obiskovalec jo z zanimanjem ogleduje, val, a vedno z ogromno truda in vztrajnosti ter in vprašanje je vedno enako: »Čudovito, kdo je to s samozavestjo, ki je postopoma rasla. Začeli so naslikal?« »Moji učenci, po navdihu Modigliani- verjeti, da zmorejo dokončati izdelek… Vsaka ja,« povem s ponosom. od teh slik ima namreč svoj začetek. 146 Rastemo Razstava likovnih del učencev ob 80-letnici OŠ Jela Janeziča Moje pedagoško delo se vsakokrat začne z iz- v Radovljici ter na Likovnem bienalu za učence biro likovnega motiva in tehnike dela v izbrani OŠPP. Pripravili so nešteto scen za šolske prire- likovni nalogi, in kar je najpomembnejše, z raz- ditve, novoletnih voščilnic ter izdelkov za bazar. mišljanjem, kako nalogo razstaviti na zelo eno- Za društvo Rovtarji že več let izdelujejo medalje stavne manjše korake, ki jim bodo učenci lahko za tekmovalce smučanja po starem, z občino so- sledili, jih korak za korakom samostojno izvaja- delujejo pri projektu Manj sveč za manj grobov, li in dokončali izdelek. Vedno se vprašam, kako izdelali so reliefe na steni telovadnice, s slikami učence usmeriti, da bodo naučeno snov drugih polepšali prostore na šoli … predmetov uporabili v praksi, kako pripraviti Najbolj pa mi ostajajo v spominu nasmehi na zanje različne didaktične pripomočke in orod- obrazih učencev ob njihovih malih osebnih zma- ja. Predvsem pa se ukvarjam s tem, kaj uporabiti gah, pridobljenih po dolgotrajnem vztrajanju pri kot motivacijo za delo pri vsakem posameznem izdelavi izdelka, neštetih popravkih in ogrom- učencu. Želim, da vidijo smisel v tem, kar poč- no vloženega truda. Čudovito je biti prisoten pri nejo in se naučijo opazovati življenje okrog sebe, napredku učencev, spremljati njihove uspehe in da sodelujejo in sklepajo prijateljstva, se veselijo opazovati, kako vedno bolj samostojno in samo- svojih uspehov in uspehov drugih. zavestno opravijo z nalogami, tako v šoli kot v Ko učenci pridejo v šolo, se naučijo uporab- življenju. ljati osnovne likovne pripomočke in materiale. Veselje je opazovati mlajše učence, kako z nav- dušenjem osvajajo prva znanja in izkušnje. Uči- jo se sedeti pri miru za mizo, poslušati navodila, načrtovati, ustvarjati čim dlje in čim bolj samos- tojno. Ugotovijo, da učiteljica besed, kot so »ne znam«, »ne zmorem« in »ne razumem«, sploh ne sliši in da zaupa, da bodo izdelke dokončali po najboljših močeh. Rišejo, slikajo, kiparijo, obli- kujejo različne prostorske tvorbe: da polepšajo hodnike, izdelajo darilo in nekoga razveselijo … Skozi leta usvojijo številne različne likovne tehnike in nabirajo izkušnje, pridobijo delovne navade in vztrajnost, kar jim pozneje v življenju pride še kako prav. V vzajemnem spoštovanju med mano in njimi se učijo vzpostavljati medo- sebne odnose z vrstniki in odraslimi. Predvsem pa se samozavestneje spoprijemajo z danimi na- logami. Pubertetniško uporniški se prerekajo, preizkušajo meje, izlivajo svojo nejevoljo nad delom, vendar na koncu z veseljem stopijo pred svoj dokončani izdelek, z nasmehom sprejmejo pohvalo in ponosno pokažejo svoje nagrade. In teh v preteklih letih ni bilo malo. Učenci so razstavljali na šoli, v knjižnici Ivana Tavčarja, na Upravni enoti Občine Škofja Loka, v Sokol- skem domu, Galeriji Ivana Groharja… Udeležili so se veliko regijskih, državnih in mednarodnih likovnih natečajev. Vsa leta so zastopali našo šolo na Mali Groharjevi slikarski koloniji v Škofji Loki, sodelovali so pri slikanju panjskih končnic 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 147 Ada Šturm, univ. dipl. soc. ped., svetovalna delavka Mentorica razstave ob 80-letnici Osnovne šole tem pa so sami vabili učiteljico k odkrivanju nji- Jela Janežiča je likovna pedagoginja Vida Kejžar. hovih notranjih svetov, potreb, ranljivosti in hre- V ospredju so likovna dela učencev, ki so nasta- penenj. »Vse resnično življenje je srečanje,« pra- la v zadnjih desetih letih, čeprav je pedagoginja vi filozof – in otipljiva resničnost teh srečevanj v s šolo povezana že polna štiri desetletja. S tokra- likovni učilnici so številni izdelki učencev minu- tno razstavo počasi zaključuje tudi svoje peda- lih let in desetletij. goško delo, čemur upravičeno lahko rečemo tudi Učenci so se v vseh letih šolanja ogromno življenjsko poslanstvo. naučili in se izurili tudi na likovnem področju, Učiteljico Vido Kejžar poznamo kot izjemno čeprav, kot pravi Vida, so se v prvih razredih likovno umetnico, obenem pa kot subtilno poz- mnogi od njih najprej morali šele naučiti sedeti navalko sveta otrok in mladih s posebnimi po- za mizo. Skratka – dolga pot, a vredna truda, po- trebami. Pri svojem pedagoškem delu je umet- trpežljivosti in zaupanja v vsakega od njih. nost postavljala kot okvir dostopnega in varnega Z dolgoletnim delom z učenci s posebnimi prostora, v katerega je z globokim spoštovanjem potrebami je Vida oblikovala svojstven pedago- vsakokrat znova povabila učence kot celostna ški pristop. Prilagajala je didaktične pripomoč- bitja, z vsemi ranljivostmi in močmi obenem. To ke, uporabljala izvirne materiale in domišljene je bil vedno prostor pristnega srečevanja – pros- tehnike. Likovne naloge je vedno razdelila na tor zaupanja, ustvarjalnosti in medsebojnega manjše korake, da so jim bili učenci kos, da so spoznavanja. Učenci so v njem odkrivali različne ob ustvarjanju uživali in doživljali uspehe. Tako likovne tehnike in materiale, rokovali z različni- so se obenem krepili kot osebnosti – urili so se v mi orodji, risali, slikali in kiparili, ustvarjali gra- potrpežljivosti in vztrajnosti, pridobivali delov- fike ter na različne načine oblikovali prostor. Ob ne navade in vrline za življenje, postajali so vse 148 Rastemo bolj samostojni in pogumni. Ob dokončanju iz- so dobili sporočilo, da zmorejo, da so pomembni delkov so doživljali osebne zmage in mnogi prvič in vredni – tudi kot ustvarjalci. v življenju občutili ponos. Zato so izpod njihovih rok skozi leta nastaja- Vida pravi, da so izdelki posebni in unikatni – li mnogi zanimivi likovni originali, ki so danes, tako kot je bil poseben in unikaten vsak učenec, kot uvod v obeleženje jubileja šole, postavljeni ki se ga spominja. Vseskozi se je zavedala, da je na ogled v Miheličevi galeriji v Škofji Loki. Vsi ranljivost lahko tudi vir moči. Prav od tod je čr- skupaj smo ponosni na njihov trud in vztrajnost, pala navdih za svoje pedagoško delo. Učenci pa kljub nemalo oviram, s katerimi se srečujejo. 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 149 Vida poudarja, da ima vsaka slika svoj začetek. Likovne motive je Vida pogosto iskala v vsak- Začetek je bil pogosto majhen korak ali celo ce- danjiku učencev. Tudi njih je učila opazovati živ- petljaj na mestu. Na koncu pa je nastala veličastna ljenje okrog sebe – naravo, živali, ljudi. Predvsem slika Škofje Loke, kip dobrodušnega mačkona ali pa je želela, da bi v ustvarjanju našli smisel. Ved- plemenitega konja, novoletna čestitka ali poslika- no je iskala nove, drugačne in izvirne poti, da bi va prevleke za vzglavnik. In koliko nočnih lučk, ki slehernega učenca motivirala za delo. Želela je, so jih vsako leto izdelali starejši učenci, zasveti ob da z lastno aktivnostjo vsak ustvari izdelek, sko- večerih po domovih Škofje Loke in okolice! zi katerega bi se na koncu prepoznal kot koristen, 150 Rastemo ustvarjalen in enakovreden posameznik – kot nek- prireditvah so se učenci vsa leta uspešno vključe- do, ki kljub oviram zmore napredovati in uspeti. vali v ožje in širše okolje. Pri tem so osvojili šte- V okviru medpredmetnega povezovanja so vilne nagrade in priznanja – tako na državnem učenci akademska znanja prenašali v praktično kot na mednarodnem nivoju. uporabo pri likovnih nalogah. S sodelovanjem A kot bi Vida zagotovo sama rekla: učencev ni na različnih natečajih, Mali Groharjevi koloni- učila in vzgajala za nagrade in priznanja, temveč ji, na likovnem bienalu za učence osnovnih šol za življenje. s prilagojenim programom, na razstavah v Knji- In če si boste razstavo ogledali s srcem, boste žnici Ivana Tavčarja, Občini Škofja Loka, v So- lahko začutili rast, izpolnjevanje in osamosvaja- kolskem domu, Galeriji Ivana Groharja, pri slika- nje mogočne sile, ki se imenuje življenje. nju panjskih končnic v Radovljici, na bazarjih in 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 151 Zaposleni v šolskem letu 2025/2026 ANDREJEVIĆ Mirjana, čistilka DEMŠAR Natalija, učiteljica BASTARDA BOŽIČ Urša, učiteljica DRAKSLER Ana, učiteljica BENEDIČIČ Maja, učiteljica FERLINC BREZOVAR Irena, učiteljica BENEDIČIČ Mira, učiteljica FRAS Dajana, učiteljica BERČIČ RIHTARŠIČ Karla, varuhinja GALJOT Tadeja, varuhinja BERGANT Jana, varuhinja HADŽIĆ Indira, varuhinja BERNIK Tina, učiteljica HOMEC Monika, varuhinja BONČINA Polona, učiteljica JAKLIČ Sara, nevrofizioterapevtka, OZG BRENKUŠ Urša, učiteljica JERAS Jana, učiteljica BUH Klavdija, učiteljica JESENKO Sara, učiteljica CANKAR Tina, spremljevalka KAJTAZOVIĆ Najda, čistilka CANOSKA Kujtima, čistilka KAVČIČ Anja, varuhinja ČERNE Maja, učiteljica KAVČIČ (R) Anja, varuhinja ČIKIČ Anica, učiteljica KAVČIČ Nataša, čistilka DEBELJAK Ana, knjižničarka KEJŽAR Vida, učiteljica DEMŠAR Mateja, spremljevalka KLEMENČIČ Tonka, pomočnica ravnateljice 152 Rastemo KLOBUČAR Tadeja, učiteljica ŠUBIC Urška, spremljevalka KOBLAR Mateja, učiteljica TRAMPUŠ ŠERUGA Nataša, učiteljica KOS Maja, učiteljica TUMO Monika, varuhinja KOSTIĆ Daniela, čistilka TUŠEK Urška, varuhinja KOŠMELJ Nika, učiteljica VODOPIVEC Anja, učiteljica KRAŠOVEC Urša, učiteljica VOLČJAK Diana, učiteljica KRMELJ Neža, učiteljica ZGAGA Manca, svetovalna delavka KRVINA Kaja učiteljica, računalničarka ZUPANČIČ Helena, učiteljica KRVINA Marjeta, poslovna sekretarka LAH Urška, učiteljica LAVRINEC Mateja, učiteljica LEBAN Tina, učiteljica LEBEN KUŠAR Klara, računovodkinja LEBEN Martin, hišnik mag. LESKOVEC Nataša, učiteljica LOTRIČ Tjaša, učiteljica LOVŠIN Ana, učiteljica MAČAR Danijela, računovodkinja MARC Marjeta učiteljica, varuhinja MILOSAVLJEVIĆ Biljana, logopedinja MORE Vesna, učiteljica MRAK Andreja, učiteljica MURŠEC Brigita, učiteljica OBLAK Anže, hišnik OBLAK Urška, učiteljica OREŠNIK Nataša, varuhinja PAGON Vesna, varuhinja PINTAR Jasna, učiteljica PINTAR Urška, spremljevalka PODVIZ Gregor, računalnikar PODVRATNIK Anja, učiteljica PRAŠNIKAR Irena, svetovalna delavka, učiteljica PURI Gyan, varuh RAKOVEC Anja, učiteljica RIHTARŠIČ MLADENOVIĆ Andreja, pomočnica ravnateljice RUDOLF Maja, učiteljica SELAK Manca, učiteljica SPITZER Urša, svetovalna delavka, učiteljica STAJIĆ Violeta, spremljevalka, varuhinja STARMAN Jana, učiteljica mag. ŠMID Marjeta, ravnateljica ŠMID Maša, administratorka, varuhinja dr. ŠPENDAL Suzana, učiteljica ŠTIBILJ Sabina, varuhinja ŠTURM Ada, svetovalna delavka ŠUBIC Mateja, administratorka ŠUBIC Mirjana, varuhinja 153 Rastemo Upokojeni delavci šole JANEŽIČ Jelo † BERNIK Karla ravnatelj svetovalna delavka BERNIK Julija † TIŠLER Bojana ravnateljica učiteljica HAFNER Milka TOMC Julija čistilka učiteljica COF Ljudmila KREK Anton vzgojiteljica učitelj TOMŠE Urška POTOČNIK Vlado † čistilka hišnik SOKOLOV Kristina † MIZIĆ Rahima ravnateljica čistilka BERCE Juša MILAKOVIĆ Milka učiteljica čistilka DOLENEC Valerija KOS Marica učiteljica čistilka BERGANT Dragica JEDREJČIČ Branko učiteljica hišnik POTOČNIK Magda † DOBNIKAR Milena učiteljica učiteljica BREZOVAR Alojzija mag. GORŠE Andreja računovodja učiteljica KRIŽNAR Janja učiteljica PLAJBES Vika učiteljica KRIŽNAR Nika učiteljica 154 Rastemo 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 155 Sodelujoči, prijatelji in podporniki OŠ Jela Janežiča • Občina Škofja Loka • Osnovna šola Poldeta Stražišarja • Občina Gorenja vas – Poljane • Osnovna šola Antona Janše Radovljica • Občina Žiri • Osnovna šola Helene Puhar Kranj • Občina Železniki • Center za vzgojo, izobraževanje in • Občina Medvode usposabljanje Velenje • Občina Vodice • Center za usposabljanje, delo in varstvo • Občina Kranj Matevža Langusa, Radovljica • Občina Naklo • Varstveno delovni center Kranj, enota Škofja • Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Loka • Zavod republike Slovenije za šolstvo • Osnovno zdravstvo Gorenjske • Šola za ravnatelje • Zdravstveni dom Kranj • Zveza za tehnično kulturo Slovenije • Razvojna ambulanta Kranj • Cmepius Slovenija • Zdravstveni dom Škofja Loka • Društvo DOVES-FEE Slovenija, Program • Zobna ambulanta za otroke in mladino Ekošola dr. Stanka Ritonja • Društvo Sožitje Škofja Loka • Razvojna ambulanta Kranj, enota Škofja Loka • Rotary klub Škofja Loka • Center za duševno zdravje otrok in • Društvo prijateljev mladine Škofja Loka mladostnikov Škofja Loka • Jožica Srakar • Center za duševno zdravje otrok in • Jurij Posavec mladostnikov Kranj • Robert Čavič • Emotiva zdravstvena dejavnost, svetovanje in • Vrtec Škofja Loka storitve • Vrtec Sončni žarek • Center za socialno delo Gorenjske, enota • Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka in enota Kranj • Osnovna šola Škofja Loka – Mesto • Dnevni center za otroke in mladostnike • Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka • Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas • Mladinski center Blok • Osnovna šola Poljane • Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja • Osnovna šola Železniki Loka • Osnovna šola Žiri • Želva Škofja Loka, podjetje za usposabljanje • Gimnazija Škofja Loka in zaposlovanje invalidov • Šolski center Škofja Loka • Majk prevozi • Srednja šola za lesarstvo Škofja Loka • Vrankar prevozi • Srednja šola za strojništvo Škofja Loka • Arriva Slovenija • Biotehniški center Naklo • Upravna enota Škofja Loka • CIRIUS Kamnik • Policijska postaja Škofja Loka • Center IRIS • Komunala Škofja Loka • Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana • Restavracija Slorest Škofja Loka • Zavod Združenje tolmačev za slovenski • Kapucinski samostan Škofja Loka Znakovni jezik • Društvo upokojencev Škofja Loka • Ljudska univerza Škofja Loka • Društvo invalidov Škofja Loka • Vzgojni zavod Kranj, Strokovni center Kranj • Univerza za tretje življenjsko obdobje • Vzgojni zavod Logatec, Strokovni center • Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka Logatec • Prostovoljno gasilsko društvo Stara Loka 156 Rastemo • Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka • KEKC, Vesna Dolenc s.p. • Lokalna turistična organizacija Blegoš • Odeja d.o.o. • Loški oder Škofja Loka • Tapetništvo Robert Kopač s.p. • Sokolski dom Škofja Loka • Žakelj, sedežne garniture • Zavod za šport Škofja Loka • Ino, grafično podjetje d.o.o. • Skupina »Rebec Nejc« • Andi tiskarna d.o.o. • ZavodO, Zavod škofjeloške mladine • Odvetnik Veljko Jan • Rdeči križ Škofja Loka • Trgovina Paleta • Karitas Škofja Loka • Signum, d.o.o. • Karitas Medvode • Akcija Manj svečk za manj grobov – • Zavod 973 Škofja Loka Dobrodelno društvo Fundacija svečka Škofja • Loški muzej Škofja Loka Loka, Tomaž Paulus, Sebastjan Čadež in • Mačji Dol - Zavetišče za mačke Škofja Loka vsi ljudje dobrega srca, ki so darovali na • Sonček - Zveza društev za cerebralno grobovih, ter podjetja oziroma posamezniki: paralizo Slovenije - Lightworker Dragan Kokalovič s.p. • Društvo tabornikov Rod svobodnega - Mebor d.o.o. Kamnitnika - Avtoservis Paulus d.o.o. • Tačke Pomagačke, Slovensko društvo za - LTH Castings, ulitki d.o.o. terapijo s pomočjo psov - Dolenc d.o.o. • Ambasadorji nasmeha, Slovensko društvo za - Domel d.o.o. terapijo s pomočjo psov - Rastroj Aleš Strojan s.p. • Radiotelevizija Slovenija - Dom Trade d.o.o. • Radio Sora - Rudnik Žirovski vrh, d.o.o. • Gorenjski glas - Starman G&T d.o.o. • Loške novice - ASB, Štefan Bogataj s.p. • Loški utrip - Brinox d.o.o. • Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani - DIFA d.o.o. • Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani - Lotrič Meroslovje d.o.o. • Pedagoška fakulteta Univerze na - Signum, d.o.o. Primorskem - Marmor Hotavlje • Fakulteta za uporabne družbene študije v - Območna obrtna zbornica Škofja Loka Novi Gorici • dr. Martina Ozbič • Majda Mramor • Sabina Korošec Zavšek • Inštitut montessori, Melita Kordeš Demšar • Zavarovalnica Triglav • Niko d.o.o. Železniki • SG Guzelj d.o.o. • Pečelin, prevozi in turizem d.o.o. • Sibo Gorup d.o.o. • Lions klub Škofja Loka • LTH Casting • VBH trgovina d.o.o • Cumulus PRO Foto • FILC tovarna filca d.o.o. Škofja Loka • Žito prehrambena industrija d.o.o. KJE SE SKRIVA SREČA? Sreča se skriva v majhnih, vsakdanjih, komaj opaznih stvareh, v drobnih dejanjih, v skromnih, preprostih, iskrenih dlaneh. V sreči se vedno skrivava dva – jaz in ti, če jo hočem le zase ujeti, mi kot pesek med prsti spolzi. Sreča je rožast nasmeh, ki se tako, čisto nepričakovano, in zastonj dobi, odzvanja in sveti pa vselej močneje kot tisoč zlatih zvonov in luči. Sreča je prvi ptiček kraljiček na rožnati veji spomladi, pesem njegova vabi v zelene daljave – tam so najlepši zakladi. Sreča je v zrelem žitnem polju poleti, je v kapljicah rose na listih jeseni, ki so v toplini barv ujeti in sveti. Sreča je sončni žarek skoz zimsko nebo, je ivnata veja drevesa je zimska pravljica rdečih ličk in snežink, ki jih deček s kape otresa. Da srečo v vseh teh oblikah, slikah, drobnarijah, vragolijah, lepotijah bi znali ujeti, sprejeti, si vzeti in jo bližnjim poklanjati v najlepših paketih želi vam vsak posebej, vsak skozi svoj nasmeh in skozi svojo dlan, in hkrati skupaj vsi, ki šola Jela Janežiča kroji nam naš vsak dan. Ada Šturm 80 let Osnovne šole Jela Janežiča 159 160 Rastemo