Dopisi. Iz Maribora. (Nepričakovano zmagali 8 mo Sloveuci) pri volitvi za okrajni zastop inaribornki, kdei- je znani Seidl iu jegova garda izključljivo komandirala celih 13 let. Zmagali pa stno 7 skupini 7elikib posestuiko7 s 78eini svojimi 10 inožmi. Volitev se je 7rsila 7 pondeljek 3. no7. t. I. 7 pisarnici okiajnega zaatopa vpričo ceaarskega komisarja, okrajnega glavarja, g. Seederja samega. Vkljub grdemu 7remenu so naai možje nepri6ako7ano šte^ilno prišli na 7oliš8e. Dobro znamenje bila je uže iz7olite7 našega nenmorno delujočega poalanca g. dr. Radaja 7 7olilno koinisijo. Izid pokazal je sijajno zmago Sl()7ence7. Po 51 glaso7 dobili so gospodje: dr. Radaj, Jožef Kodela iu La7al grof Nugent, po 48 pa: Karničnik Miha, Lorbei- Davorin, Moboiko Miha, Mibelie Jožef, Eorman Jožef in Vra8ko Alojz. Živili! Piopali »0 pa naši najhujši nasprotniki; dobili 80 komaj vaak po 25 glaso7, namreč: vitez Karneri, Dobaj, Gir8tmayer stareji, Hartman Da^id, plem. A. Kriebuber, Loacbnigg Matija, Seidl Eonrad, Scbmiederer Janez, Wie8inger Adam in ,,pa7erski kmet" po8tarani ,,7otei" Wietzl Miba, tedaj razun treh sami gospodje iz mesta, ki itak vuli iz sebe 10 zastopniko7, in skupiua 7e6jib trgo7cev in obrtnikov tudi obstaja iz mestjanov. Volilni red je tedaj neugoden kuietom. Celo k ateni pritisneni pa bi bili kmetje, ako bi gori imenovani nemškutarji zopet zmagali bili. No, sedaj so propali in upamo, da bodo due 12. no^embra volilci kmetske skupine jednako vili se skazali, kakor veliki pose&tniki dne 3. nov. ter izvolili 10 narodnib pošteujakov; potem se bo uže sinelo pričakovati, da bodo okrajni stroški drugo leto — menjai! Možje, Slovenci, piidite, 7olite enoglasno 10 mož, ki se vam bodo nasvetovali. Iz Brd pri Slov. Gradcu. (Slaba letina — sta^ljenje nove šole). Bilo je meaenca julija t. 1. ko je nas bolj na visokem stanujoče hribovce poklcatila huda toča. Škode je učinila veliko na setvah pa tadi na senokošab. Meaenca oktobia pa je rani in celo nepričakovani sneg pokril hribe in dojine pa ob enem dre^ja neznano 7eliko polomil. Žaloatno je gledati sadunoanike, zarad kterih naši kraji uže dobro slovijo. Malo imeli smo letoa sado7ja, zanaprej bo ga še menje, dokler se polomljeno drevje ne popravi ali z novim ne nadomesti. Vendar zoper to nesre8o ne morejo ljudje ničesar atoriti, božja pre^idnost jo je pripustila, da bi raz7ajeni S7et zopet nekoliko bolj Boga se spominjal. Ali čudno je, da si ljudje še sami težav nalagajo. Nam kmetom, tukaj na Brdah, je naloženo no7o šolsko poslopje poahmti. Ali kako hočemo solo sta^iti, 6e pa denarje7 nimamo? Da?ek bodemo komaj zmogli, ostali krajcarji bodo za ži^ež ali, ker si ga bodemo morali kupovati. Res žalostno je, kako malo se na kmeta ozir jemlje. Pla8aj, pravijo nam od 7seb strani, 6e nimaš sani denarjev pa ai jib izpoaodi! Ova naloga je britka in se 7eč od naa tirja, kakor cel6 posta^a zabte^a. Kajti §. 9. posta7e od 19. maja 1869 tirjaletaoi šolo, kder je 7e6 nego 40 za šolo sposobnih otrok. Toliko jib pri naa ni, ako se ne 7ra8unajo otioci kmeto7, ki so bolj kakor eno uro oddaljeni. Visoka lega na biibih, številni prepadi in grabni nikakor ne kažejo za šolo na Brdib, ker bi pot do nje otrokom bila nevarna, poaebno po zimi. Druga je zastran farne šole pri cerk^i. Tje prederejo odraačeni pot 7sako nedeljo, ker radi 7 bišo božjo zabajajo. Zato zamorejo potem otroci tudi 7 šolo, 8e zopet sneg ne zapade. Ali kdo bo jim 7 Brde tir nadelaval? Eedaj in kolikokrat bi pa katebet mogel k nam ? Splob šolo tukaj staviti zamoiejo goapodje na papirju cel6 lehko, iui kmetje pa nikakor ne. Za neobhodne potrebne reči smo se 7selej 8eravno 7 preglodanih žepih denarja našli, a s šolakim poslopjein pri nas naj prizanašajo nam, katehetom pa tudi učiteljem., najbolj pa otrokom!