> 
o 
"2 
omače in tuje prakse 
D Potrebno popravi la 
~ 1.000 
~ 
tvena in varstvena dela. Posebno poglavje so popolni 
prevzemi sečišč, ki jih delamo v državnih gozdovih, 
njihovo izvajanje pa je opredeljeno s pogodbo med 
Zavodom in SKZG RS. 
Leta 1999 je bilo opravljenih 12.587 pregledov 
delovišč oziroma 12.903, če upoštevamo še popolne 
prevzeme sečišč. V lanskem letu smo izdali 37.498 
odločbA inC, torej je bil delež pisno potrjenih pregle-
dov glede na količino izdanih odločb okoli 34 %. 
2 
-~ 
<ii 
TO BL KR LJ PO KO Mvi BR CE NA SG MB MS SE 
rir:1flk,Ht 1. število rednih pregledov po OE 
z naslovom Urejenost sečišča, ki smo jo delili in jo 
še delimo lastnikom ob skupni izbiri drevja za posek, 
večkrat pa je poslana kot priloga odločbe. 
Rezultati kontrole 
V vsakoletnih poročilih o delu ZGS so objavljeni 
tudi podatki o tem, koliko tovrstnega dela smo v 
določenem letu opravili . Leta 1998 je bilo opravljeno 
14.083 pregledov oziroma 14.492, če upoštevamo še 
popolne prevzeme sečišč. Če upoštevamo podatek, da 
smo v tem letu izdali 47.068 odločbA, Bin C, vidimo, 
da smo pregledali okoli 30% najpomembnejših odločb. 
Glavnina pregledov je bila osredotočena na kontrolo 
sečišč, od katerih je desetina takih, Ici so potrebo.i popra-
vila, manj je bilo pregledov odločb, ki zadevajo goji-
Opravljeni pregledi kažejo, da je relativno malo 
delovišč, Ici bi bila potrebna popravila. Je pa število 
registriranih pregledov po območnih enotah različno. 
Prihodnost izvajanja sečnega reda 
Tako terenski pregledi kot sam nadzor notranje kon-
trole kažejo na resen pristop k delu, ki nam ga nalaga 
zakonodaja. Nonnalno je, da pri tako veliki organiza-
ciji, kot je ZGS, prihaja do določenih odstopanj, vendar 
je smer delovanja jasna. Prihodnost torej vidimo pred-
vsem v korektnem izvajanju zastavljenih nalog, ki se 
bodo seveda prilagajate zakonsko uterneljenim spre-
membam. Delovanje ZGS bo torej usmerjeno v: 
- dosledno izvajanje in evidentiranje dela, 
- sodelovanje pri pripravi sprememb zakonodaje, 
- upoštevanje sprememb in njihovo vključevanje v 
organizacijo dela. 
Pravna ureditev in izvajanje gozdnega reda vceraj danes _jutr i 1 
Joze FALKNER* 
Uvod 
Gozd ima svoj red. Ustvaril si gaje skozi dolgo zgo-
dovino obstoja, ko je z izkuš~o postavil vsak svoj del 
na pravo, na najbolj koristno mesto. Obdobje te potr-
pežljive gradnje je bilo zelo dolgo in vztrajno. Obre-
stovalo se je z neverjetno življenjsko močjo gozda, ki 
ne dopušča, da bi bil kjerkoli do konca onemogočen. 
Z veliko potrpežljivostjo čaka na svojo priložnost tudi 
tam, kjer ga več ni, pa je nekoč imel svoje korenine. 
Ta njegova lastnost je v veliki meri preprečevala in še 
preprečuje katastrofe, ki bi lahko nastale zaradi člove­
kove nepotrpežljivosti, zaletavosti, nepremišljenosti. 
Človek je bil dolgo časa sestavni del gozda in tako 
sestavni del njegovega reda. Kar dolgo obdobje člo-
* J. F., univ. dipl. inž. gozd., MKGP, Dunajska 56-58, 1000 
Ljubljana, SLO 
1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni 
red, 26. 11. 2000 na Hrušici 
464 
vekovega razvoja je potekalo nemoteče za gozd. V 
obdobju nabiralništva, v obdobju, ko se je človek razvil 
in bil lovec, je deloval kot sestavni del gozda, ne da 
bi se dobro zavedal njune tesne povezanosti. Ko je 
spoznal oziroma si je začel domišljati , da je nekaj pose-
bnega, ko sije podjarmil prvo žival , ko je pridelal prvo 
hrano, se je njuna pot usodno ločila. Človek je hotel 
pridelati čimveč, hotel je vzrediti čimveč, hotel je imeti 
čimveč. Izumil je kolo, ki je odprlo pot njegovemu 
samostojnemu razvoju, in se ni več oziral na red v 
gozdu. Ni ga razumel in tudi nobene potrebe ni čutil, da 
bi ga razumel. V kratkem času mu je marsikje uspelo 
tako porušiti red v gozdu, da se je gozd raje umaknil; 
ni hotel ostati tam, kjer ne bi bil več on z vsemi izkuš-
njami, ki si jih je pridobil, in redom, ki ga je ustvaril. 
Dolgo časa je trajalo, predenje človek spoznal svoje 
početje in se ga ustrašil. Pa ne zaradi skrbi za starega 
tovariša in zaveznika, ampak zato, ker je začelo pri-
GozdV 58 (2000) 10 
Iz domače in tuje 
manjkovati koristi, ki jih je imel od gozda. Začel je 
ustvarjati red, s katerim je želel ohraniti red v gozdu. 
Zaradi bojazni zase je našel nekaj srca tudi za svojega 
hranitelja in dolgoletnega gostitelja. Začel ga je obo-
ževati in spoznavati njegove zakonitosti. Gozd mu je 
s svojo modros~o, pridobljeno z dolgoletno izkušnjo, 
kljuboval tako, da mu je le počasi dovolil prodirati v 
bistvo svojega življenja. Človek se s tem odkrivanjem 
ukvarja še danes in vprašanje je, če bo sploh kdaj prišel 
do konca vsem skrivnostirn. To bo toliko težje, ker ni 
več sestavni del gozdnega reda. Ko je bil, je bilo vse 
tako enostavno, samo po sebi razumljivo. 
Gozdni red po človekovi podobi skozi čas 
Človekovo razmišljanje o gozdnem redu, o tem, kaj 
narediti, da mu ne bo drastično primanjkovalo dobrin, 
ki mu jih daje gozd, se je pojavilo kot posledica preve-
likega izkoriščan ja gozdov zaradi naglega razvoja člo­
veške družbe v najbolj razvitem delu sveta Predvsem 
so k temu prispevale potrebe za rudarsko dejavnost, 
izdelavo stekla ter kurišča, ki so se namnožila premo-
sorazmerno z naraščanjem prebivalstva. Razumljivo je, 
da so prekomernemu izkoriščanju gozda sledile pove-
čane poplave, erozije in druge katastrofe, ki so prispe-
vale k spoznanju, kako koristen je gozd. Da bi človek 
ustavil voz in preprečil njegovo drvenje navzdol, je 
začel že v prvi polovici drugega tisočletja, z večjo inten-
zivnosljo pa v dmgi polovici drugega tisočletja zapiso-
vati prepovedi in zapovedi, s katerimi naj bi se vzpo-
stavil red pri poseganju v gozdove. Izkoriščanje gozdov 
je poskusil približati njihovim zmogljivostim. 
Verjetno bi porabili preveč časa, če bi hoteli vsaj 
približno spoznati vsa prizadeva~a, ki so se izobli-
kovala v predpise, ki naj bi uredili gospodarjenje z 
gozdovi. Vsa po vrsti pa skušajo dopovedati, da so 
gozd in njegove dobrine neprecenljive vrednosti, da je 
treba z gozdom trajno gospodariti in iz njega vzeti le 
toliko, kolikor je sposoben pridelati, in na tak način, da 
mu bo povzročene čiro manj škode. O tem je mogoče 
za naše okolje za obdobje druge polovice 18. stoletja 
prebrati v terezijanskem gozdnem redu za Kranjsko: 
'1zkušnja že od nekdaj uči, da posvečamo vzdrže-
vanju gozdov skrajno malo pozornosti, čeprav so 
dragulj dežele, ki ga nobena deže)a in noben človek 
ne moreta pogrešati; načenjamo jih preko njihove 
moči negospodarno in negozdarsko, svojevoljno 
jih izsekavamo, ne prizanašamo mlademu lesu, ga 
iztrebljamo in delamo polja in travnike, skratka 
zagrešili smo toliko negospodarnosti, da je treba 
temu napraviti konec z boljšim redom, ki bo določil, 
kako naj se dobro gospodari z obstoječimi gozdovi 
GozdV 58 (2000) 10 
in pospešeno goji pomladek, sicer bo sčasoma v vsej 
deželi prišlo do splošnega pomanjkanja lesa." 
Gozdni redi, s katerimi so bile določene prepovedi 
in zapovedi pri gospodarjenju z gozdovi, so bili prvi 
predpisi, ki so urejali gospodarjenje z gozdovi. Taki 
so bili različni rudarski redi prilagojeni potrebam v 
rudniških zaledjih, deželni gozdni redi za posamezne 
dežele (Štajersko, Kranjsko), tak je tudi cesarski patent 
iz leta 1852, tako imenovana gojzdna postava, ki jo je 
za Avstro-Ogrsko izdal "po božji milosti cesar Avstrij-
ski, kralj Ogrski in Češki, kralj Lombardski in Banat-
ski, Dalmatinski, Horvatski, Slavonski, Gališki, Vladi-
rnirski in Ilirski, kralj Jeruzalemski, nadvojvoda Avs-
trijski, veliki vojvoda Toskanski in Krakovski, vojvoda 
Lotarinski, Solnograški, Štajerski, Koroški, Kranjski 
in Bukov inski, mejni grof Gomje in Dolnje Lužiški 
in lstiijanski, gospod mesta Tržaškega, Kotora in Slo-
venske meje, veliki vojvoda vojvodine Srbske FRANC 
JOŽEF I". 
Prvotni gozdni redi so bili sčasoma preoblikovani v 
zakone o gozdovih. Ti so vse pomembno v svojem 
času v povezavi z gozdovi obravnavali sorazmerno 
podrobno, bili so praktična navodila, kako je treba rav-
nati: "Vsak zemljišni lastnik je dolžan dopustiti, da se 
gojzdni pridelki (les, steUa itd.), ki se drugači iz gojzda 
in naprej ne dajo izpraviti, ali san10 z nerazmernimi 
(prevelikimi) stroški, čez njegov svet (grunt) izvažajo 
ali iznašajo. To naj se pa tako godi, kakor je zanj naj-
manj škodljivo in posestnik gojzda je zernljiškemu las-
tniku dolžan polno zadostenje za škodo, ki mu jo on 
napravi. Zastran tega alije potreba les čez tuje zemljiša 
izpravljati, razsojuje najnižja politična gosposka, po 
tem ko je vdeležence in pa zvedene može zaslišala, tudi 
mora že naprej odškodnino odločiti. Če vdeleženci ž 
njo niso zadovoljni se zamorejo zastran najnižje poli-
tične razsodbe pritožiti pri višjih političnih gospod-
skah." Ali pa: "Od.kazuje naj se pa les takole: stoječe, 
močnejše debla dreves naj se zaznamvajo z gojzdnim 
kladivom, šibkejša debla in ran te naj se natanko razla-
gajo in primeroma naj se zaznamva, kar se sme odvzeti, 
kladovje in odtomljeno vejovje naj se pokazuje, kjer 
je in pri panjih ali štorih in koreninah, kakor tudi pri 
suhljadi in pobirkih, je zaznamovati tista mesta, kjer 
se imajo nabirati." 
Z leti, ko so se spreminjali postopki priprave in 
sprejemanja zakonov ter način obravnave zakonskih 
vsebin~ se je spreminjal tudi obseg zakonov. V teme-
ljnem predpisu so ostajaJe temeljne določbe, podro-
bnosti pa so se selile v podzakonske predpise in navo-
dila. Medtem ko je terezijanski gozdni red za Kra~sko 
še imel podrobna določila o tem, kdaj je gozd zrel za 
465 
mače in tuje prakse 
sečnjo; kako se oceni, koliko se ga sme posekati, da 
ga bo mogoče trajno sekati, kako se opredeli uporabo 
določenega lesa za določene namene; kako se kaznuje 
tiste, ki posekajo več, kot jim je bilo odrejeno (mimo-
grede, že takrat so ugotovili, da se panje preveč poseka-
nih dreves in vejevje prizadevno skriva); kako se podira 
drevje, da se ne dela škode v mladju, ter določal , da se 
pri končnih posekib na fratah pušča zadostno število 
semenskih dreves, so predpisi sčasoma prevzeli le pre-
povedi in zapovedi, poučevanje pa večinoma izpustili. 
Predpisi o gozdnem redu so se do L 1993 zreduci-
rati na tiste vsebine gospodarjenja z gozdovi, ki zaradi 
okvirov, ki jim jih dajejo pravila pri oblikovanju zako-
nodaje, ne morejo bib dovolj natančno določene v 
temeljnem zakonu, predstavljajo pa v bistvu ukrepe, ki 
se uvrščajo v celovito varstvo gozdov in so določene 
v podzakonskih predpisih. 
Vsi pravilniki, navedeni v spodnji tabeli, obrav-
navajo UREDITEV SEČIŠČA, kar je širši pojem od 
gozdnega reda. V grobem je ureditev sečišč v vseh 
treh primerih podobno določena. Vsi trije pravilniki 
določajo , da je sečišče urejeno, če je posekana poško-
dovano drevje, če so umaknjeni sortimenti, če so veje 
posekanih iglavcev zložene v kupe tako, da ne ovi-
rajo pomladka, pan ji pa so obeljeni, zadnja dva pravil-
nika pa določata tudi beljenje panjev posekanih dreves 
bresta. Pravilnika iz leta 1986 in 1994 določata, da je 
sečišče urejeno, če so odpravljene poškodbe na goz-
dnih tleh in vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pri-
četek erozije. Določata pa tudi, da morajo biti iz gozda 
odstranjeni vsi ostanki, nelesni odpadki, ki so nastali 
pri opravljanju del. 
Urejanje sečišč vsebuje vsa dela, kj opredeljujejo 
gozdni red in so najbolj neposredno povezana s stro-
ški sečnje. Določanje del, ki jih je potrebno izvesti po 
končani sečnji v gozdu zaradi njegovega varstva, se je 
skozi čas precej poenotilo. Bistveno novih spoznanj se 
ni dodalo in starih tudi ne odvzelo. Tvorci teh predpi-
sov so zasledovali predvsem to, da bi bile zapovedi za 
tistega, kij ih mora spoštovati (lastnik gozda- izvajalec 
sečnje), čimbolj jasne in nedvoumne, pravtako pa tudi 
sankcije v primeru, ko zapovedi ne spoštuje. 
Tako je v veljavnem pravilniku povsem jasno 
določeno, da je sečišče urejeno, če so: posekana vsa 
drevesa, ki so bila pri sečnji ali spravilu močneje poš-
kodovana; iz gozda spravljeni vsi sortimenti; veje 
in vrhači iglavcev zloženi na kupe tako, da prekri-
vajo svoje debelejše konce; obeljeni panji smreke, 
bora in bresta; odpravljene poškodbe gozdnih tal, ki 
predstavljajo nevarnost za pričetek erozije; odstra-
njeni vsi sečni ostanki iz strug potokov in hudourni-
kov, z gozdnih poti in prometnic, iz kaluž in vodnih 
izvirov ter s kmetijskih zemljišč in zunanjih gozdnih 
robov; odstranjeni vsi nelesni odpadki, ki so nastali 
pri opravljanju del. To velja za vsa sečišča ne glede 
na vrsto sečnje. Dodatno pa veljavni pravilnik določa 
ukrepe, ki jih je obvezno narediti v primerih, ko gre za 
redčenje ali panjevsko sečnjo, ko gre za pomladitveno 
sečnjo, ko gre za končni posek. Vrste sečnje so oprede-
ljene v gozdnogospodarskih načrtih gospodarske enote 
oziroma v gozdnogojitvenem načrtu. Svetovalna vloga 
revimega gozdarja je, da seznani lastnika z vrsto sečnje 
in da ga opozori na to, kaj in kako mora opraviti v zvezi 
z ureditvijo sečišča. 
S pravilnikom so torej določena opravila za ureditev 
sečišča po opravljeni sečnji, v njihovem okviru pa je 
tudi gozdni red. 
Podzakonski predpisi iz let 1966, 1986 in 1994, ki določajo gozdni red, obravnavajo naslednje vsebine: 
Pravilnik o ROzdnem redu Pravilnik o gozdnem redu 
(Uradni list SRS, št. 30~65) (Uradni list SRS, št. 31/86) 
l . odkazovanje drevja za posek l. odkazovanje drevja 
2. sečnja drevja 2. sečnja drevja, izdelava in spravilo gozdnih 
3. izdelava in spravilo lesa lesnih sortimentov ter ureditev sečišča 
4. ureditev sečišča 3. označevanje in prevoz gozdnih lesnih smti-
5. označevanje lesa v gozdovih mentov 
6. nabiranje postranskih gozdnih proizvodov 4. nabiranje postranskih gozdnih proizvodov 
7. varstvo gozdov 5. varstvo gozdov 
Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravi lu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov 
(Uradni list RS, št. 55/94) 
l . označevanje drevja za možni posek 
2. sečnja drevja 
3. izdelava in spravilo gozdnih lesnih sortimentov 
4. ureditev sečišča 
466 GozdV 58 (2000) 10 
Iz domače in t .. e 
Nonnativi za sečnjo in gozdni red 
Z Odredbo o določitvi normativov za dela v gozdo-
vih (Uradni list RS, št. 11/99; v nadaljevanju: odredba), 
ki je nastala na podlagi Uredbe o koncesiji za izkori-
ščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, so postali 
normativi družbeno verificirani. Uporabljali naj bi se za 
izvajanje del v državnih gozdovih, gotovo pa bodo sča­
soma služili tudi kot strokovne podlage pri razsojanju 
sporov, ki bodo morebiti nastajali na področju izvajanja 
del. Normativi za sečnjo, ki so sorazmerno obsežen 
sestavni del odredbe, vsebujejo tudi izvajanje gozdnega 
reda. Za potrebe določanja obsega časa za sečnjo 1 m3 
na določenem sečišču se gozdni red deli na: 
- minimalni gozdni red in 
- popolni gozdni red. 
Minimalni gozdni red je vključen v osnovne nor-
mative za sečnjo, v p1imeru, da je potrebno opraviti 
popolni gozdni red, pa se na osnovni normativ dodajajo 
pribitki do 30 % osnovnega nonnativa. 
Minimalni gozdni red vsebuje naslednja opravila, 
ki so vključena v osnovnih normativih: 
- beljenje palljev, ki je obvezno pri smreki, boJU in 
brestu; 
- umikanje sečnih ostankov s prometnic in spravilnih 
smeri; 
- sečnjo in izdelavo močno odrgnjenih in drugače 
poškodovanih merskih dreves, ki so dodatno 
evidentirana in izbrana za posek; 
- vse veje in vrhove se mora z mladja potegniti na tla. 
Popolni gozdni red pa poleg opravil, naštetih v mini-
malnem gozdnem redu, vsebuje še: 
- posek in zlaganje v kupe povitih, odrgnjenih in 
drugače poškodovanih podmerskih dreves, iz katerih 
ni možna izdelava sortimentov; 
- zlaganje vej in drugih sečnib odpadkov v kupe, ki 
morajo biti izven prometnic in spravilnih smeri; pri 
iglavcih morajo biti zloženi tako, da se debelejši 
konci prekrivajo; 
- umikanje sečnih ostankov z mejnikov, jas, zunanjih 
gozdnih robov, kmetijskih zemljišč, vodnih izvirov, 
strug potokov, hudournikov in kaluž (v primem, da 
vej ni potrebno prenašati). 
Po določbah odredbe se popolni gozdni red vzpos-
tavlja na tistih površinah, kjer je to predvideno s podro-
bnim gozdnogojitvenim načrtom. Včasih ga je potre-
bno opraviti samo na delu sečišča in pomembno je, na 
kolikšnem, ker ima to velik vpliv na postavitev nonn 
za sečnjo, s tem pa tudi na stroške. 
GozdV 58 (2000) 10 
Popravki osnovnih normativov se za popolni gozdni 
red dodajajo različno. Zaradi sestoj nih razlik se določa 
tri kategorije: 
l. Popolni gozdni red se izvaja pri redčenju letvenjakov, 
drogovnjakov in mlajših debeljakov in pri sečnji 
slučajnih pripadkov. Osnovnemu normativu se v 
takih primerih izvede popravek na osnovni nonnativ 
v višini 20 %. 
2. Popolni gozdni red se vzpostavlja p1i sečnji v 
debeljakih in mlajših pomlajencih ter drogovnjakih 
bora in duglazije. Popravek osnovn~ga nonnativaje 
v teh primerih 25 %. 
3. Popolni gozdni red se vzpostavlja pri sečnji v 
starejših debeljakih, pri svetlitvenib sečnjah in 
končnih posekih. To kategorijo se uporablja tudi pri 
sečnji močno vejnatega drevja. Dodatek na osnovni 
normativ v teh primerih je 30 %. 
Ob primerjavi obeh veljavnih predpisov, ki iz raz-
ličnih kompetenčnih zornih kotov določata ureditev 
sečišča oziroma gozdni red, nekateri ugotavljajo raz-
lično obravnavanje iste vsebine. Pa ni tako. Kako mora 
biti po koncu sečnje urejeno sečišče, določa za vse 
gozdove veljavni pravilnik, odredba pa določa le, kako 
se določena dela, ki se morajo opraviti ob sečnji, vklju-
čujejo v normativ sečnje, in velja za državne gozdove. 
Po veljavnem pravilniku se praktično na nobenem seči­
šču, kjer se sekajo tudi iglavci, ne more opraviti samo 
minimalnega gozdnega reda. Pravilnik določa, da se 
mora pri vseh vrstah sečn je veje iglavcev zložiti v kupe, 
kar pa je delo, ki ga odredba uvršča v popolni gozdni 
red. Minimalni gozdni red, s katerim bi bilo urejeno 
sečišče, kot določa pravilnik,je mogoč samo pri redče­
nju listavcev. Pri vseh drugih vrstah sečnje je obvezno 
opraviti še druga opravila, ki pa so sestavni del popol-
nega gozdnega reda in zahtevajo dodatek na osnovni 
normativ sečnje. Ta dejstva si ne nasprotujejo, zahte-
vajo le ustrezno prilagajanje normativa, odvisno od 
obsega obveznih opravil, ki jih narekuje ureditev seči­
šča. V primeru sečnje v državnih gozdovih je prav, da 
so opravila določena z gozdogojitvenim načrtom. Z 
gozdnogojitvenim načrtom pa ne more biti določen 
gozdni red, ki bi bil v nasprotju z določili veljavnega 
pravilnika. 
Nepotreben gozdni red - odvečen strošek gospo-
darjenja z gozdovi 
Sploh ni dvoma o tem, da mora biti gozdni red, 
ki je v določenem gozdu nujen zaradi gozda samega, 
obvezen in da ga je potrebno jemati kot strošek seč nje 
oziroma gospodaJjenja z gozdom. Če je izveden, pra-
467 
tnače in tuje prakse 
viloma deluje predvsem preventivno. Tako pravilnik 
kot tudi odredba nalagata pri sečnji določena opravila, 
ki lahko v tej fazi gospodarjenja z gozdom predstav-
ljajo tudi do 30% stroškov in celo več. (Če za okvirno 
predstavo o njihovi dimenziji vzamemo povprečni nor-
mativ 8m3, dnine 20.000 SIT, sedanji posek iglavcev 
1,349.000 rn3 in povsod izvedbo popolnega gozdnega 
reda, ki zahteva v povprečju 25 % pribitka, nastane 
skupni strošek okoli 843 mio SIT.) 
Le na videz se ne da z gotovostjo trditi, da so stroški 
potrebni, in ravno tako se na videz ne da z gotovostjo 
povedati, kolikšen delež teh stroškov je nepotreben 
in ga ne bi bilo, če bi bili ureditev posameznih sečišč 
sposobni strokovno dovolj diferencirano obravnavati 
in če bi predpisi to dopuščati. 
Praktično bi morala biti vsaka zapoved v predpisih, 
ki povzroča določene stroške gospodarjenja z gozdovi, 
stalno strokovno preveJjana in utemeljevana. Gozdar-
ska stroka bi morala delovati v tej smeri. Zavedati bi 
se morala, da se pri konceptu gospodarjenja z gozdovi 
v Sloveniji, ki ga določajo predpisi, in v pogojih, v 
katerih se gospodari (razgibanost zemljišča in moza-
ična zastopanost razvojnih faz gozda, majhna posest), 
stroški sorazmerno naglo povečujejo in se očitno zma-
njšuje čisti izkupiček. Vsak nepotreben strošek, ki ga 
predpis povzroča, je tako še posebno moteč. 
V naših razmerah na zviševanje stroškov gospodar-
jenja ni mogoče enostavno odgovoriti z novimi tehno-
logijami, ki bi jih zmanjševale. 
Zato je pomembno pod drobnogled vzeti tudi vse 
zapovedi v predpisih, ki povzročajo določene stroške 
gospodarjenja z gozdovi, pretehtati, ali so za gozd potre-
bne in kakšne bi morale biti, ter jih na podlagi analize tudi 
spremeniti. Tudi v primeru ureditve sečišča je tako. 
Na podlagi dosedanjih izkušenj, na podlagi pozna-
vanja zakonitosti, ki veljajo v gozdu, bo morala stroka 
sproti odgovaijati na izzive in prispevati svoje, da bo 
gospodaJjenje z gozdovi pri nas še vedno tudi ekonom-
sko zanimivo. Tudi zato, ker je njen večji del zavezan, 
da prispeva k temu, da bodo gozdovi sposobni uresni~ 
čevati vse tri sklope funkcij , ki so zapisani v ustavi. 
Da bo gozdarska stroka lahko dokazala, da obvlada 
kompleksno vprašanje gospodarjenja z gozdovi, bo 
morala trajno razmišljati o svojem prispevku k zma-
njševanju stroškov gospodaJjenja z njimi, brez škode za 
sonaravnost in trajnost. Ne samo pri sečnji . Utemeljeni 
razmisleki pa morajo najti mesto tudi v spremenjenih 
in dopolnjenih predpisih. 
Ureditev sečišča, ki jo gozd potrebuje 
Ob poznavanju dejstva, da sečni ostanki gozdu niso 
468 
škodJjivi, da mu celo koristijo in prispevajo k temu, 
da je življenjski krogotok v gozdu manj prekinjan, da 
omogočajo oblikovanje posebnih ekoloških pogojev, ki 
lahko pospešujejo razvoj organizmov, ki so sestavni del 
gozdnega ekosistema, pomlajevanje določenih dreve-
snih vrst in nasploh prispevajo k zagotavljanju biotske 
pestrosti v gozdu, je splošno gledano nepomembno, 
kako so urejeni po opravljeni sečnji. Nasploh velja 
dejstvo, da postanejo koristni najhitreje talcrat, ko imajo 
čimveč stika s tlemi. 
Po drugi strani pa so sečni ostanki ob posebnih 
pogojih lahko vzrok za prenarnnožitve populacij dolo-
čenih organizmov, ki postanejo gospodarskemu gozdu 
škodljivi, lahko onemogočajo pomlajevanje, delajo 
škodo na pomlajeni površini, kar lahko ogroža trajnost 
gozdov oziroma uresničevanje njihovih funkcij. 
Ko analiziramo predpisane ukrepe, ki jih je potre-
bno izvesti po opravljeni sečnji, lahko ugotovimo, da 
je z vidika koristnosti za gozd lahko sporno le beljenje 
panjev iglavcev in zlaganje vej posekanih iglavcev v 
vsakem primem, ne glede na vrsto sečnje ter umikanje 
sečnih ostankov s prometnic. 
V Pravilniku o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi 
ostanki, spravi lu in zlaganju gozdnih lesnih sortimen-
tov so lahko strokovno sporne naslednje določbe: 
- Veje in vrhači iglavcev morajo biti razžagani in 
zloženi na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše 
konce- vprašanje je, ali je resnično nujno, da so veje in 
vrhači zi oženi v vsakem primeru. Strokovno je že dog-
nano, da v drogovnjakih iglavcev s praktično polnim 
sklepom ni nevarnosti, da bi sečne ostanke iglavcev 
napadli podlubniki. Istočasno pa je tudi znano, da sečni 
ostanki v takih razmerah dalj časa ohranjajo svežost in 
primernost za njihovo naselitev. Redkokateri drogov-
njak iglavcev ohrani popolni sklep skozi vso razvojno 
fazo. Sneg, žled, neustrezen poseg lastnika v gozd vanj 
ali žarišče lubadaija lahko povzročijo razmere, v kate-
rih se težko določi dele drogovnjaka, kjer nevarnosti 
za naselitev podlubnikov resnično ni. Ve se tudi, daje 
določen delež k prenamnožitvi podlubnikov leta 1992 
prispeval tudi nered v gozdovih. 
- Sečni ostanki morajo biti odstranjeni z goz-
dnih poti in prometnic- znano je, da sečni ostanki na 
določenih odsekih prometnic pod določenimi pogoji 
uspešno preprečujejo erozijo, in prav bi bilo, da se v 
ta.kib primerih sečnih ostankov ne bi odstranilo. Lahko 
pa sečni ostanki erozijo celo pospešijo. 
Navedena opravila so povezana s precejšnjimi stro-
ški zlasti na sečiščih, kjer so iglavci v večini. Za druga 
obvezna dela pri ureditvi sečišč, ki so predpisana s pra-
vilnikom, tega ni mogoče trditi, hkrati pa so vsa potrebna 
GozdiJ 58 (2000) 10 
Iz domače in tuje prakse 
zaradi zagotavljanja razvoja oziroma varstva gozdov. 
Z morebitno spremembo Pravilnika o izvajanju 
sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlagan ju 
gozdnih lesnih sortimentov bi bilo mogoče ustrezneje 
določiti zlaganje vej iglavcev in umikanje vej poseka-
nih dreves z določenih prometnic. Obveznost beljen ja 
panjev po sečnji pa določa Zakon o gozdovih. 
Ureditev sečišč- izvajanje 
Za utemeljeno (na podlagi podrobne analize stanja) 
razmišljanje o tem, kako se ureditev sečišč izvaja, sta 
brez dvoma najbolj poklicana Zavod za gozdove Slo-
venije in gozdarska inšpekcija. 
Ne glede na to pa velja tudi dejstvo, da bi morali 
zagotoviti bolj dosledno izvajanje ureditev sečišč. To 
velja še posebno za zasebne gozdove. 
V praksi se največkrat pojavljajo različna mnenja o 
tem, ali so nekatera predpisana opravila ureditve sečišč 
dovolj dobro izvedena, saj se jih ne da in se jih tudi 
ne bo dalo za vse različne primere dovolj natančno 
predpisati, npr.: 
- ali so sečni ostanki res zloženi tako, da ne ovirajo 
razvoja mladja; 
- ali so veje ustrezno zložene na kupe; 
- ali so sečni ostanki primerno r<~zžagani in zloženi v redi 
ali kupe tako, da je površina pripravljena za sajenje; 
- ali so poškodbe na gozdnih tleh, ki predstavljajo 
nevarnost za erozijo, ustrezno odpravljene. 
l. Gozdnogospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija 
Ta predpisana opravila so taka, da lahko njihovo 
izvedbo z nekoliko različnimi očmi gledajo lastnik 
gozda, delavec javne gozdarske službe in gozdarski 
inšpektor. Od strokovne prepričljivosti delavca javne 
gozdarske službe je odvisno in bo najbrž tudi v prihod-
nje, ali bo lastnik gozda v večini primerov sečišče tako 
uredil, da tudi gozdarski inšpektor ne bo imel pripomb. 
V nasprotnem primeru pa ima inšpektor možnost, da 
odpravo pomanjkljivosti določi z odločbo. 
Zaključek 
Ureditev sečišča in v njenem okviru gozdni red naj 
bi sestavljala tista opravila, ki jih je po sečnji potre-
bno opraviti zaradi zagotavljanja razvoja in varstva 
gozdov. Ta opravila morajo biti izvedena in stroški, 
nastali zaradi njih, so sestavni del stroškov gospodatje-
nja z gozdovi. Le taka predstavljajo razumljiv in spre-
jemljiv strošek. 
Z veljavnimi predpisi določena opravila po izve-
deni sečnji naj se zato ponovno strokovno proučijo 
in skladno z ugotovitvami naj se spremenijo in dopol-
nijo predpisi. Tudi temu je bila verjetno namenjena 
strokovna delavnica z naslovom GOZDNI RED. Prav 
bi bilo, da bi trajna naloga gozdarske stroke v vseh 
inštitucijah postala ažurno analiziranje vseh predpi-
sov, ki določajo gospodarjenje z gozdovi, in sproža-
nje pobud za njihovo spreminjanje in dopolnjevanje v 
delih, ki povzročajo neupravičene stroške gospodarje-
nja z gozdovi. 
Kazalo letnika 
Rezultati popisa poškodovanosti gozdov leta 1999, Robert Mavsar ............................................................................................................... 16 
Gozdarski prispevek k izbiri najprimernejše lokacije za deponijo komunalnih odpadkov na območju Gorenjske, Janez Pogačnik ............. 27 
Gozdna pot Pistrov grad v Vuzenici, Zdenka Ja11mik ...................................................................................................................................... 3 8 
Načrtovanje v prebira \nih gozdovih - nekatere značilnosti, dileme in predlogi, Andrej Bončino ................................................................... 59 
Gozdna naravoslovna učna pot Mali Vrh, Teja Ko/er-Povh .......................................................................................................................... 159 
Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopučnice, Aleš Poljanec ....................................................................................................... 252 
Pomen zavarovanih območij (parkov) za varstvo narave ter vloga Triglavskega narodnega parka v luči zakona o ohranjanju narave 
in mednarodnih standardov za varstvo narave, Martin Šolar .................................................................................................................. 276 
Posek in struktura poseka v letih od 1995 do 1999 ter povezava z izvajanjem gozdnega reda, Jošt Jakša .................................................. 460 
2. Gojenje gozdov, gozdna ekologij:., drevesničarstvo, gcnctika, varstvo gozdov 
EURECO '99- 8. Evropski ekološki kongres, Boštjan Pokomy .................................................................................................................... 42 
Letno poročilo GIS o izdaji potrdil za gozdno seme in novih vpisih v registre semenskih objektov za leto 1999, Hojka Kraigher, 
Sašo Žitnik ................................................................................................................................................................................................... 47 
Evropski program varovanja gozdnih genskih virov (EUFORGEN), Hojka Kraigher ................................................................................... 49 
Poročilo o znanstvenem sestanku z naslovom Root-Soi\ Interactions in Trees (Interakcije med koreninami gozdnega drevja in 
gozdnimi tlemi), Hoj ka Kraigher ................................................................................................................................................................ 99 
Razvojne značilnosti sestoj ev v pragozdnih ostankih Pečka in Rajhenavski Rog, Dušan Roženbergar ........................................................ 1l5 
Spremenjenost naravne drevesne sestave na primeru zaraščanja Zakojške grape, Jože Kovač .................................................................... 146 
GozdV 58 (2000) 1 O