Poštnina plačana v gotovini. 29. aprila 1939 St. 18 Leto lil. ifiogfiunda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Praznik dela Veličasten je bil osakolelni delavski praznik. V tovarnah, plavžih, rud okopih in drugod je prenehalo' delo. Ves hrup in trušč je utihnil. Vse je mirovalo, delavci so prenehali z delom, da tako dostojno proslave praznik dela, t maj. To je bil velik praznik, ki si ga je delavstvo samo postavilo. Prvotno je bila majniška proslava mišljena kot velika manifestacija za osemurni delavnik. V prejšnjih letih se je na dan I. maja manifestiralo še za druge delavske zahteve, predvsem za splošno volilno pravico in za svetovni mir. Glavni pomen majniške proslave pa je bil od prvega početka sem o veličastnem dejanju samem, namreč o popolni in svojevoljni ukinitvi dela. Delavci so samozavestno manifestirali za svoje pravice. Prirejali so shode in obhode, pri katerih so se navduševali za veliki dan pravice, ki prej ali slej mora priti. En sam duh, ena sama misel je prežela njihove vrste; konec mora. biti krivic, konec suženjstvu! Tekom let so se gesla prvomajske proslave bistveno spremenita. Vzroke najdemo o izpremembi življenjskih razmer in v evoluciji smeri, ki jo je polagoma osvojil socializem. Socialistična miselnost je pričela hodili nova pota. Kakor krščanstvo, tako se je tudi mednarodni socializem prilagodil prilikam v katerih se je izživljal. Sel je kompromisarsko pot in postal oportunističen, konservativen; obdržjal pat je M ar.rov historičen materijalizem. Njegova vzgojna stran je bila zunanja in demagoška, brez višjega poleta in ni segala o dušo in srce. Nezadovoljstvo z vodstvom delavskega pokreta je razdvojilo delavske vrste tako, da se od teli dob ne vršijo praznovanja tako solidarno, kakor o prejšnjih časih, ko je bilo seme socialističnih naukov šele položeno. Zgodovina delavskega pokreta nas uči, (In je marksizem dober za destruktivno. nikakor pa ne za konstruktivno delo. Za naš danes ni glavno vprašanje, kako podreti krivični družabni red, temveč kako postaviti novega, boljšega in kar je najvažnejše z novim in boljšim človekom. Čim boljša in pravičnejša je družba, tem svobodnejša mora biti in. čim svobodnejša je, tem boljši ljudje jo morajo tvoriti. Istočasno, ko pripravljamo obračun s temno preteklostjo, se moramo v prvi vrsti vzgajati, notranje preroditi, da bomo kos novim časom! Prvi maj je postal mnogo več nego manifestacija za osemurni delavnik. /. maj nas kliče k prerojenju in vlivu v naša srcu nove sveže moči. Kakor se obnavlja spomladanska narava, tako se preraja človeški rod. t. maj je postal za prolet arija t dan vstajenja. Njegov pomen je velik in naša naloga resna. Kos bomo tej nalogi le tedaj, če je o nas dovolj močne volje, premostiti ose ovire na poti k boljši bodočnosti. Žrtev, kt jih zahteva dobra stvar, se ne smemo strašiti, a ko pomislimo, da se borimo za velike ideale, za nooi svet, ki mora biti boljši od sedanjega, za svet, v katerem ne bo sužnjev, temveč sami svobodni ljudje! Iti moramo s podvojeno silo o boj za socialistične ideale, ki so ostali čisti kljub temu, da so jih ponekod teptali o blato. Naš narodni, ljudski, socializem, naš evangelij vseh. brezpravnih in zatiranih, pridobiva vedno več pristašev. Razvoj se vrši v smeri, ki je začrtana o našem programu in besedah ustanovitelja narodnega socializmu, brala Klofača: enakost med narodi, enakost o narodut Ta zanest pa nam daje novega poguma in nove vere v našo končno zmago. V tem znamenju praznuje naš duševni in manuelni delavec svoj veličasten praznik dela. Čast delu! Vesi v easa BrezItrM EV 81 emcarji Za slovenskim imenom se ne smejo skrivati tujci, ki izkoriščajo našo delovno moč in nimajo srca za našega človeka ^ zgodovini našega naroda moremo najti mnogo častnih strani o preteklih borbah in junaški slavi naših prednikov; ne manjkajo pa v tej naši^ narodni živl jenjski knji gi tudi črni listi sramote, kleče-plazstva, hlapčevstva jn izdajstva nad lastnimi brali. Co se je to dogajalo v mračni: težki preteklosti, ko so bile razmere v naši ožji slovenski domovini še take, da je bilo marsikdaj primerneje ali pametneje skloniti glavo in vrat, kakor pa se bosti s tujimi nadoblastniki brez upa zmage za svojo teptano pravico, je to z našega sodobnega na-narodnega stališča še v neki meri opravičljivo oziroma odpustljivo; nikakor pa ne moremo in ne smemo trpeti, da se primeri usužnje-vanja «naših* slovenskih ljudi nek- danjim potujčevalcem in večnim našim narodnim sovražnikom nadaljujejo odnosno ponavljajo tudi v svobodni Jugoslaviji in to dvajset let po njenem osvobojenju in zedinjenju. Žalostna resnica pa je- tla se dogajajo v zadnjem času v teni pogledu v naših krajih vedno bolj pogosti primeri, ko ljudje, ki so vendar sinovi našega naroda in kri naše krvi, za košček lastnega kruha oziroma za nekaj judeževskih srebrnikov omažejo svoje in pa tudi narodno ime. Vedno bolj pogosto se vtihotapljajo k nam neki gotovi tujci z obilnim denarjem in kupujejo v naši sredi one narodne mlač-neže in brezhrbteničnike, ki nimajo v sebi več niti trohice poštenosti. Mi moramo zahtevati, da nam je omogočena obramba proti defetizmu, mlačnosti, proti vsem, ki imajo mrzlo veat in so brez čuta odgovornosti za narodovo bodočnost V zgodovini vsakega naroda nastopijo večkrat časi, ki nujno potrkajo nti vest posameznika in celote in vsiljujejo vprašanje: ali sem živel in smo živeli tako, kakor je to dobrobit celote in naroda zahteval, ali sem s svojimi dejanji in nehanji, s svojo miselnostjo, s svojini smislom za kulturne, gospodarske in na rodno- po I i ti č n e potrebe narodnega občestva razvoju naroda in utrditvi njegovega položaja v svetu koristil ali škodoval, ali sem bil na deblu narodnega telesa suha ali zelena veja? Marsikdo ima trdo kožo in vest, ki se nikdar ne zgane in ni nasproti ničemur občutljiva. To so brezsrčni, ogabno sebični, zoprni in odurni ljudje, ki imajo od narodove življenjske skupnosti vse, sami pa tej skupnosti ničesar ne dajo. To so izvrž.enei, ki nimajo ne morale, ne kulture, obdarjeni so samo s čudovitimi darovi za spletkarjenje, za hinavsko pripogibanje na levo in na desno, ki imajo zmedene pojme o morali, o narodu, o človečanstvu, o Bogu, o politiki, ki mešetarijo z vsem in pri vseh, ki so čudovito modri, ki so častihlepni in maščevalni, ki hočejo biti sol narodn, ki si luste prvo besedo in prvo oblast, vse si hočejo podrediti. Žal je število takih «gospodov» precej veliko, čutijo se vzvišene nad vsemi, ki preprosto z narodom mislijo in čutijo z njegovo usodo, pod njimi je «nevedno in neumno ljudstvo«, ki naj sajno posluša in nima pravice po svoje misliti. V vsakem narodu imajo svoj vpliv in svojo moč taki narodni «veljaki» narodni «voditelji», narodovi »izobraženci« in «čuvarji» narodove sedanjosti in bodočnosti. Neizmerno škodo povzročajo take skupine ljudi, ker imajo v sebi mnogo dinamike in brezobzirnosti, kateri nista kos splošna ljudska umirjenost in skromnost. Vest takih ljudi na vprašanje časa in naroda ne odgovori, ker se jim taka vprašanja zde tudi nevažna, ki se njih ne smejo tikati, ker je samo po sebi umevno, da «so v polni meri nasproti narodu izpolnili svoje dolžnosti«. Za vsak narod je usodepolno, ako v resnih dueli ne prične govoriti vest njegovih predstavnikov, vest raznih njegovih slojev in stanov in ne zna dati na splošno zadovoljivega odgovora, ki naj dviga narodovo samozavest, njegovo odpornost in zavest skupnosti, ki gre preko vseh dnevnih razprtij. Usoda naroda je zapečatena, ako v kritičnih trenutkih ni nikogar, ki bi konkretno in čisto jušno in nedvoumno izpovedal, da se on osebno v tem trenutku zaveda velike odgovornosti zn bodočnost naroda, 011 samo osebno in skupaj s tistimi, ki so po demokratičnih metodah dobili ljudsko zaupanje. Taka jasna beseda mora deset-krut in stokrat odtehtati molk vesti onih, ki smo jih označili spredaj in ki v urah narodove zaskrbljenosti ne smejo biti na prvem mestu vidni, da ne demoralizirajo narodove duše. Delavci in nameščenci hočejo na vprašanje velikih dni, ki jih narod in država preživljata, jasno in nedvoumno odgovoriti in nočejo nikogar pustiti č dvomu. Naša vest noče in ne srne molčati. Prvo, kar hočemo izpovedati, je, da je naša narodna zavest vzvišena nad vsak dvom. Zvesti tej zavesti znamo ceniti disciplino v narodu in priznamo važnost, ki jo ima zn moč naroda in države naše narodno gospodarstvo in posamezna podjetja v tem gospodarstvu. Zato smo upravičeni zahtevati, da vsakdo in vsikdar spoštuje to našo zavest in našo vrednost v sklopu vseh narodnih in državnih vrednot. Mi moramo zahtevati, da nam je omogočena obramba proti defetizmu, mlačnosti, proti vsem, ki imajo mrzlo vest in so brez čuta odgovornosti za našo in narodovo bodočnost. Mi moramo imeti pravico, da na to mrzlo vest tako močno potrkamo, da se bo stresla in im vprašanje dala odgovor. Delavci in nameščenci morajo imeti možnost, da aktivno sodelujejo tam, kjer pada na tehtnico morala naroda, njegova poštenost, zaupanje v samega sebe — in odpor proti ciničnemu igrajčkanju s kockami časa. < —ec; narodne zavednosti, časti im ponosa. Za nekaj judeževskih grošev prodajajo krivonosim tujim kapitalistom za firme nad njihovimi podjetji svoje slovensko ime, ki so ga še njihovi očetje, iu dedje nosili in vedno hranili s pestjo in krvjo. T uji pritepenci odpirajo dan za dnem pod imeni naših narodnih ljudi nova podjetja in spravljajo ob izkoriščanju našega delavstva ogromne dobičke v svoj nenasitni žep in potem v sovražno nam tujino, kjer se za ta, pri nas izmozgani denar vlivajo topovi, tanki in granate, zn naše bodoče pokončevanje. Nasprotno pa naši domači (»odjetniki, trgovci, obrtniki in ostali gospodarstveniki ne morejo več uspevati in so primorani drug za drugim zapirati svoje obrate. Naš narodni ponos in naša narodna čast zato terjata, da plačance, ki posojajo ali prodajajo svoje slovensko ime tujim pritepencem za njihove umazane špekulacijske posle, z njihor-vimi novimi gospodarji vred iztrebimo iz svoje poštene narodne sredine in jih poženemo čez mejo tja, kamor spadajo! Delavski polcrei i Kako presojajo na Poljskem poiskuse, da se uvedejo strokovne organizacije, ki bi imele značaj monopolizacije Kakor drugod je vznikla tudi na Poljskem ideja vladne delavske strokovne organizacije, ki naj bi imela značaj monopolizacije t. j. da naj bi imela pravico do obstoja le vladna, delavska strokovna organizacija. Režim je hotel pridobiti za to idejo tudi katoličane. Zaradi tega je poudarjal, da morajo sloneti njegove organizacije na krščanskih načelih. Kljub temu so se uprle temu poizkusu brez oklevanja krščanske delavske strokovne orlganizla# cije. Njihovo stališče je sedaj podprl tudi odsek za socialna vprašanja pri poljskem episkopatu. Ta odsek je izdal naslednji sklep: Sistem organizacije z monopol-skim značajem je škodljiv za vse delavstvo. Ta sistem hoče uničiti sedanje delavsko gibanje, katero je napravilo za delavstvo veliko dobrega, kljub vsem napakam ali celo škodljivemu delovanju. Ta sistem vodi do razkroja idealov delavstva; razširja vedlno brezvestnost in laizacijo delavskega gibanja; pobirokrati organizacije in slabi s tem predvsem energijo delavskega sveta. Opravičen je le tak sistem, kateri nudi delavcem popolno svobodo v vprašanju organizacije in ki je v soglasju z načelom: Naravno pravo daje ljudem prosto izbiro v vpra- šanju organizacije v mejah, ki so v splošnem skladu s splošnim narodovim blagrom. Pravica, da se delavstvo svobodno organizira, ustvarja med drugimi prednostmi, ki temeljijo v svobodnem organiziranju tudi možnost, da se organizacije intenzivneje in učinkovitejše posvete obrambi življenjskih pravic delavstva v soglasju z naukom morale, ki ga uči katoliška cerkev. Uredba organizacij z monopol-skim značajem v nekaterih evropskih državah je napravila iz organizacij političen material v rokah vjlad. Taka formacija ne vodi do harmonije važnih treh faktorjev: 1. med človekom kot osebnostjo, 2. med občestvom in 3. med državo. Osebna naravna pravica do svobodnega organiziranja postane potom takega sistema iluzorična. Svobodna volja ljudskega gibanja je uničena ravno v njegovem važnem, lo je v socialnem gospodarskem življenju in sicer tako, da je človek popolnoma podrejen politični fluk-tuaciji, katera zelo pogosto nastane v vladnih k rogi h. Pri takem sistemu ne moremo govoriti o svobodi vesti. Tudi si naloži država večje dolžnosti, katerih na noben <>ačin ne more izvršiti v normalnih razmerah. Za zeli rave Jel avmee Nehigijenične obratovalnice so leglo tuberkuloze, ki napada posebno mladostne delavce Marsikatera odločna beseda je bila v javnem in zlasti v strokovnem, delavskem tisku izpregovorjena na račun današnjih nezdravih delav- nic in obratovalnic, med katerimi je najti le redke izjeme, ki v vsem ustrezajo zakonu in njegovim določilom. Vse te besede pa so bile oči vidino bob ob steno in zato ne more nikakor škodovati, če to ve-levažno in neodložljivo delavsko socijalno vprašanje načenjamo tudi v našem listu vedno vnovič. Zavedati se namreč moramo, da je večina naših delavnic in ostalih delavskih obratovalnic skrajno ne-higijenična in da predpostavljajo te delavnice kot take pravo pravcato leglo tuberkuloze. Iz njih izhaja dan za dnem in leto za letom nov mnogoštevilen kader jetični-kov, ki predstavljajo za narod in državo le še silno armado trpečih, mnogo prezgodnji smrti zapisanih revežev, ki ne pomenijo za državno' obrambo in za prosperiteto države prav nič, za sredstva socijalnega skrbstva pa pravcato smrt in izčrpanje. Ne smemo se več zanašati, da bomo dobili v primeru, da zbolimo za tuberkuloza, potrebno zdravljenje itak v ambulatorijih in (sanatorijih. Res je, da se bomo lahko poslužili teh socijalnih zdravstvenih ustanov v primeru potrebe, če smo si seveda pridobili do tega pravico s svojim članstvom pri njih; je pa 1 udi res, da kljub zdravljenju nikdar več ne bomo tako krepki, odporni in zdravi, kakor smo bili poprej, ker vsaka bolezen zapusti za seboj trajne, škodljive in slabe posledice. Iz uradnih statističnih podatkov vidimo, da zapada naša delavska mladina prav v vseh poklicih vedno bolj tuberkulozi in da postajajo tozadevne številke že naravnost ka-tastrofalne. Dvajseto leto starosti dočaka vedno manj vajencev oziroma pomočnikov. Sanatoriji proti jetiki se vedno bolj polnijo in širijo, pa tudi na pokopališčih je vedno več svežih gomil tuberkuloznih mladoletnikov. Deficiti okrožnih uradov so leto za letom višji. Kam vodi vse to? K dobremu prav gotovo ne! Zato bi bila vseh nas, zlasti pa poklicanih oblastvenih činiteljev najsvetejša dolžnost, da temeljito pregledamo vse delavnice in najodločneje zahtevamo njihovo preureditev v higijeničnem pogledu, kakor to predpisuje zakon, ki je pač za vse državljane enak in ga morajo prav vsi brez izjeme, v celoti spoštovati in izvajati. Le s takimi ukrepi bomo uspešno doboje-vali svoj boj s tuberkulozo in rešili delovno ljudstvo, predvsem pa našo mladino prezgodnje smrti in propasti 1 Jla&gied iweiu Diplomatska. aJadja. Obiski diplomatov so na dnevnem redu. Komunski ministrski predsednik Gafenca je obiskal osa pomembnejša eoropska središča, neizvzemši Berlin, če tudi je bilo pričakovati, da so se odnosa ji med Romunijo in Nemčijo skalili po angleški garanciji za nedotakljivost romunskih državnih mej. Jugoslovanski zunanji minister je imel sestanek z italijanskim zunanjim ministrom. Cianom in nekaj dni nato z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in kanclerjem Hitlerjem, Časopisi poročajo, da prideta v Berlin tudi madžarski zunanji minister C stik y in bolgarski minister Kjoseivunov. Nemčija je razvila največjo diplomatsko aktivnost, da razčisti položaj na evropskem jugo-osodu. Pa tudi blok demokratskih držav ne miruje in išče na ose strani zvez. Z nenavadno intenzivnostjo se vodijo pogajanja med Anglijo in Rusijo in zadnje vesti vedo povedati, da se nahajamo pred uspešnim in dalekosežnim zaključkom .vojaške obrambne zveze Poljska or tu ja navzlic pritiskom ob strani demokratskega bloka. V ozadju pa stoji Amerika, kjer vedno bolj prevladuje mišljenje, da ne ostane dezin-teresirana na evropskih zapetljajih, '/. Roosveltovo poslanico je poslalii Amerika odločno svarilo, da se ne sme nihče prisvojili pravice, da s silo v Evropi uveljavi svoje zahteve. Že v nekaj dneh se bo jasno videlo, kako se je Evropa opredelila, ali za demokratske, ali totalitarne države. Moč obeh front se bo potem na eni in drugi strani ocenila. Od ocene moči bo potem odvisno, kako se bodo razvijali nadaljni dogodki o Eoropi. Optimisti sodijo, da bo prav koncentracija sil o Eoropi preprečila najliujše, ker bodo na eni kol drugi strani zbrane lake sile, da nihče ne bo mogel pričakovati sigurnega uspeha od zadnjega sredstva — orožja. Za nas je bil gotovo najvažnejši zunanje politični dogodek preteklega ledna obisk zunanjega ministra dr, Cincar - Markoviča pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu v Benet-kahin pri nemškem zunanjem ministru Ribbentropu in kanclerju Hitlerju v Berlinu. Že o naprej je bilo javljeno, da bodo razočarani oni, ki pričakujejo od sestankov posebnih zaključkov. Vsaj takih ne, ki bi bili priobčeni javnosti. Odnosa ji med Italijo in Jugoslavijo so bili urejeni že z beograjskim sporazumom iz leta /93?. Službeno se je ugotavljalo, da k temu sporazumu zaenkrat ni veliko več dodati in da je beneški sestanek bolj informativnega značaja, jtoleg tega naj pa znooa potrdi nove odnošaje med obema državama. Službena poročila o beneškem sestanku so pa imela seveda vse polno neslužbenih komentarjev po svetovnem časopisju. Povdarjalo se je, da je Jugoslavija ključ do Balkana. Od stališča, ki ga bo zavzela Jugoslavija v sklepu mednarodnih sporov, je gotovo odvisen položaj vzhodne Evrope. »Times* so pri tej priliki pisale, da želi Jugoslavija ohraniti popolno nevtralnost in da ne bo pristopila k nobeni grupaciji velesil. Dalje piše -»Times*., da se Jugoslavija nadeja, da bosta za ceno njene nevtralnosti Italija in Nemčija respektirali meje in neodvisnost Jugoslavije. Posebno Italija ima na neokrnjeni in močni Jugoslaviji velik interes. Ako bo dala še Madžarska trdne dokaze prijateljstva do Jugoslavije, potem je njeno nevtralno stališče samo po sebi dano. Berlinski sestanek jugoslovanskega zunanjega ministra je bil pomemben predvsem zato, ker je sledil takoj za beneškim sestankom. Berlinsko časo- pisje je pri tej priliki pisalo, da močna Jugoslavija tako odgovarja nemškim interesom na Balkanu in o Podunavju, da bi jo bilo treba ustvariti, če ne bi že obstojala. V Berlinu so se zavračale vse vesti, ki so se zadnje dni širile v zvezi z Jugoslavijo in Nemčijo in označevale kot manever nasprotnih vojnih strank. — Danes poznamo !<■ eno stranko: Francijo, tako je vzkliknil francoski zunanji minister Reynaud v govoru, ki ga je imel po radiju. Ka j l>i bilo z našo svobodo, je rekel Reynuud, uko bi morala t* rancija iz.giniti s površja zemlje? Kaj bi bila Anglija in Amerika brez Francije? Danes poznamo le eno dolžnost: braniti Francijo in njeno moč zato tako povečati, da se bo vsakdo temeljito pfeniiislil, preden bi tvegal napad nanjo. V ta namen so seveda potrebne žrtve, ki pa ne bodo zaman, kajti gospodarstvo Francije je konsolidirano. Najboljši dokaz -/a to je, da se kapital že pet mesecev vanjo vrača, da se zlato neprenehoma pr iliva, da proizvodnja narašča in se s tem tudi dviga zaupanje. Uveljavljenih je bilo v Franciji 30 novih odredb, ki naj bi dale finančni efekt H milijard frankov. Tega ogromnega zneska pa Francija ne more zbrati brez sodelovanja naroda. S tem pa še ni rečeno, da se hoče Francija pošlužiti sredstev, kakor to dela nasprotna stran. Francija noče vtakniti že prav vsakega mladeniča v uniformo in iztrgati obrtnikov i/. njihovih delavnic in jih uvrstiti v kolone korakajočih robotov. Tudi ne namerava Francija prisiliti delavcev v neplačano čez.nrno delo ob nizkih |>lu£uh in tudi ne uvesti krušnih kart. Vse žrtve, ki se bodo zahtevale, bodo Francozi radi doprinesli za ohranitev svoje narodne, državne in človeške samostojnosti. — Vojaška Anglija. Ministrski svet je sprejel zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Do sedaj je Anglija živela v prepričanju, da ji je obvezna vojaška dolžnost nepotrebna, ker ima dovolj prostovoljcev in tako močno mornarico in letalstvo, da se ji ni bati nikogar. Vzpričo izredno nevarnih časov, ki jih preživlja Evropa, je pa tudi Anglija spremenila svoje tradicijonalno stališče. Obvezno vojaško službo je uvedla Anglija gotovo tudi zato, da bo uživala večje zaupanje svojih zaveznikov, da bo njena pomoč v primeru potrebe res tudi uspešna. _ češkoslovaški narodni odbor. Na velikem zborovanju čeških, slovaških in rusinskih organizacij v Chicagu je bil izvoljen češkoslovaški narodni odbor, kateremu predseduje dr. Beneš, ki je ob prevzemu predsedstva izjavil: «Sem v stikih z vsemi oficielnimi zastopniki bivše ČSft, ki so še v funkciji. Odločil sem se organizirati poseben direktorij, ki bo zastopal Čehe in Slovake v inozemstvu in ki bo vodil ves naš pokret. Ta direktorij bo začel delovati, čini bo prijel pristanek poslanikov Jana Masaryka v Londonu, dr. Osuskega v Parizu, Murbana v Washingtonu, Slavika v Varšavi in I' ierlingerja v Moskvi. Izdal bom v kratkem proglas na ves naš narod, da ga o vsem tem informiram. V krajih, kjer še vedno delujejo naši poslaniki, živi nad 100.000 bivših češkoslovaških državljanov in okoli dva milijona Čehov in Slovakov po rojstvu. Prepričan sem, da nas bodo v našem delu vsi ti naši bratje podprli.» \ • V- V V ... > ■ "V«. :<3» >**» -s' -V.«- ■V.v, Vt V iita |. jSMS?1* *•. ' ‘••V.4 TEKOM TEDNA Ustmeni časopis To l,o že res, da naši časopisi ne prineso vsega, kar bi bilo zanimivo zvedeti. Zato je pa časopis, ki gre nenapisan od ust do ust, teni bolj /.govoren. Kako tudi ne! Saj nima odgovornega urednika, ne naslova in še marsikaj drugega ne, kar bi ga konkretnejše, recimo, zakonito označevalo. Ustmen časopis je zelo svoboden, uli pri tein tudi zelo neobčutljiv, kar se resnice tiče. In veliko domišljijo ima. Odstavlja vlade in ministre in imenuje nove ter natanko ve za vsako atero, ki je, ali bo nastala. Če se drugi dan ali še isto uro izkaže, da je izve-stiteljska služba slaba, nič zato. Ustmen časopis ne izgubi nikdar kredita. Čim bolj je netočen, tem bolj je interesanten in zaželjen. Kajti ustmen časopis je psiholog, ker ne poroča samo o stvareh, ki se gode, ampak predvsem o stvareh, ki so zaželjene. Ustmen časopis poroča namreč o željah, kot o dejstvih, ki so se pravkar zgodila ali se bodo v bližnjih dneh. Prav ta up bližnjih dni je za ustmeni časopis najprivlačnejši. Poslušalci ustmenega časopisa vsaj nekaj dni ali vsaj nekaj ur žive dobre volje v veri, da se bo vse natanko tako zgodilo, kakor si oni žele. Seveda ustmeni časopis ne prinaša samo veselih novic, malo rad tudi po-straši. Kajti strah je enako hvaležen objekt zanimive poročevalske službe. Nič zato, če se potem izkaže, da je upov polna ali strahotna novica netočna. Ustmeni časopis je od sile produktiven, ustvari takoj novo novico, še lepšo od pokopane, da ni preveč žalovanja za izgubljeno novico. Posebno v teh razgibanih dneh je ustmeni časopis nnjvečji slovenski dnevnik, kaj dnevnik, minutnik, ko je vendar toliko za povedati o tem in onem... Pogajanja končana. Dne 27. aprila je bilo o pogajanjih med predsednikom, vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom izdano to-le uradno poročilo: < Končni razgovori med g. Dragišo Cvetkovičem, predsednikom ministrskega svetu, in dr. Vladkom Mačkom, predstavnikom HSS in kmečko-demokratske koalicije, o vprašanju rešitve hrvatskega vprašanja so se danes končali v Zagrebu. Končni sklep bo izdan v najkrajšem času.s — Pričakovati je, da bo v najkrajšem času sporazum, sklenjen med Cvetkovičem in dr. Mačkom, tudi potrjen. Sklenjeni sporazum pomeni novo razdobje v zgodovini naše države. — Zagrebški razgovori. V soboto pretekli teden se je vršil tretji sestanek med predsednikoin vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom. Pred sestankom je zborovala združena opozicija v Beogradu, katero je po posebnih odposlancih dr. Maček informiral o dosedanjem poteku razgovorov. Odno-šaji med dr. Mačkom, in združeno opozicijo so slej ko prej prisrčni. Sicer je veliko intrig, katerih namen je, razdvojiti združeno opozicijo samo uli pa skaliti odnošuje med z<| ruženo opozicijo kot celoto in dr. Mačkom. Tako dr. Maček kakor združena opozicija sta ponovno izjavila, da zagrebški razgovori nimajo namena, da kdorkoli doseže trenutne politične uspehe, ali si celo zagotovi vladino pozicijo. Namen zagrebških razgovorov je doseči sporaizum, ki naj otvori novo razdobje bratskega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji. Trenutno ni postavljeno vprašanje, kdo bo v vladi, gre za mnogo več, kako bo v bodočnosti urejena država in koko se odpravijo vsa nesoglasja, ki motijo notranje-politični razvoj v državi. Tisti, ki so pa mojstri v intrigah in katerim ni odkritosrčno do sporazuma, pa gledajo zagrebške razgovore s posebnimi, partizanskimi očali. Vse misli se jim osredotočujejo samo okrog vprašanja, ali bodo tudi po zagrebškem sporazumu v vladi in koliko politične veljave bodo imeli. Če bi se šlo pri zagrebškeml sporazumu samo za to, da se ta ali ona skupina dokoplje do vlade in da bi bilo potem lahko vprašanje sporazuma odstavljeno z dnevnega reda, razgovori gotovo ne bi tako dolgo trajali. Vse bi bilo prej končano. Mislimo, da tisti, ki vse preveč govore o bodoči vladi, premalo upoštevajo bistvo zagrebških razgovorov in kar prehitro pozabljajo na temeljne zahteve dr. Mačka in združene opozicije, ki stoji neomajano ob njegovi strani. = Jugoslovanski akademiki so zborovali v Parizu in sklenili resolucijo, s katero pozivajo odgovorne činitelje v domovini, naj nemudoma rešijo hr-vatsko vprašanje ter omogočijo sestavo koncentracijske \ lade, ki bi izvedla sporazum ter ukrenila vse potrebno za čim bolj odločno obrambo države. = V dobrodelne in socialne namene je daroval industrije« g. Avgust We-sten ob svoji poroki z'gdč. Olgo Vo-doschkovo velik znesek 600.000 din, in sicer za mestne reveže v Celju 200.000 marjev, za dodatni pokojninski in podporni fond nameščencev in delavcev \Vestnove tovarne v Celju 200.000 dinarjev in še za razne druge dobrodelne namene 200.000 dinarjev. = Za nemoteno obratovanje tekstilne industrije je posredovala v Beogradu pri finančnem ministru večja deputacija iz Slovenije. V Reputaciji sta bila tudi ban in mariborski župan. Finančni minister je Reputaciji obljubil, da bo posredoval pri Narodni bunki, da dobi tekstilna industrija na razpolago devize za nakup surovin. I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO JESENICE Sava, Javornik, Dobrava, Bled, se priporoča za nakup špecerije, galanterije, manufakture, posode, itd. Vse po najnižjih cenah. Prepričajte se! = Tekstilna tovarna Zelenka v Mo- i iboru je v svojem obratu demontirala tretjino pred il n iških strojev in jih zaenkrat odpeljala v Zagreb. Zatrjuje se, da v tovarni delavstva zato ne bodo reducirali. = Rudarska produkcija. V februarju so nakopali v premogovnikih naše države 449 tisoč ton premoga. V marcu se je nakopulo 507 tisoč ton premoga, to je za 8 % več kakor v lanskem marcu in za 44 % več kakor v predlanskem marcu. == Ljudska tiskarna v Mariboru je objavila bilanco, po kateri je imela leta 1958. pri delniški glavnici 625.000 dinarjev izgube 355.000 din. Na neizterljivih dolžnikih je družba odpisala 229.000 din. V Ljudski tiskarni se tiska predvsem marksistično časopisje. =: Sokol. Na glavni skupščini Sokola kraljevine Jugoslavije so bili priobčeni statistični podatki, po katerih je bilo konec leta 1938. v Savezu včlanjenih 805 društev in 1412 kmetskih sokolskih čet. Skupno šteje SKJ okrog 300.000 pripadnikov. = Inženjerji brez službe. Na občnem zboru sarjevske podružnice združenja inženjerjev so ugotovili, da samo v Beogradu čaka 800 inženjerjev na službo. 1 zogifi hb i se ra Ji Delodajalci prav težko prenašajo v svojih obratih obratne zaupnike in v večjih primerih se jih hočejo izogniti na ta ali oni način, toda kjer je delavstvo zavedno in organizirano, se delodajalcem to ne posreči, v vseh drugih pri mn-ih pa se to uresniči in delojemalci seveda veliko izgube, če si ne morejo, od n. zaradi zaprek od strani delodajalca, ne morejo priti do svojih zakonitih zaupnikov Imeli smo več takih primerov, kjer so se delavci obrnili na našo organizacijo, ki je posredovala tozadevno na merodajnih mestih in vedno in povsod izposlovala in če ne na prvi instanci, pa direktno pri ministrstvu, da si delavstvo lahko' voli svoje obratne zaupnike. Par slučajev je rešila potom intervencije kar kr. banska uprava, pri nekaterih slučajih, ki so bili bolj ne- oraMlanie Vsako delo, ki ga delavec v kateremkoli podjetju opravlja čez dogovorjeni ali zakonito določeni delovni čas, predstavlja tako imenovano nadurno delo. Ker traja pri nas redno tlelo, pač z ozirom na značaj in ustroj dela in podjetja,'dnevno po 8 do 10 ur, mora vsako podjetje plačati vsakemu delavcu, ki clela več, kakor mu je v smislu gornje zakonite mere določeno, za vsako nadaljnjo uro dela poleg redne mezde še po 50%' pribitka k normalni mezdi. Socialna pravičnost namreč zahteva, da noben član narodne skupnosti ne sme biti čezmerno izkoriščan od drugega člana. V interesu socialne pravičnosti je tudi. da dobi delavec za nadurno delo pošteno višje plačilo. Delavski stan predstavlja v našem narodu pač tako mogočno in visoko število, da bi ga bilo vsekakor treba še mnogo bolj in resneje upoštevati v vsakem pogledu, kakor pa se to danes dogaja pri nas m v vsem našem javnem življenju. Vsevprek, najmanj pa. razumljivo spričo obstoječih razmer, v javnem tisku, se danes pri nas govori o neštevilnih krivicah, ki se v posameznih podjetjih dogajajo dan za jasni, je bilo pa potrebno, da smo se obrnili direktno na ministrstvo, toda vedno je bilo naše delo pozitivno in delavstvo je prišlo do svoje pravice. V zadnjem času smo pa imeli primer, katerega je zavrnila kr. banska uprava in prvotno celo spada pod § 96 finančnega zakona od leta 1938/39. Toda na ponovno vlogo, katera je šla preko Delavske zbornice, kr. banske uprave na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, je bilo naši prošnji ugodeno. Podjetje pa se nikakor ne bo moglo sedaj obraniti obratnih zaupnikov, ker imamo sedaj v rokah odločbo ministrstva. Delavstvo pa opozarjamo, da se v takih in sličnih primerih vedno obrača na organizacijo, kajti edino ona bo pravilno zastopala interese delavstva in storila vse. da se zaščitijo delavske pravice. J z nadurami dnem našemu delavstvu, ki si mora res s krvavimi žulji na rokah in s krvavimi sragami na razgretem čelu služiti pod najneugodnejšimi pogoji svoj skromni košček črnega kruha. Neštetokrat pa se v vsakdanjem obratovanju mnogih podjetij v naši domovini ugotavlja, da razni odločujoči činitelji cinično kršijo zakon o delavski zaščiti na način, da delavcem nadurnega dela ne plačujejo niti z normalno, kaj še z zakonito določeno zvišano mezdo. Tako protizakonito izkoriščanje ter zlorabljanje delavskih pravic iu-sme več ostati nekaznovano in nepopravljeno! Vsak naš član in prijatelj naj se v slehernem primeru, kto sumi, da se mu godi krivica, obrne s polnim zaupanjem na nas, ki se bomo tovariško zavzeli zanj in mu priborili vse one življenjske zakonite pravice, ki mu gredo. Vsak človek, najmanj pa seveda delavec, ki mu je vsestransko namenoma onemogočena večja in popolnejša izobrazba, pač ne more poznati vseh zakonov in njihovih določil. Zato se obračajte brez oklevanja na svojo Narodno strokovno zvezo, ki je zvesta in odločna zaščitnica vseh vaših interesov in pravic! Posteljno perje od Din 8*— naprej kemično očiščeno se dobi pri „LUNA“ Maribor, samo Glavni trjf 24 KOMBINEZE in vse drugo damsko perilo po znižani ceni v novi modni trgovini MIRKO BREČKO, MARIBOR Aleksandrova 32 Ugoden nakup manufakture pri 1 ■ T R P I N ■ P Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijol JAKOB PRETNAR SLAŠČIČARNA JESENICE, KRALJA ALEKSANDRA TRC Najfinelso pecivo lastnega izdelka IzvrSnfefo se naročila za vsakovrstne prilike. Kolesa, nadomestne dele in rasno železnino kupite najceneje pri VIKTOR kOhar trgovina z železnino JESENICE, Gosposvetska c. 17 (v hlii g. Tršana) Vse za Vaie postelje. Posteljne odeje, močno prešito (domač izdelek), izgotovljeno post. perilo, zglavnike, tuhne, madrace, koce, perje, puh, najoe-neje pri A ŠTUHEC, specljalna trgovina — Izdelovanje odej. MARIBOR, Stolna «d. 5 Vsak! osebi — družini nudi stalni zaslužek „MARA“ Maribor, Orožnova 6 Celje, Slomškov trg 1 UT* Pletilni«! — razpošlljnlnica nogarie in pletenin Iz naših delavskih krajev Jesenice Shod jeseniškega delavstva, ki hi se moral vršiti v nedeljo 25. t. m. ni bil dovoljen. Zategadelj so sklicale Narodna strokovna zveza in ostale strokovne organizacije članske sestanke, ■lili naj bi se poročalo o položaju delavstva s posebnim ozirom na ridukeije in o javnih socialnih usta-novuli. Toda prepovedani so bili tudi ti članski sestanki iz ozirov javne varnosti. Naše nvnenje ji;, da I>i bilo bol j primerno, da se nuše delavstvo <> položaju točno informira, ker bi na ta način izpadle marsikatere neutemeljene govorice. .‘.Jfct ... ' '■ v ;j- t*l .• ■ rno vij L .--■'•j 5"». .• ^0. jk.» • > • a a i- r-a _I C«r‘* V-v£t V*. *€£% Maribor Zaskrbljenost tekstilnih delavcev. Iz dneva v dan postaja zaskrbljenost naših tekstilcev večja, ko se odpušča delavstvo in znižuje delovni čas. Pri Doclor in drugu delajo že precej časa samo Iri dni na teden in so delavski zaslužki zato precej znižani. Govori se, da bo tovarna sploh opustila obratovanje, ker nima surovin. Tudi druge tovarne ji bodo baje sledile. Delavstvo se obrača na strokovne organizacije z vprašanjem, kaj bo iz tega in kaj so organizacije podvzele v zaščito delavstva. Dva sklicana shoda, ki naj l>i razpravljala mied drugim, tudi o tem perečem vprašanju, sto bila prepovedana in je zato delavstvo še bolj zbegano. Delavstvu je treba povedati vzroke sedanje krize. Ne sine se ga pustiti v taki negotovosti, ki vede že do obupa. Tekstilni delavci naj se organizirajo in močno organizirani pod-\/amejo potrebne korake \ samoobrambo. Stavbinska sezona v Mariboru je že \ lepem razmahu, iiaši sezonski delavci so se po večini že vrnili z neprostovoljnih zimskih počitnic in so se tudi že prijavili svoji organizaciji. Pogrešamo še nekatere naše dobre in agilne člane, katere vabimo, naj se čimprej zglasijo pri zaupnikih ali v tajništvu v svrho registracije povratka na delo. Opozorite’drug drugega na dolžnost prijave ob vstopu na delo. Volitve obratnih zaupnikov so pred ih rini. Odbor podružnice je na svoji zadnji seji sklenil, da se udeleži volitev v vseh tovarnah in sklenil pozvali vse zaupnike, naj se čimprej zglasijo v tajništvu zuradi važnih informacij in navodil. Vsi dosedanji obratni zaupniki, izvoljeni na listah NSZ, in organizacijski zaupniki, naj se javijo meti uradnimi urami pri tovarišu Kravosu v tajništvu. I’u poziv smatrajte za nujen in se oglasite čimprej. Podružnicam mariborskega okrožja priporočamo, da povabijo na gostovanj«- zbor naših malih tamburašev, ki se je v zimskem času spopolnil in dobro izvežbal ter je sposoben prirediti samostojen koncert. Nastopajoči so samo otroci delavskih staršev in so že pri prvem nastopu v Mariboru želi obilo priznanja. Informacije dobijo podružnice pri okrožnem tajništvu. Kolesarji snujejo svoj odsek. Ker je \eliko število kolesarjev članov NSZ, so nekateri sprožili misel, da ustanove svoj |X)seben kolesarski odsek, ki naj bi prirejal izlete. Kolesarji naj se prijavijo tajništvu NSZ. Trbovlje Rudarji TPD za zboljšanje položaja. Pred enim letom je bila sklenjena nova pogodba za rudnike TPD. ki je do 50. aprila 103‘J neodpovedljiva, po tem roku pa se jo lahko odpove iui štirimesečno odpoved. — Spričo občutnega porasta draginje in gotovih še vedno neurejenih zadev (n. pr. kategorizacija, napredovanje, uvedba dopustov, katere že uživajo rudarji v državnih rudnikih) so začele strokovne organizacije rudarskega delavstva akcijo za prilagoditev pogodbe novo nastalim di-aginjskim razmeram ter upravičenim zahtevam delavstva. — Dne 15. t. ni. se je vršila v Trbovljah delegatska konferenca vseh treh rudarskih organizacij, II. skupin«', rudarske zadruge ter strojniške zveze, ki je po triurni razpravi izdelala soglasno načrt za revizijo obstoječe pogodbe pri TPD. ki bo te dni predložen ravnateljstvu TPD s predlogom, da s«> v r.še pogajanja /a spremembo in dopolnitev sedanje pogodbe, ne da bi obstoječo pogodbo ena ali druga stran odpovedala. Guštanf Delavsko zborovanje. Dvorana Sokolskega doma je bila polna guštanj-skega delavstva. Zborovanje so sklicale skupno podružnica Saveza metalskih radiiika v Guštanju, Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza. Predvsem so navajali govorniki določbe zakona o zaščiti delavcev glede Delavskih zbornic, ki priznavajo delavstvu tajno volilno pravico, da si z njo svobodno izbira vodstvo Delavske zbornice. M..,,- i;i. r.uLh. "* — Delavstvo \ Guštanju je stopilo v pravkar ustanovljeni skupni narodni odbor vseli društev. v katerem bo zlasti posvečalo pažnjo brezposelnim v Guštanju in okolici. — Delavstvo Guštanja se odločno protivi poslabšanju socialne zaščite in tudi zahteva volitve v Delavske zbornice po zakonu o zaščiti delavcev in dopolnitev naredbe o izdajanju brezposelne podpore. O vsem tem so bile sprejete resolucije. Ribnica Dne 19. t. m. se je vršil sestanek podružnice NSZ v Ribnici. Sestanek se je pričel točno ob 8. uri. katerega je vodil tov. Tomšič, predsednik ribniške podružnice NSZ. Sestanka se jo udeležil tudi delegat centrale tov. Žerjal, ki je poročal o vseh aktualnih delavskih vprašanjih, o vprašanju zaupnikov in kolektivni pogodbi. Po poročilih funkcionarjev in delegata se j«? vršila vsesplošna živahna debata, sklenjeno je bilo, da se gk.Ie kolektivne pogodbe prično takoj pogajanja. Podružnica v Ribnici je dokazala, da je na pravi poti in da zna delavstvo pravilno cc-niti organizacijo, saj se je sestanka udeležilo nad 40 članov. Podružnici želimo polno uspehov. Medvode Izlet na Govejk. Podružnica Narodne strokovne zveze v Medvodah priredi v nedeljo dne V), aprila izlet na Govejk (Goute). Izleta sc bo udeležila tudi ljubljanska podružnica NSZ s svojini tamburaškim odsekom. Pozivamo vse članstvo, da se izleta v notnem številu udeleži in pripelje s seboj tudi žene in otroke. Odhod je točno ob osmih iz Medvod. Kaj nekatere boli? Naša podružnica je preskrbela moko po naročilih posameznikov. Zaradi te peščice moke, ki jo je uaše članstvo dobilo nekoliko ceneje, pa se razburjajo nekateri, posebno dva trgovca iz Goričan in Med- vod. Slišali smo, da so se pošteno razburjali in kričali, čemu je tega treba, češ. da ima delavec denar, da lahko plača. Seveda radi verjamemo, da bi ti trgovci imeli radi za sebe ves dobiček. Kd«;n med njimi pa je bil celo ta ko predrzen, da je vso z.adc\<> pri-javil oblasti. Mi pa se te prijave prav nič ne bojimo, ker imamo za to potrebne zagovore in se dotičnik zelo vara, ako misli, da l>o s to ovadbo kaj dosegel! kako se bo ta gospo-.l šele jezil, ko bo pri nus ustanovljena mi-bav Ijalna zadruga? — Tovariši, le krepko naprej! Vsi mora mo živeti, ne samo eden! In še to \am priporočamo, obiskujte sumo lokale, kjer se nahaja Vaše stanovsko glasilo. Kdor podpira Vas, podpirajte tudi Vi njega. Tovariše, ki so v zaostanku s članarino, naprošamo, da čimprej tiredo svoj«; obveznosti naprani. podružnici. članski sestanek delavstva tovarne Medič se je vršil v nedeljo dne 25. t. m. Razpravljalo se je o kolektivni pogodbi in o drugih delavskih vprašanjih. Delavstvo je že izgubilo interes, ker je mislilo, da organizacija ne bo ničesar dosegla. I oda naposled je prišla \ sji zadeva tako 0. aprila se bo \ ršil prvi pešizlet na št. Danijel, na katerega vabimo svoje člane iu prijatelje. Ob koncil se je razvila vsesplošna debata o vseh mogočih važnih vprašanjih in je članski sestanek minul v naj lepšem razpoloženju. Ljubljana Uradne ure ljubljanske podružnice so vsak četrtek od 6. do 7. ure v prostorih tajništva NSZ v Delavski zbornici. Izlet na Govejk priredi ljubljanska podružnica skupno z, bratsko podružnico iz Medvod. Odhod iz, Medvod je v nedeljo ob 8. uri, kamor prispe pravočasno vlak iz Ljubljane in jo potem skupen odhod s tovariši iz Medvod. Tovariše in prijatelje naprošamo, du se izleta v polnem številu udeleže. Javornik Podružnica Narodne strokovne zveze na Sl. Javorniku javlja svoj«*iini članstvu, dii se bo v nedeljo dne 30. t. m. dopoldne \ ršil izredni letni občni zbor v Sokolskem domu. Ker se bo na teni občnem zboru razpravljalo o važnih vprašanjih ter o delavskem položaju pri kID. upamo, (bi se bodo vsi tovariši udeležili tega izrednega letnega občnega zbora. Žiri Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe so se vršila v sredo dne 25. t. m. Stvarno j«; bilo doseženo soglasje, du naj se sklene okvirna kolektivna pogodlbu za vsa podjetja, tarifni del pogod1!)«^ pa sc bo sklepal za vsako podjetje posebej. Dočim bo okvirna pogodba stalnejša in traj- I nejša, se bo lahko tarifni del iz.pre-iriinjal. ne glede na to. ali se bo splošna okvirna pogodba odpovedala ali ne. Vidi se, da je bilo na obeh straneh veliko razumevanja iu so tako podajanja potekala \ soglasju, in upamo, da bomo čimprej podpisali novo okvirno kolektivno pogodbo. Čudimo pa m* te n en, «la se delodajalci tako krčevit«' branijo tolmačenja posameznih socialnih zakonov, katere sicer dopust«*, da si- vpišejo v kolektivno pogodbo, nikakor pa ne prenesejo njihovega tolmačenja. Upamo, da se bo tudi lu našel sporazum in da bo čevljarsko delavstvo. ki živi jako bedno bas zdaj. čimprej dobilo urejene delovne razmere z novo pogodbo. , HOTEL IN KAVARNA NOVAK*' JESENICE Pristna vina - izvrstna kuhinja -vsako soboto in nedeljo ples - igra ljubljanski jazz - Vedno ln vsi v HOTEL NOVAK Se priporoča Marija Krašovec Zima OSTANKI Pomlad Mariborskih tekstilnih tovarn, pristno- barvni brez napak, in sicer: Paket Serija >T« z vsebino 4 m volnenega blaga z. ceno T/t Din 100.—, T/2 Din 150.—; pri naročilu prosim navedite barvo. — Paket serija «H» vsebina IS—21 m o\-fordov, cefirjev. touringov in frenzef za posebno inočne moške srajce v najlepših vzorcih Paket Din 156.—-. Paket Serija «M» vsebina 16—20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve. kre-tona in druka za predpasnike-, dclraa, krepa. cvirnzeiga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi Paket Din 150.—. Pakete H & M razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket Serija «Z» vsebina 5—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer Z/l 130.—■ Z/2 160,- , Z/5 200.—, Z/4 250.—, Z/5 300.— Din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80.—, 100.— in 120.— Din. Vsak paket poštnine prosto, pri odvzemu dveh ali več paketov primeren popust! Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcev na razpolago. — Prepričajte se tudi Vi in pišite takoj Razpošiljulnici «Kosmos». Maribor, Kralja Petra trg. POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kau-čev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami E- m | £ »j %£ m o nizkih cenah in solidni izdelavi. • A b L E I« IVM Dobite pa tudi vse na obroke! tovarna pohiitva, tapetništvo in vsa stanovanjska opremo MARIBOR, Ulica 10. oktobra itev. 5 Izhaja vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din *•—, četrtletno Din 10*—, polletno Din 20-—, celoletno Din 40—. Posamezna številka Din 1—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Za konzorcij «Nove Pravde* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani France Pintar. Vsi v Ljubljani.