Miiri 2. juniju eh IS. uri vsi nn Veliki in*! Geveri sen. V tuberie Terracini Drevi ob 20 govori po radiu Trst II tovarišica Vera Husu Jutri ob 20.20 govori po radiu Trst I tov. Umberto Terracini DELO GLASILO OSVOBODILNE FICO N VE SLOVENSKEGA NA 1CODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto 1. štev. 23. TRST, SREDA, 1. JUNIJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din Dobrodošel tov. Terracini! Od vseh vloženih Ust sta listi Komunistične partije -v Trstu in Miljah ter SIAU v ostalih občinah edini, ki uživata brezpogoj-n° zaupanje in podporo vsega Mednarodnega demokratičnega gibanja. V tej volivnl kampanji tl dve listi prejeli nešteto brzojavk in pisem iz vseh krajev sveta, v katerih nam Komunistične partije in druge demokratične organizacije v svetu zagotavljajo vso svojo pomoč v naU težki a veličastni borbi proti si-lam imperializma in reakcije. v nasprotju z govorniki italijanskih reakcionarnih strank, ki Drihajajo v Trst, da bi poglobili narodnostno mržnjo ter propa-6irali za novo vojno, prihajajo Predstavniki demokratičnega gi-6anja zato, da utrde bratstvo Med Slovenci in Italijani STO, na ojačijo fronto miru in demokracije. Prišli so komunistični ?uPani Benetk, Genove in Bolo-Ene> da so tržaškemu ljudstvu Povedali, koliko bolje upravlja °bčino demokratična vedna kot pa protiljudske šovinistične stranke. In naše demokratično hudstvo je te predstavnike sprejelo z velikim navdušenjem in hvaležnostjo za njihovo pomoč M solidarnost. s prav takim navdušenjem bi sPrejell resnične predstavnike jugoslovanske demokracije. To-ba današnji protiljudski režim v "Ugoslaviji preprečuje vsakršno Podporo mednarodni demokrati' ni fronti- Prav tako pa so okupacijske oblasti onemogočile pri-h°d onim Jugoslovanom iz Ceš-,e- Romunije in drugih držav, u so ostali zvesti mednarodni Qemokratični fronti. Tem prlsrčneje pozdravljamo P°sebno ml Slovenci prihod ene-?a najvidnejših predstavnikov Italijanskega delavskega gibajta senatorja tov. Umberta Ter-ja^lnija. člana Centralnega ko-fMtcta Komunistične partije Ita-‘j® in bivšega predsednika ustavodajne skupščine. V tov. jerraciniju, ki bo jutri ob 18 *ri govorU na Velikem trgu. Pozdravljamo vsi tržaški domovati predstavnika italijanskega bemokratičnega gibanja, ki v ,/Oji državi vodi prav tako težko °rbo za mir in demokracijo f?r°ti združenim silam klero-ka-nh etične reakcije, podpirane jtujih imperialistov In vojnih Tržačani se bomo pokazali J:eclne bratske pomoči z odloč-V‘M in enotnim nastopom na Mi tv ah, ki naj pokažejo vsemu .yetu, da je naše demokratično JUdsko gibanje s KP na čelu uini predstavnik demokratičnemu ljudstva STO. «ato pozdravljamo tov. Terra-.M j a in mu kličemo: Dobrodo-*> dobrodošel, dobrodošel! Vedno večji in otipljivejši uspehi naše vplivne kampanje Slovansko - italijansko bratstvo največja pridobitev naše veličastne borbe Zborovanja na trgih Garibaldi, Perugino, Giuliani, v Nabrežini in Miljah - Naše množice so pokazale svojo internacionalistično zavest - Veličastni uspeh veselice bratstva v Bazovici Vollvna kampanja.se v tržaški občini nagiba k svojemu koncu, istočasno pa postaja iz dneva v dan bolj kričeča in srditejša. V teh zadnjih dneh Sta. Komunistična partija in SIAU razvili veliko delavnost na polju ustmene in pismene propagande. Sedaj se že vsak dan vtie velika zborovanja po mestu In na podeželju. Pov sod raste navdušenje delovnih in demokratičnih množic, ki se vedno v večjem številu udeležijo naših zborovanj. V nedeljo zjutraj se je na trgu Garibaldi zbrala velika množica ljudi, da bi poslušala besedo stare borke za pravice Italijanskega delovnega ljudstva, poslanke Camille Ravera, ki je preživela 17 let v fašističnem zaporu. Pred tovarišico Ravera sta govorila tov. Radlch v Italijanščini In tov. Slavec, nosilec kandidatne liste za občino Nabrežina, v slovenščini. Tov. Radich se je predvsem dotaknil vprašanja tržaškega delavstva, ki ga hočejo delodajalci in njihovi hlapci, skriti pod plaščem raznih strank, razdvojiti, da hi tako želi večje uspehe in da bi zlomili njegov odpor. Zato prihajajo iz Italije razni politiki in govorniki Parrijevega tipa, ki skušajo splesti vence slave ameriškemu vmešavanju, politiki ameriškega ekspanzionizma In protidelavski vlogi takozvanih svobodnih sindikatov. Ostro je ožigosal politiko Delavske zbornice, ki sabotira vsako delavsko akcijo. Ta sabotaža Je prišla predvsem do izraza v primeru Ilva-e, kjer se delavci že 18 dni borijo proti trdovratnosti delodajalcev. Za njim je govoril tov. Slavec, ki je orisal tradicije enotne razredne borbe slovenskega In italijanskega prebivalstva. Poudaril je, da Je dolžnost vsakega demokrata in poštenega človeka, da glasuje za KP, ki bo edina lahko ščitila interese vseh izkoriščanih slojev našega prebivalstva. Nenadoma je počil na trgu tak val ploskanja in odobravanja, da je vse odmevalo. Tovarišica Camilla Ravero je bila na govorniškem odru in je ndzdravljala neštetim pozdravom. Potem je nastala tišina in se je dvignil z govorniškega odra mili ženski glas, poln materinskega naglasa, a istočasno impozanten. Pozdravila je tržaško ljudstvo, Slovence in Italijane, v imenu tu tinskega delovnega ljudstva, ki se še vedno spominja skupnih borb v dobi pred fašizmom. Se sedaj sledi turinski delavski razred z velikim zanimanjem borbo tržaškega delavskega razreda. Nato je tovarišica Ravera poifaarlla. oa se pred Tržačani postavljajo v zvezi z volitvami težki in važni problemi. Prebivalci nosijo za to težko odgovornost. Toda v teh trenutkih, morajo tržaški prebivalci predpostavljati problem, ki je usodnega pomena: vprašanje miru. To je torej bistveno vprašanje in zato ga program Komunistične partije upošteva in ga postav ija na prvo mesto Potem ko se je dotaknila mnogih problemov, je tov. Ravera dejala, da je ena izmed največjih pridobitev na- POSLEDICE RAZKROJA V VRSTAH BABIČEVE SKUPINE Rankovičeva policija skušala ugrabiti Uršiča Začeli so si streči po življenju med seboj - Terorizem je znak popolnega poloma Titovue politike v Trstu Nadaljuje se razkrojevalni proces v vrstah Titove skupine. Zado-bil pa je nove, hujše oblike, ki so postale teroristične in ki nam prikazujejo brezno podlosti, v katerega so padli po resoluciji IU pristaši Titove klike. Podoba je, da so začeli zaradi pomanjkanja argumentov in zaradi novih in novih znakov razkroja uvajati tudi v Trstu Rankovičeve teroristične metode. Kar se je dogodilo predvčerajšnjim zvečer nam je v dokaz, da se nacionalistična tolpa Titovih izdajalcev poslužuje vseh tistih metod, ki so bile značilnost za pristaše Trockega v Sovjetski zvezi. Žrtev poskusa ugrabitve s strani Rankovičeve policije je postal eden ZBORQVAMJA KOMUMISTIČME PARTIJE Danes ob 20 na trgu Sv. Jakoba tovariši Francesco Gašperini, Justo Košuta in Cattaruzzi Pina danes ob is fta trgu Marconi v Miljah tov. Anelito Bar on tl ni Jutri 2. junija ob 18 n a Velikem trgu smi. Umberto Terracini L član centralnega komiteta K.P.I. | >n tovarišica Marina Bernetič Zborovanje vodi tov. Vittorio Videli V petek 3. junija ob 20 n» trg» Tra i nivi v noj»»» tov. Ferlan Oscar in Žužek Vera Predseduje tov. Franze Angelo ^ petek 3. junija ob 20 V KINU OB MORJU tov. Enrico Berlinguer la WILHE9I ADOLF izmed najvidnejših predstavnikov Babičeve skupine, izdajalec Rudi Uršič, ki je bil na Izrednem kongresu KP STO izključen iz njenih vrst. Pogoba je, da je Uršič v popolnem nasprotju z Babičevo skupino. Od ljudi, ki so bili priča dogodku, smo zedeli naslednje: Ko se je pred-sinočnjim Uršič vračal domov potem ko je obiskal svojega prijatelja, znanega gospoda Cerneja (Černetiča), stanujočega v vili Irma na Klancu Grete št. 9, mu je prišel naproti človek v civilni obleki, ki ga je pozval, naj se z njim poda k nekemu avtomobilu, nedaleč ustavljenem. Avtomobil je bil nekaj desetin metrov daleč od točke, kjer sta se moža srečala in je bil obrnjen proti mestu. Pred njim so bile štiri osebe, dve v uniformi policije in dve v civilu. V prvem trenutku je Uršič mislil, da so res policisti in zato je mirno šel k avtomobilu, predvsem pa tudi zato, ker je bila oseba, ki ga je spremljala z revolveriem oborožena. Toda zdi se, da se je nčnadoma zavedel pasti, ki so mu jo naMavtli in se je začel upirati in ni hotel stopiti v auto. Vsi so ga začeli ruvati, da bi ga prisilili stopiti v avto. Zato pa je Uršič začel kričati. Takoj so jo napadalci popihali, ne da bi izvršili svojega terorističnega posla. Policija je nekaj trenutkov pozneje prispela. Napaden Uršič je bil bled od strahu in je imel nekaj vidnih znakov borbe, ki se je je moral udeležiti, da si reši življenje. To je torej potek dogodkov o katerih smo bili obveščeni od prisotnih ljudi. Na vsak način je to znak šibkosti s strani tiste klike, ki je izdala mednarodno demokratično fronto. Take metode so obosojanja vredne in ne bodo imele nobenega uspeha. Naši ljudje bodo še jasne- je videli, kaj je Titova klika, kakšni so njeni argumenti in kaj moremo pričakovati od nje. Zavedeni elementi te klike in njene tržaške podružnice pa bodo uvideli, da je skrajni čas, da se ločijo od zločincev, ker bodo drugače postali njihovi sokrivci. Cas je, da nezlonamerni Babičevi pristaši spregledajo in se vrnejo v našo veliko družino. Poleg tega pa moramo beležiti še en slučaj «dezerterstva». Neko zborovanje Babičeve «Sleparko izdajalske lažnive frakcij» v Dolini bi bil moral voditi Vitrih Andrej - Peter. Njega ni bilo zraven. Ali se je mogoče tudi on umaknil iz Babičeve teroristične skupine? Ostala zDorouania V TRSTU SREDA: ob 0. v Podlonjerju: Bizjak in V. Husu; v Lonjerju: Gerlanc In M. Rijavec; «Plsoni«: Mokole ln Gri-soni; «Pečar»: Vilhem In Sajovltz; v Barko vilah: VENČEK in VIDALI; na Kolonkovcu: Malalan in Ferlan; v «Dugolinu»: Jelušlč A. in Radlch; v Srednju: Bernetlč K. In Juraga; na Proseku: Bidovec; v Bazovici: Žužek Vera. PETEK: ob 20, na Opčinah: Calabria In Slavec; na Konkonelu: Bernetlč; v Sv. Križu: Gerlanc In Cattaruzzi; v Gropadl: Markovič Zvonko; v Sv. Ana: Cebulec Slava in Casali Marija. V MILJAH PETEK: ob 20. v Stramaru: Žužek V.; Zlili Miriam In Donadel G.; v Škofijah: Franc Gombač in Stradi; v Plav-Jab: Rijavec Mira In Cok Teodor. V DOLINSKI OBČINI PETEK: ob 20.30. v Rimanjih: Malalan In Zuljan; v Dolini: Grgič in Mihalič Viktor. Sega ljudstva vprav slovansko-italijan-sko bratstvo ln da smo s tem bratstvom dokazali vsemu reakcionarnemu svetu, kako pojmujemo enakopravnost med narodi in kako se da rešiti problem mirnega sožitja med narodi. «Čuvajte to vašo pridobitev — le zaključila govornica — ostanite ji zvesti; držite trdno zastavo s simbolom dela; držite jo trdno tudi 12. junija. Želim vam, da bi ta zastava zmagala in da bi tako povedala vsem delavcem sveta, da Trst vstaja, da bi podaril svetu svoj delež dela. aniru in družbenega napredka». Njene zadnje besede so bile preplavljene v morju kipečega ljudskega navdušenja« Prav tako navdušenje je vladalo v Miljah, kjer je v Ljudskem domu govorna poslanka Gina fiorellini, velika Invalidka italijanske N.O.B., nosilka zlate medalje za partizansko hrabrost. Pred tovarišico Bordimi je govorila tovarišica Vascon, ki je orisala sedanje probleme, ki jih bodo morali rešiti po 19. juniju tisti, ki bodo šli na občino. Tov. fiorellini pa je govorila o težki borbi emllijskega ljudstva. Nepopismo navdušenje Je vladalo na veliki veselici bratstva v Bazovici, kamor so krenili tisoči in tisoči Tržačanov. Govorili sta tudi tov. Ravera m fiorellini. Tako je bilo navdušenje ljudstva, taka je bila prisrčnost, s katero sta bili tovarišici sprejeti, da so se mnogokateremu utrle solze navdušenja In ganjenosti. V Nabrežini je bilo prav na zborovanju SIAU veliko ljUidi, ki so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja tov. Markoviča in Ferlana. Toliko Je bilo ljudi, da je tdv. Ferlan v neki točki svojega govora dejal, da če bi volili SIAU samo tisti, ki so pristoni, bi se morale vse druge skupine skriti. Zelo značilno je bilo histerično zvo-nenje nabrežlnskega mežnarja. Podoba je, da duhovnikom ne ugaja preveč perspektiva naše zmage, V Plavjah Je bila velika ljudska veselica, na kateri sta govorila tov. Ado Slavec in Francesco Gašperini, Kljub neugodnemu vremenu se je tudi v ponedeljek zvečer zbrala ria trgu Perugino velika množica ljudi, ki so pazljivo sledili govoru tov. Ca-labrije. Mire Rijavec in poslanke Gine fiorellini, italijanske partizan-ke-invalidke, ki nosi visoko odlikovanje za hrabrost. Tov. Calabria je ožigosal dosedanje delovanje tukajšnjih strank v občinski upravi ter razkrinkal kot varljive vse obljube, ki jih dajejo razni «socialisti», de- mokristjani in drugi strankarjl. Tov. Mira Rijavec je prinesla v slovenščini pozdrave iz Gorice. Tudi ona je jasno in v poljudnih besedah razkrinkala protiljudsko in protinarodno delovanje obeh slovenskih nacionalističnih skupin, ki se v Gorici poslužujejo druge taktike. Sledila ji je tov. Gina fiorellini, kt je bila prisrčno pozdravljena z burnim ploskanjem. Poslanka fiorellini je v svojem jedrnatem in preprostem govoru globoko posegla v razmere, v katerih živi italijansko delovno ljudstvo, ki je bilo kruto varano po volitvah 18. aprila. Vsa odgovornost pade na demokristjan-sko vlado, ki se v svoji «krščanski ljubezni» poslužuje vseh mogočih ustrahovalnih metod proti delovnemu ljudstvu. Ožigosala je kričače «Italia, Italia!», ki so krivi vseh posledic zadnje vojne in razdejanja; v katerem se dežela nahaja. Ob zaključku je poudarila željo, da bi našla ob svojem bodočem obisku v Tako koš volil: v tržaški občini v miljski občini v Dolini, Nabrežini, Zgoniku in Repentabru Trstu župana, ki bo v resnici izraz ljudske volje in koristi. Sinoči je govorit na gosto napolnjenem trgu Giuliani tov. Anelito Barontini, dobro znani ligurski partizan In eden najboljših aktivistov bratske Komunistične partije Italije. Navdušeno ljudstvo ga je prisrčno pozdravilo in mu pokazalo, da je tržaško ljudstvo predano inter-nacionalizmu. Tov. Barontini je predvsem poudaril narodno osvobodilno borbo in njene pridobitve, ki jih sedaj kršijo v Trstu in v bližnji italijanski republiki hlapci ameriškega imperializma, ki ščitijo v svoji protikomunistični gonji nove fašiste. Predvsem pa se je dotaknil vprašanja občinske uprave, ki naj bo resnično ljudska in avtonomna, ne pa reakcionarno sredstvo za izvajanje pritiska nad delovnimi množicami. Nato je pozival vse delavce, kmete in delovno ljudstvo Trsta, naj voli Komunistično partijo. Borba jugoslovanskih narodov porok skorajšnje zmage internacionalistov Provokacije Titovih izdajalcev proti državam ljudske demokracije Vrstijo se aretacije komunistov - Iz dneva v dan raste protititova fronta Kako «trden» je danes položaj izdajalskega Tita in njegove družbice, kako jim «zvesto slede vsi narodi Jugoslavije» nam najzgovornejše pričajo neštete aretacije onih, ki jim je zvestoba do Komunistične partije nad osebnimi udobnostmi in častmi. V Ilustracijo le nekaj primerov! Beograjski zapori so polni tovarišev, ki obsojajo Tita. Med njimi sta tudi Obren Blagojevlč, bivši guverner Narodne banke in pomočnik finančnega ministra Zvezne vlade ter Mirko Markovič, profesor ekonomskega fakulteta. Zaradi strahotnega duševnega stanja, v katerem žive jetniki, je nekako pred dvema mesečima izvršil samomor bivši pomočnik ministra za pomorstvo Ravnikar. Zagrebški zapori niso nič boljši. Med mnogimi aretiranci v zadnjem času je bivši minister lahke industrije član CK KPJ in član CK KP Hr-vatske Sava Z tatič: zaprt je zato, ker se je uprl Titovi zahtevi, da bi vodil protisovjetsko politiko na ambasadi v Moskvi. Tajnik sabora LR Hrvatske Nino Rupčič je bit ob aretaciji bolan, zato se je načelnik notranjega odseka LO za Zagreb Riban branil izvršiti aretacije: mož je bil odstavljen ou svojega mesta in je nekaj dni nato izvršil samomor. Tov. Djnro Spoljarič, ravnatelj zavoda za socialno zavarovanje, se je po V. kongresu KPJ Izjavil za resolucijo IU. bil zaprt, pozneje Izpuščen, a že čez štiri dni zaprtin vržen v ječo, češ, da je prvič bežal. Njegova družina, žena in Stri je otroči, so brez vsakih sredstev. Močno se je v zadnjem času raz- ZAKLJUČENO v IE MEZDNO GIBANJE V LIVARNI I. L. V. A. Preklicali so skli Spor bo rešen s $P P< 0 C isree idpustitvi tavanjem V zadnjih dneh je stavkovno gibanje y ILVA nedvomno doseglo svoj vrhunec, Delodajalci niso odstopili od svojega prvotnega trdovratnega stališča. Nasprotno, prešli so celo v odkrito fazo provokacij, ki so nedvomno imele tudi svoje določene namene. V soboto je ravnateljstvo tega podjetja izdalo ukrep je katerim začasno odstavlja 512 delavcev. Ta provokaterski ukrep, s bil v ponedeljek tudi izveden. Policija je zabranila vstop v tovarno 520 delavcem, V posmeh stavkajočim je ravnateljstvo izdalo posebno okražnico, naslovljeno na delavce, v kateri se i se v ponedeljek zjutraj sestali od-sklicuje na čut odgovornosti delav- stavljeni delavci. Prisotni so bili cev glede škode, ki bi nastala v in- predstavniki ES tov. Radich in Sla- dustrijskih napravah podjetja vsled trajajoče stavke. Ta poziv ravnateljstva pa je povsem nepotreben. Delavci in nameščenci ILVE so se vedno zavedali svoje odgovornosti in le njihovemu razumevanju se mora vse prebivalstvo zahvaliti, da ni v tem času popolnoma prenehala dobava plina. Tega čuta pa niso niti najmanj pokazali delodajalci, katerim so splošne koristi deveta briga. V preučitev nastalega položaja so Histerija je najboljši znak, da je človek zgubil vsako ravnotežje ter da je dobil udarce, ki so mu postali usodni. V pomanjkanju drugih argumentov, so se začeli Babičevci po- jim pov2ročiii ,(Začasno zmedenost» Histerija-zn«ilt polurna služevati vprav histerije. In to nam postaja iz dneva v dan bolj razumljivo, če pomislimo na vse neuspehe, ki so jih v zadnjem času doživeli in ki so jih tako razburili, da so v svojem slovarju poiskali vse nesramnosti in vse psovke. Njihova histerija, njihove nepremišljene psovke, njihov bes, njihovi članki, ki so sramota za ves tisk, so nam v dokaz, da se zelo boje svojega skorajšnjega neslavnega konca in da bi radi vsaj nekaj rešili v kaosu razkroja, ki jih obdaja. Njih strašno jezijo uspehi Komunistične partije in SIAU, njih strašno jezi, da postaja naš demokratični pokret iz dneva v dan močnejši in da se odločno bori za zmago na volitvah. Njih strašno razburjajo naši shodi, ki se jih udeleže na tisoče in deset-tisoče demokratov, medlem ko morajo oni govoriti dvajsetim ali tridesetim pristašem, ki so povsod eni in isti. Njihov bes je postal tako velik zaradi ostavke treh njihovih najvidnejših predstavnikov, ki so — to celo oni priznavajo — da so jim postale besede strupeno pljuvanje. Izgubili so torej hladnokrvnost in to je zelo slabo znamenje za njih in zelo dobro znamenje za demokratične sile. V svojih klevetah in v svojih «argumentih» so postali tako revni, da so začeli uspešno konkurirati z vsemi italijanskimi šovinističnimi strankami. Edini in občepel javni «argument» teh strank, je protikomunizem, histerija «fojb» in «boljševiškega barbarstva». Ta argument jim bo prizadejal težke možganske poškodbe, katerim bo sledila norišnica, ki je požrla tudi For-restala. Za Babiča in njegove zveste pristaše — teh je zelo malo — pa je edini argument proti demokratičnemu pokretu geslo: «prodajajo Trst Italiji». Ta njihov «argument», ki je del imperialistične ofenzive prot. komunističnemu pokretu v svetu, bo tudi njim prizadejal težke možganske poškodbe, katerim bo prav tako sledila norišnica. «Farrestai docet». Značilno pa je, da si ti ljudje, ki ne vedo več, kaj bi napravili v škodo demokratičnemu pokretu, prizadevajo, da bi prikazali svojim ljubljanskim in beograjskim gospodarjem to, kar ni res. V svojih člankih postajajo že smešni, če pomislimo na njihovo «moč» in na njihove «množice». Ampak vse to ji m je potrebno, da bi prevarali jugoslovanske narode, ki šo enostran-' sko obveščeni o resničnem stanju pri nas. To jim je potrebno, da bi vsaj delno opravičili trošenje velikanskih vsot denarja, ki jih poje žrelo Babičeve neuspešne propagande in ki so bile ukradene stradajočemu jugoslovanskemu ljudstvu. V si:ojem človeka nevrednem gobezdanju so šli že tako daleč — porazi so pač porazi — da so začeli nesramno blatiti italijanski demokratični pokret. Njihova vloga razbijačev ne samo demokratične fronte v Trstu, marveč tudi v svetu nam postaja jasna, ko prečita-mo; nek njihov člančič, v katerem se pravi: «...vendar cela vrsta komunističnih županov tako zavidno izpolnjuje odredbe Scelbovih okrožnic...» misleč s tem na komunistične župane v Italiji. Po drugi strani pa nesramno klevetajo tov. Togliattija, ki ja eden izmed najvidnejših in najdoslednejših borcev mednarodnega komunističnega pokreta. To so torej ti ljudje. Oni so protikomunisti, ker se samo protikomunisti lahko poslužujejo takih klevet proti komunističnemu gibanju v deželi, kjer se ljudstvo tako junaško bori proti imperializmu. Samo imperialistom lahko koristijo te klevete za razdvojitev demokratičnega pokreta. Oni so torej najnevarnejši naši sovražniki in najnevarnejši hlape i imperializma. To so neštetokrat pokazali, sedaj pa so v svoji protidemokratični in protikomunistični histeriji presegli vse meje spodobnosti in so odkrito začeli napadati demokratični pokret. Vsak provokater se mora prej ali slej razkrinkali. Sedaj je tudi naivnežem jasno, kaj so Babičevci: agentura imperialističnih provokaterjev! vec, DZ zastopali Ceppi, Pin-guentini, Novelli in Rossetti, Značilno je, da so predstavniki DZ prikazali stavkujočim sindikalne borbe v Italiji v povsem tragičnih obrisih, da bi jih tako prepričali za pristanek na svoje predloge. Dočim so predstavniki ES predlagali rešitev sedanjega gibanja in pristop k stavki še drugih strok delavstva, so zastopniki DZ predlagali, da se intervenira pri ravnateljstvu ILVE, naj prekliče odstavitev 520 delavcev in sprejme posredovanje oz. razsodbo Urada za delo. DZ pa ni hotela staviti svojega predloga v diskusijo, marveč so njeni predstav, niki izjavili, da bodo omenjene predloge dosledno izvedli in to tudi proti volji ES. Na ta način so predstavniki DZ dejansko razbili dosedanji enotni nastop delavcev in nameščencev ILVA. Na sestanku tovarniškega odbora so zastopniki ES sprejeli gornje predloge, DZ pa se obvezuje, da bo ponovno sprovedla celo akcijo v primeru, da ravnateljstvo ILVE ne bi sprejelo predlogov. Ker je ravnateljstvo podjetja pristalo na predloge, je bila zadeva predložena Uradu za delo, ki bo posredoval v sporu in izdal zadevno razsodbo. Delavstvo ILVE je tudi ob tej priliki pokazalo svojo politično zrelost in čut odgovornosti. Ni se pustilo zavesti od težkih provokacij, ki so jih skušali izvajati delodajalci. 2e sama prisotnost policije v ponedeljek zjutraj je bila dokaj značilen dokaz o pravih namenih kapitalističnih krogov. Vse eventuel-ne posledice, ki bi iz tega nastale, bi nedvomno služile kot novo voliv-no propagandno sredstvo raznim protiljudskim strankam. vil teror proti pristašem Kominfor-ma v Sarajevu, kjer je bila zaprti dolga vrsta protitltovcev, med drugimi je tudi pet članov MO: JuraJ Marek, Clžič, Roman Bitlk, Dragan Sls in Stefanovič. Okoli l.IV. je bilo v Sarajevu aretiranih 50 oseb, med njimi poslanik skupščine BH, Zora Nikolič, pomočnika fin. min. BH Pa-po in Pitič Emil, dalje pomočnik min. za občinske zadeve Senglč Ferld ter Ehmed Felerlč, načelnik in Brankovič Ljubica, član Kontrolne komisije za BH. Nekako ob istem času je bilo aretiranih večje število študentov, a iz sarajevske univerze je bilo Izključenih 67 študentov. Tudi v Sloveniji je razbojstvo Ran» Kovičevih biričev v polnemu razmahu. Tov. Jurančič, pomočnik prv. min. za prosveto po osvobojenju, član KPJ od 1. 1928 ln širom Slovenije dobro znani borec za pravice delavskega razreda, Je bil Izključen iz KPJ. V Ptuju je bil razpuščen okrajni komi-tet KPJ in nadomeščen s tričlansko komisijo, ki naj z želeno roko napravi red v partiji ptujskega okraja. Svoje «delovanje» je komisija začela s tem, da je bil razrešen poverjenik UDB, ker ni bil 100% siguren; sle-: dile so aretacije In danes sede po zaporih tovariši: ravnatelj gimnazije In bivši tajnik MO v Ptuju Drago Zupančič, poverjenik za finance pri okrajnem LO Drago Skaza, član o-krajnega LO Kolar Ljubo In še vrsta drugih. Proti tem tovarišem so uvedli sodne postopke in jih obsodili na pet do deset let težke ječe. 2e v septembru lani je bil partijski komltet na univerzi v Ljubljani razpuščen, mnogi člani pa so bili zaprti; v novem komltetu sedi mladič, ki še ni dovršil niti gimnazije in mu je ministrstvo prosvete po nalogu CK KPS izdalo potrdilo o dovršeni gimnaziji. Porazna je bila votivna konferenca na tehničnem fakultete, ker se ni nihče oglasil k debati o resoluciji. Ko je eden prisotnih omenil, da resolucija še ni vsem Jasna, se je zadrla Žagar Danica, Inštruktor CK: «Prešli so časi, ko se je diskutiralo o resoluciji. To vedno že vrabci na strehah In bi že morali vedeti tudi študentje». Boji na Kitajskem Radio Pekmg jc javil, da je nacionalistična vojska do konca aprila Izgubila nad 5 millonov ln 200 tisoč vojakov. v zadnjih treh mesecih sta bila uničena dva glavna stana, nadalje trinajst armad in dvaintrideset pc-hotnih divizij. Zadnje tri mesece je osvobodilna vojska zaplenila 3.800 komadov raznega artilerijskega orožja, ter desettlsoč lahkih in težkih mitraljezov ameriške proizvodnje. Na Sanghajskem sektorju so se borbe končale. Glavne sile osvobodilne vojske so sedaj usmerjene proti Kantonu. Zadnji nacionalistični general na tem področju, videč, da je vsak poiskus obrambe brezuspešen, je skupaj z 20.000 vojaki položil orožje ter se predal Maocetungovl vojski. Pet vojnih ladij Kuomlntanga je bilo te dni potopljenih od artilerije ljudske vojske, a drugih deset se je s posadkami predalo ljudski vojski. CVETKA, KI NAM SLUZI KOT POTRDILO — Agnelettova in Veselova «narodna» lista se torej bori proti komunizmu in proti... fra-telančni spaki. Teh besed smo že od nekdaj navajeni. Ne prihajajo samo iz ust Agneletta, marveč tudi iz ust vseh šovinističnih strank italijanskega in slovenskega izvora. Zato ni čudno, da temelji Agnelet-tov program na tej krilatici. Vedeli pa nismo, da je tudi gen. Airev pobornik Aanelettove «narodne» ti-ste. Toda o tem nas prepričuje «Demokracijoi» v svoji zadnji številki, ko začenja nek stavek z besedami: «NAS vrhovni poveljnik general T. S. Airey... «Torej Airey je kar naenkrat postal «vrhovni» poveljnik «Demokracije». Čestitamo..., čeprav smo to že prej vedeli. JEZA... KOLA LOMI — Babiču pa noge. «Poglavar» Titovih pleme- nitašev v Trstu si je začel prizadevati, da bi ustavil kolo zgodovine. Ali H morete predstavljati kozla, ki se postavi pred dirjajočim slonom z namenom, da bi ga ustavil? To je neverjetno, toda kljub temu se je Babič spustil v to nevarno igro. Slon bi pomendral kozla, da ne bi ostale od njega niti kosti, tako bo torej zgodovina, katere tvorec je ljudstvo, pomendrala Babiča, njegovo generalsko druščino in tudi njegove beograjske gospodarje. Povedali smo vam to, da bi lažje razumeli «sveto» jezo, ki je zgrabila tega jaliranega pastirja ob dezertiranju treh njegovih zelo znanih pristašev in generalov. Zato je začel kričati, zmerjati, psovati. Rad bi s svojim kričanjem onemogočil nove pobege svojih z vsakim legalnim in ilegalnim pritiskom zbranih pristašev. Toda vse to mu ne bo pomagalo. Sedaj tri, jutri drugi, pojutršnjem nekaj več, dokler mu bodo ostali sa. mo nemoralni, brezznačajnj in v denar ter udobnost zaljubljeni ljudje. Takrat bomo rekli, da je slon pomendral kozla in z njim vred tudi bolhe, ki so se pasle na njegovi koti. Zato naj le kriči, jezikavi mo-tiček, samo naj se ne jezi preveč ker mu lahko poči srčna žilica. Kje pa bo potem našel Tito drugega tako zvestega služabnika? ODGOVOR ZAHTEVAMO — Pisali smo o Perku — Percu in Vitrihu — Vitri-ju, ki sta postala v Babičevi kandidatni listi — Italijana. Za Perka so nekaj dni po našem članku objavili popravek. Za Vitri ha pa te ne. Zato zahtevamo, da nam gospodje okoli «Primorskega» povedo, kako je mogel postati Vttrih Andrej — Italijan. Se kure se jim smejejo za take «trike», ki niso vredni počenega groša. Ali pa se gospod Vitrih Andrej • Peter sramuje svoje slovenske matere in svojega jezika? AGNELETTOVCI IN ZBOROVANJA — Rojan, trg Ponterosso, Skedenj: tri slavne etape Agnelčttove votivne kampanje. Nekaj takega še nismo videli. V Rojanu je bil napovedan shod Agne letto v e lipe. O poslušalcih ne duha ne sluha. Prav tako na trgu Ponterosso.'V Skednju Pa si je gospod Agneletto v lepem sivem klobuku, o rjavkasto-rumeni «chic» obleki — hlače so bile malo prekratke — zbral primerno uro, ko se ljudje vračajo iz cerkve. Toda kljub primerni uri, se mu trik ni obnesel, Skedenjci so ga pomilovalno gledali, se mu režali p obraz. Kljub temu pa je go«pod Agneletto mahal z rokami.... v. prazno. Njegov kandidat Udovič (dr. saj so vsi sami dr. in adv.) pa je privlekel s seboj svojo spoštovano gospo ip enega izmed njegovih sinov. To je bila Agnelettova «masa» v Skednju. Zaradi občutnega... pomanjkanja poslušalcev, shoda ni bilo. Toda g. Agneletto ima veliko govorniške energije in ker se ni mogel razkričati, se je uslužno, s klobukom v roki, podal k policistom, ki so ga stražili, in jim povedal, da mu je zelo žal, a da komedije ne bo, ker da je bila «pridiga predolga» (v cerkvi namreč). Mož se je vštel. Pomilujemo ga. Sovražniki naše kulture Prosvetno društvo iz Lonjerja je imelo dvorano v občinskem poslopju, kjer je tudi otroški vrtec. Pogodba je bila sklenjena z občino in z odobrenjem tehničnega urada, u-pravo otroških vrtcev in višjega šolskega nadzorništva v osebi dr. Rubinija. Društvo ni plačevalo najemnine, plačevalo pa je vodo in luč za vse poslopje, tudi za otroški vrtec. Pred lonjyskimi dogodki ob priliki obletnice AVNOJ-a je društvo ravnokar začelo graditi lastna stranišča in lasten vhod. Po teh dogodkih pa je občina, poslužujoč se Babičevih provokacij preklicala pogodbo. Ljudstvo zahteva dvorano, ker brez te je vsako prosvetno delovanje nemogoče. Društvo iz Lonjerja je bilo eno izmed najbolj delovnih. Občina dvorane ne potrebuje, kar je razvidno, da je po lonjerskih dogodkih ostala dvorana zaprta vse do danes. 'Otroškem vrtcu zadostujejo ostali prostori. Namesto, da bj občina vrnila dvorano ljudstvu, pa zahteva od društva celo 200.000 lir odškodnine za nekatere preureditve, ki jih je izvršilo društvo, ki so bile dvorani samo v korist. Tako sedanja občinska uprava, ki jo vodi Krščanska demokracija in druge italijanske šovinistične stranke, spoštuje narodne pravice Slovencev. Zato naše ljudstvo ne verjame lepim obljubam, ki jih dajejo demokristjani po radiu in časopisju. Gospodje na občini, vaša dejanja nam izpričujejo, da ste bili vedno in ostajate še v naprej nepoboljšljivi sovražniki Slovencev in naše kulture. Vidni so uspehi naše volivne borbe VRSTIJO SE DNEVNO V0L1VN1 SHODI DEMOKRATOV - NACIONALISTIČNA ZBOROVANJA BREZ... POSLUŠALCEV - PAZITE NA ZLONAMERNEŽE ■ VAŽNA POJASNILA H V0L1VNEMU POSTOPKU Brez dvoma beležimo na vseh zborovanjih KP in SIAU največjo udeležbo. Dočim so pristaši drugih večjih ali manjših strank znatno popustili, je udeležba na naših volivnlh shodih nadvse zadovoljiva. Tržaško delovno ljudstvo sledi z velikim zanimanjem In polnim razumevanjem naši volivni borbi. V krožkih, na prostem, bodisi v mestu, okolici In na podeželju se dnevno vrstijo številni ljudski govorniki, ki so vsepovsod deležni prisrčnega sprejema. V soboto so se vršila volivna zborovanje v Kolon ji, Rocolu, pri Mitnici (Dazio) in v Ricmanjih. V ponedeljek na Kolonkovcu, pri Sv. Alojziju in v K. K. «Cebulec». Tudi včeraj zve-čef so se vršili volivni shodi pri" Sv. Ivanu K. K. «Škamperle», v K. K. «Perosa», v Repentabru In Padričah. tstotako se uspešno nadaljuje plemenito tekmovanje za volivni sklad. Kljub naraščajoči krizi, brezposelnosti in vsem ostalim pritiskom izkoriščevalskega razreda, daje tržaško delovno ljudstvo skupno s kmeti svoj prispevek za volivni sklad. V soboto so poslali pristaniški delavci 20.000 lir, Skedenjci 26.350 lir. Na volivnem zborovanju, ki se je vršilo v četrtek na trgu Perugino je tovarišica Cerni-vanl nabrala 13.417 lir. V Barkovljah so nabrali do sedaj 12.090 lire. Nasprotno pa doživljata obe slovenski nacionalistični skupini iz dneva v dan večje poraze. V soboto zvečer se je imelo vršiti na trgu v Rojanu zborovanje «Demokracije». Toda ob dbločeni url ni bilo o kakem zborovanju ne duha ne sluha. Iste «uspehe» so Agnelettovcl «želi» v nedeljo na trgu Ponterosso. Enaka usoda je zadela Babičevo «fronto». Na trgu Perugino se je zbrala v nedeljo «ogromna množica...» 8 ljudi. Popoldn polom tudi pri Sv. A-lojzlju. Kaj bo na to rekel «vrhovni šef» Kraigher? Opozarjamo vse volivce, da v slučaju ugotovitve morebitnih progrei-kov na vollVnlh potrdilih, iste takoj javijo Volivni komisiji Komunistične partile tuona pristaniških delavcev, III. nad.) OPOZORILO V zadnjih dneh so v nekaterih v nekaterih delavskih predeno mesta razdeljevali volivna potrdila, ki niso bila opremljena z zadevnim uradnim pečatom. Opozarjamo volivce, da pri prejemu potrdila takoj pregledajo, če ima u-radnl pečat. Kdor je prejel votivno potrdilo, ki nima tega pečata, naj se takoj Javi v zadevnem uradu v ulici Armando Diaz št. 21 lil. nad. (ur- Tako bomo glasovali v tržaški občini nlk od 16.31 do 16.3* ure), kjer naj zahteva na potrdilu pečat. Ponovno opozarjamo, da hodijo po stanovanjih neznanci, ki se predstavljajo kot občinski uradniki. Od družin zahtevajo volivna potrdila, češ, da so potrebna popravka. Ob tej priliki namenoma odtrgajo kontrolno potrdilo ter na ta način uničijo veljavnost vollvnega potrdila. Vsak lak primer Je treba takoj Javiti policiji, ker Je delovanje teh elementov povsem zlonamerno. Prinašamo v izvlečku nekaj pojasnil k volivnem postopku: Vsak volivec mora glavatl osebno na volišču, ki mu je bilo določeno na volivnem potrdilu. Voliti po drugem volivcu ni dovoljeno. Samo v primeru fizičnih ovir, ki pa ne onemogočajo volivcu, da se o-sebno predstavi na volišču, je dovoljeno, da glasuje za istega drugi zaupen volivec, toda vedno v njegovi prisotnosti. Tl primeri se lahko pojavijo, na primer, če je volivec slep, če je brez rok ali pa da jih ne more rabiti. Ce volivec nima osebne izkaznice, se lahko predstavi tudi z drugimi dokumenti, ki so bili Izdani od javne upravne oblasti, ki pa morajo biti opremljeni s sliko. Med te dokumente spadajo pokojninska knjižica od Istituto Nazionale Previdenza Sociale. Poštna knjižica, potni list, železniška izkaznica, dovoljenje za nošnjo orožja, šoferska izkaznica itd. Opozarjamo stare In upokojene delavce, ki prejemajo pokojnino od I-stltuto Nazionale Previdenza Sociale, da se v primeru da nimajo osebne Izkaznice, lahko peslužijo pokojninske knjižice. Cc ima volivec več dokumentov, je najbolje, da se posluži osebne izkaznice, ki je bila izdana nedavno. • organizacij. Pred pričetkom proslave sla dva znana Babičeva plačanca skušala provocirati zbrano prebivalstvo, da bi s tem motila potek obreda. Prisotni so jih pa takoj ožigosali in jim povedali kam spadajo. Nimajo časa Nabrežinski odbor Slovenske demokratske zveze je dal 23. maja 'dgovor glede javne debate s K P Kot je bilo pričakovati, je ta odgovor.... negativen. SDZ pravi, da «ni-mg profesionalnih govornikov kot jih ima K P». Istočasno pa pravi, «da je čas njihovih članov zelo omejen in mora- biti posvečen delu za predstoječe občinske volitve». Kaj je resnica? Ali nimajo govornikov, ali nimajo časa? Odgovoru SDZ se ne čudimo. Za tistega, ki nima konkretnih argumentov je najboljši izgovor izmikanje pred javnim mnenjem. Za naše ljudstvo so razne protikomunistične Iraze, pobrane iz Mussoli-nijega in Hitlerjevega arhiva, že preveč obrabljene, drugih argumentov pa itak nimajo. Njihovo dosedanje delovanje v občinski upravi je za naše ljudstvo najboljši dokaz, kako se oni dejansko brigajo za ljudske interese. Zvesti ciljem prosešhih žrtev LJUDSKI ODER - TRST Makeim Gorki: MATI drama v petih dejanjih predelava ZGODO VINSKI DNEVI N U V DEVI na proetem sobote, 4. junija ob 20. uri V TREBČAH v okviru ljudske veselice na jirostem nedelja, 5. junija (popold.) f SESLJANU v prosvetni dvorani ponedeljek, 6. junija ob 16. uri Povsod veljajo ljudske cene : Sedež . . . . 100 lir Stojišče ... 50 „ Za dijake in člane prosu, društev stojišče 40 lir 1. 6. 1819. je bil rojen ameriški pesnik Walt Whitman. 3. 6. 1792. je bila ukinjena Ilirske dvorska kancelarija in obenem odvzeto priznanje Srbov z» ogrske državljane. 3. 6. 1126. je bil rojen ruski zgodovinar N.M. Karanazin. 3. 6. 1875. je umrl francoski skladatelj Georges Bizet. 3. 6. 1310. je bil rojen ilirski pisatelj Stanko Vraz. Radio Trst II. (360.6 m. - 832 Kc sek > Dnevne oddaje: 7.00-7.45, 11.30-14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 7.15 . 24.00 neprekinjen». Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00. 19.45. 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.15 (izvzemi1 nedelltJj SREDA: 13.12 Glasba po željah, 19.00 Tehnika In gospodarstvo, 21.00 Razgovori pred mikrafonom, 21.30 Schuberti Simfonija v C duru st. 9. ČETRTEK: 11.30 Iz opernega svet* 13.30 Lisztov e in Chopinove skladbe, 18.00 Glasbeno predanje, 21.00 Radijski oder - 'Finžgar: Naša kri, izvajajo člani Radijskega odra. 22.45 Uspavanke, PETEK: Glasba po željah, 18.40 Sra. mel kintet pod vodstvom Oskarja Sorica, 19.00 Angleščina po radiu. 20.3® Tržaški kulturni razgledi, 21.00 Mojstri besede, 21.30 Znani čelisti. DVE LETI SO ČAKALI Matere in vdove padlih postavljajo pred sodišče V nedeljo zjutraj se je vršila na Proseku komemoracija 11 antifašistov. ki so jih 29. maja 1944 umorili nacisti. V svojih govorih sla tov. Poslo-gna in Malalan razkrinkala in strogo obsodila haraščajočo gonjo proti partizanskemu pokretu, Ta nesramna kampanja pa prihaja do pravega izraza prav v tej volivni borbi, kjer so proti partizanom in borcem mobilizirane vse sile v službi tukajšnjih šovinistov, od policije, sodnije, do raznih časopisov, ki so glasila pmtiljudskih strank. Demokratične množice pa bodo dale svoj volivni glas prav za te žrtve naci-fašizma. Glasovale bodo za svetle ideale, katerim so žrtvovale svoja življenja nepregledne vrste borcev za svobodo. Babičeva razpadajoča skupina je skušala Izvesti svojo običajno provokacijo. Na kraj usmrtitve so položili, ne da bi jih kdo videl, par vencev z napisi naših demokratičnih Ni ga tedna, posebno v tej volivni kampanji, da se ne bi vrstili na sodišču vsakovrstni procesi proti partizanom, aktivistom Iz osvobodilne borbe in demokratom na splošno. Nešteti procesi, policijske preiskave pri naših aktivistih, aretacije in zasliševanja, to so «argumenti» po katerih krepko segajo vse šovinistične stranke in strančice, da bi pred ljudstvom zasmehovale in sramotile partizanske borce in vse žrtve na-cifašizma. V takem ozračju se je vrš,l pred tržaškim kazenskim sodiščem v soboto 28. t.m. proces proti sestrama Ani in Mariji Rossi, ki sta bili «obdolženi» «zločina poveličevanja in-foibatorjevirteri-grbinje napram po-liclstu. Obtoženi dogodek se je vršil še 25. maja 1947 (!). Ta dan (to je pritd dvemi leti!) se je vršil na tukajšnjem pokopališču pokop 16 trupel, ki so jih izvlekli iz neke kraške jame. Neka ženska v sprevodu, se je ob tej prili ki izrazila o fašistih zelo pohvalno, na kar sta ji primerno odgovorili sedanji obtoženki, ki sta se slučajno nahajali v bližini omenjenega sprevoda. Ta odgovor pa je zelo razhudil ostale spremljevalce pogreba, ki so se besno zagnali proti njima In ju tudi fizično napadli. Intervenirali su policisti, ki so z obema ženama surovo postopali in j.ih odvedli na policijsko postajo. Ker je ena izmed obotoženk protestirala proti takemu nečloveškemu postopku, sl je nakopala.še drugo obtožbo «ža- litve organa javne varnosti». Sestri Rossi,1 ki sta preteklo soboto sedeli na zatožni klopi, sta bili obe kruto prizadeti od nacifašistlčne zverine. Ana Rossi je zgubila moža zloglasnem taborišču Buchen-waldu, dočim so njeni sestri Mariji nacisti in fašisti leta 1944 obesili «ina. Zato je povsem razumljiv in upravičen njihov odgovor na taka poveličevanja fašistov. Toda sodniki niso hoteli vsega te ga upoštevati, akoravno so nekatero priče izpovedale, da izgovorjene besede niso veljale posmrtnim ostankom 18 trupel, ker sta bili ob toženki obrnjeni v stran. Tako so sodniki obsodili Alio Rossi na 1 leto in 20 dni zaP&ŠSt.' čŠb» čim je bila njena sestra Marija oproščena. Branil je odv. Zennero» Dve leti je čakalo sodišče za razpis te razprave. Čakali so volitev, da v duhu reakcionarne volivne propagande ponovno Iznesejo ves svoj srd in sovraštvo proti žrtvam fašizma. Ta krivična obsodba pa zveni kot zasmeh materam in vdovam pretekle vojne. Za listo KP določeno 2 4 O škrati n ator lev BABIČEVI PLAČA NCI POMAGAJO POLICIJI GRANITEN BLOK IZDAJALCEV — Na fronti Babičevih izdajalcev nič posebnega. Samo lokalni poskusi neuspelih zborovanj. Največji «uspeh» moramo beležiti na nedeljskem Babičevem zborovanju na trgu Perugino. Govornikov ni, zvočnikov ni, poslušalcev ni: tragedija v Babičevem generalnem štabu. Tito se bo zagrabil za lase, teka! v nočni srajci po svojih sobanah v Dedinjah in kakor rimski cesar Avgust po porazu svojega generala Varusa, kričal: «Babič, Babič, vrni mi dinarje#. ZNAČILNA BELINA — Znak Babičeve «Sleparsko izdajalske lažnive frakcije» (SILF) je petokraka zvezda, ki ji je sredina bele barve. Naši ljudje, ki jim je humor prirojen, so takoj začeli ugibati, kaj naj bi pomenila ta čudna m nenaravna belina v rdeči zvezdi. Eni pravijo, da je bela barva posuta s črnimi pičicami znak razkroja Babičeve skupine zaradi «Uriiceuih bakcilov». Drugi pa pravijo, da se njihova zvezda beli, ker misli v kratkem postati popolnoma bela slična ameriški (to ne bi bilo nič čudnega, če pomislimo na. čudne obiske, ki jih je deležen Tito). Tretji po so mnenja, da so izdajalci nasilno odrezali iz njene sredine srp in kladivo in da zato čaka poslednji «ruk» demokratičnih sil na njene skrunilce, da bi zopet dobila svojo pravo vsebino. Nekateri pa so prepričani, da je tista belina skrunilni in sramotni pljunek izdajalcev na petokrako zvedzo, t.j. na simbol narodno osvobodilne borbe in njenih pridobitev. Toda ne bojte se, izdajalci: ta vaj pljunek na našo zvezdo vam bo ob priliki z obrestmi povrnjen. O tem bodite prepričani. Ljudske sodbe vas ne bo nihče rešil. Temveč ker ste s svojimi klevetami izvabili naivneže, ki so vam 11 mesecev sledili in ki so vam sedaj začeli uhajati. Naloga skrutinatorja, t.j. člana sekcijskega votivnega urada, je paziti, da se postopek na volišču pri glasovanju vrši po zakonskih predpisih in nepristransko. Ker že imenuje oblast (predsednik apelacijske-ga sodišča) predsednika sekcijskega volivnega urada, ta pa tajnika, bi po demokratičnih načelih bilo na mestu, da so skrutinatorji zaupniki posameznih strank in od teh tudi postavljeni, ker bi le na ta način bili v polni meri zagotovljeni toliko točnost, v poslovanju, kakor tudi ne-pristranost volivnega urada. Toda volitve so le prevaien, obenem pa za onega, ki ima oblast v rokah, le prevabljiv dogodek, da bi se ga ne izkoristilo, kakor je treba. No, ukaz VU št. 33 prepušča postavitev skrutinatorjev ne strankam, temveč občinskemu svetu. Ker pa vemo, v čigavih rokah so občinski sveti toliko v Trstu, kolikor v podeželju, je razumljivo čemu, bolje — komu naj služi ta odločitev. Na pritiska naših ljudskih množic je tržaški občinski svet le moral zagrist; v kislo jabolko ter vnesti med skrutinatorje tudi pripadnike KP. Gospodje v občinskem svetu bi pa ne mogli biti pravi pristaši «Giunte», če bi — vsaj kolikor se da ~ ne oškrnili njih, ki se jih najbolj boje! Zato niso postavili naših pristašev v vseh 277 sekcijskih volivnih uradih, ampak samo v 240. Zelo «demokratično» in «pošteno», kaj? skega razreda in to bičevi nacionalisti. so prav Ba- Babičevci so spravili na svoje kandidatne liste ljudi iz najrazličnejših vrst; tu najdeš skrivače izza časa osvobodilne borbe, oportuniste, ljudi, ki so j ili oni sami do nedavnega smatrali za belogardiste in ki so v resnici luti naklonjeni belčkom in celo že stare izdajalce pravega demokratičnega pukreta. V eno izmed teh vrst spada tudi neki Rupel Ivan, kmet iz Proseka-Devinščine, ki je kandidat fantomske Babičeve ljudske fronte. Ta človek je preteklo nedeljo, nekaj časa pred proslavo padlih na Proseku, hotel napasti naša tovariša Malalana in Po-stogno. Hvalevredna gesta kandidata neke liste v času volivne kampanje, mar ne? POPRAVEK V dvajseti številki našega ii-sta na 4. strani in sicer v življenjepisu tov. Perčič Bogoljuba, kandidata SIAU za nabrežinsko občino, je pomotoma izostala navedba, da je omenjeni tovariš član Komunistične partije. V tem smislu se glasi naš današnji popravek. Babičevim prišepetovalcem in in-trigantom pa povemo, da tov. Perčič hod dosleden borec za pravice delovnega ljudstva, ni nikdar in nobenemu skrival svoje politične pripadnosti Komunisti niso skrivači. Skrivaštvo in zahrbtnost sta značilnosti, s katerima se lahko «odlikujejo« edino izdajalci delov- Babičevi kaniati se "odlikam. Neupravičena aretacija aktivista 25. maja bi sc bil moral vršiti sestanek članov TSlAU v Ccrovljah, na katerem bi se bilo obravnavalo vprašanja v zvezi s sedanjimi volitvami. Malo pred pričetkom sestanka sta prišla v hišo, kjer bi se bil moral ta vršiti, dva civilna policista ter povpraševala po gospodinji. Eden je imel v rokah sveže odtrgan naš lepak. Hotela sta vedeti, kdo je lepil lepake. Tov. Franc Pertot jima je obrazložil, da so lepaki oblastno dovoljeni 1» da je njih trganje kaznivo. Ko sta agenta odšla, je neka oseba povedala, da je videla znano babičevko, ki je pošiljala oba policijska agenta, naj bi sestanek razbila. Kmalu nato pa sta se agenta povrnila ter odpeljala tov. Pertota na policijsko postajo v Mavhlnje, kjer mu je poveljnik policije trdil, da sestanek ni bil dovoljen in je kazniv, Ker je bil vsak izgovor odveč, «o ga odpeljali v zapor v Devin. Tam je bil Pertot zaprt do 13. ure naslednjega dne brez vsake hrane. Zaradi takega ravnanja je prizadeti tovariš protestiral, a policisti so se opravičevali z «neljubo pozabo». Pripomniti je tudi, da sta hotela v isti hiši prirediti prejšnjo nedeljo «leteči» sestanek Babičeva plačanca Mirko Kosmina in Rado iz Sem-polaja. Ceroveljčani pa so zahtevali, da omenjena gospoda nemudoma za-, pustita vas, kar sta «junaka» tudi storila. ______ PETRONIO se je Izpljuval « « A J> I O ) RADIO MOSKVA v srbohrvaščini čas 6.00 val. dol. 25,08; 25,23; čas 16,00; val. dol. 25,08; 30,08; čas 20,0P val. dol 19,08; 25,08; čas 21,30; val-dol. 30,8; 377,4. v slovenščini čas 18.45; val. dol. 25.08; 30,81 čas 21.0; val. dol. 30.8; 377,4. PRAGA čas 14.45; val. dol. 31.40; čl« 16,30; val. dol. 31.41; 1935 čas 19.3Q1 val. dol. 39.92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol. 50.00. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549; čas 20,# val. dol. 549. SOFIJA čas 20,50 val. dol. 81,92; val. dol. 391. VARŠAVA čas 19.00 val. dol. 48,28. TIRANA čas 21,00 val. dol. 38,22. čas 22,3» Nacionalistični izleti Dramska skupina Iz Trebit gostuje danes ob 20. url v Ricmanjih s tro-deiansko «Dve nevesti». Udeležite se prireditve polnoštevilno. Od ljudi, ki so z veseljem sprejeli vest o sklenitvi Atlantskega paktu, ki odobravajo Marshallov načrt, ki se na večerji in na kosilu pasejo s protikomunizem in ki nazivajo generala Airey a «Naš vrhovni poveljnik», ne moremo pričakovali drugega, nego gesla, s katerimi sc italjanske šovinistične stranke v pomanjkanju drugih argumentov spuščajo ix votivno borbo. Pomanjkanje argumentov je hiba, ki tare tržaške belčke, oz. Agne-lettov-ce. Programa nimajo, čeprav pravijo, da se oni ne spuščajo v take «malenkosti» — to trdijo tudi italijanske šovinistične stranke — in da bi nadomestili to svojo pomanjkljivost, so začeli • uporabljati «argumente» fojb, ugrabljeni itd. Ce so bili pred volitvami histerični protikomunisti, so postali sedaj hiperhisterični. Sedaj jim ni-več dovolj, da se poslužujejo klevet iz mednarodnega protikomunističnega arzenala, marveč so začeli uporabljati celo tista gesla, ki so postala bojni konj italijanskih šovinističnih strank, Za njih ni več razlike med fašisti in poštenimi ljudmi, za njih obstajajo ramo «žrtve» komunizma, za njih obstoja AGNELETTOVCI in argument ' fojb,, samo «komunistično barbarstvo». Vedeli smo, da so Agneletlovci simpatizerji domobrancev, belogardistov in plavogardistov, teh pro-slulih rabljev slovenskega naroda, toda čudno se nam zdi, da so prav sedaj začeli svojo gonjo o «fojbah» S tem si niso pridobili t simpatij slovenskega prebivalstva, ki je sovražilo in sovraži ne samo italijanske fašiste, marveč in predvsem slovenske fašiste, ki so pomagali okupatorjem klati naše ljudi in ki se hočejo danes ponašati s svojo borbo s svojim «slovenstvom». Kakšno slovenstvo? Ali mogoče «slovenstvo» Rupnikovega, Graziolijevega, Veber, rheiterjevega tipa? Ali pa mogoče «slovenstvo» Ide de Vecchi in drugih fašističnih prvakov? Takega «slovenstva» nočemo in ne pojmujemo, tako «slovenstvo» je dobro samo za razne advokate, veletrgov- ce, bivše domobranske oficirje in kolaboracioniste, zato sl lahko razlagamo, zakaj govorijo o «/oibah» m «ugrabljanju». Tudi oni bi hoteli, kakor njihovi italijanski somišljeniki, rehabilitirate liste koljače, Ki so se «izkazali» za časa fašistične okupacije. Taka gesla pa nam dokazujejo. da ni nobene — niti najmanjše — razlike med italijanskimi in slovenskimi šovinisti. Geslo «samo Boa te vidi, Stalin nel» pa nam prikazuje «veliko razliko» med italijansko demokristjansko stranko, ki je šla s tem geslom v borbo za lanske aprilske volitve v Italiji in mršavo ikupino prekooceanskim gospodom vdinjenih slovenskih izdajalcev. Kako naj jim torej verjamemo, ko se bijejo po prsih da so «edina» slovenska lista? Kako naj j im verjamemo, ko se tako radi naslanjajo na ameriške mogotce, na italijansko demokristjansko stranko in na izrazito protisloven-ka gesla italijanskih fašistov in šovinistov? Najboljše bi bilo ,da bi’se imenovali «edina slovensko-ameri-ška lista», kar bi najbolj odgovarjalo resnici. Se to ne, ker so jim začeti delati konkurenco tati Titovi podrepniki v Trstu. Včerajšnji Primorski dnevnik prinaša poročilo o volivnem sestanku njegovih «zvestih» preteklo nedeljo v Dolini. Kakor doslej še vedno, bili radi tudi to pot povedali ogromne številke Dolinčanov, ki so poslušali besedičenje njegovih «govornikov». Pa je le raje zatrobil o «po Vidaliju in njegovih kričačih teroriziranih obrazih», da bi se mu morale še dolinske kokoši smejati, če bi mogle. Dajte gospodje, poročajte raje o stvarnosti s terena, 'namesto o pobožnih željah prebivalcev v vili Alessil Svetovali bi vam pa še nekaj: naši, v trdi borbi prekaljeni borci so mnogo preresni, mnogo preponosni, da bi se jih moglo tudi le zdaleka dojmiti nizkotno klevetanje avanturističnih gospodičev, ki so osvobodilni borbi sledili le od daleč. Višek nizkotnosti p a je primerjanje borca in odlikovanca iz NOB z - SSovskimi banditi. Res lep napredek! Le tako naprej! Neverjetno stvarno in «častno» se kažete delovnemu ljudstvu/ Vprašamo vas: zakaj nista gospoda Slurman in Tine dovolila besede tov. Lavrihi, ki se je priglasil k diskusiji? Pa kako to, da je predsedoval sestanku (15 Dolinčanov in 20 importirancev) Sturman, mesto vnaprej določenega «Italijana» Vi-triha? Se je morda v zadnjem hipu skesal, kakor Bolčič v Bol juncu? Mimogrede še to: širokoustni g. Petronio je pač izpljuval toliko strupa na resnično demokratične ljudske organizacije, da mu je žolč najbrže ostal prazen; ni pa znal niti besedice povedati o listi «neodvisnih», sestavljeni izključno od onih, ki sede na mehkih uradniških stolčkih v občinskem uradu. Hm! morda vam bodo jutri tudi ti dobrodošli, kaj? Z,e večkrat smo pisali ) aretiran In odpeljan v Trst, odtod v Bataljon Speciale. Po razpadu nalije, na poti domov, so ga prijeli Nemci in odpeljali v Nemčijo. Ze leta 1942 Je deloval za OK. Cim Je prišel iz Nemčije, Je bil izvoljen za tajnika Narodno usvo-bodl'i.ega odbora. Danes Je tajnik SlAlr. C er nj ava Franc pok. Mihaela, rojen 22. 3. 1192. e Gabrovki št. 16. V času N O B je deloval na terenu. 27. februarja 1944. je bil odpeljan v Nemčijo in tam ostal do konca vojne. Leta 1945 je prišel domov in pričel takoj delovati v množičnih organizacijah. Clan partije od leta 1943. pok. Martina, roj. 25. 3. 1892. v Zgoniku št. 34, stanuje v Saležu št. 27. V času N O B Je delal na terenu, po osvoboditvi je pričel delovati z velikim veseljem na polju kmetijstva. Na zadnjem kongresu ES Je bil Izvoljen v centralni odbor ln kmetijsko sekcijo. pok. Ivana, rojen 17. «. 1913. v Sani atorcl št. 6. Od razpada Italije pa do konca maja 1945. je bil v partizanskih edinkah. Takoj po osvoboditvi Je bil izvoljen za člana ljudskega odbora v vasi in pozneje v SIAU. od Edvarda, rojen 25. 5. 1921. v Malem Repnu št. 21. Od novembra 1944. do Januarja 1947. je bil v NOB. Kmalu po osvoboditvi Je bil sprejet v Komunistično partijo, sedaj je predsednik Prosvetnega društva in v organizaciji SIAU. od Antona, rojen 5. 12. 1919. v Brlščkth št. 22. V času NOB je bil v ujetništvu v Alžiru. Takoj po povratku domov Je pričel delovali na terenu In bil v kratkem času sprejet v Komunistično partijo. Izvoljen Je bil za predsednika ljudskega odbora v vasi. Danes Je tajnik SIAU. Jr"- ah .ona, roj. i2. i. lcSb.. v št. 48.. stanujoč št. 20. po “oklicu železničar. V času vojne ” *»1 v Italiji kot Izseljenec: takoj "O Povratku v svojo rojstno vas je , rit*l aktivno delovati In bil Izvo-')en za tajnika SIAU v Saležu, kjer 6 danes odlikuje s požrtvovalnostjo v delu. Milič Stanko 1(1 v • v lercio Jožef Gruden Josip ■"•torci št. 9., po poklicu železničar v Pokoju. V času NOB Je deloval terenu ter bil po osvoboditvi 'tvoljen za predsednika N O od-"«ra pozneje za tajnika SIAU in Vrl* še danes vestno in požrtvo-v*tao svoje delo. Pred nekaj meteci je bil sprejet v Partijo. Gridane Alojz roj. 10. 6. 1908. v Saležu št. 48. Od leta 1923 deluje v delavskem gibanju in kot simpatizer K P Leta 1932 Je prišel v Ječo kot antifašist; leta 1942 zopet preganjan, pozneje poslan v koncentracijsko taborišče ln od tam prepeljan v Rim v Regina Coeli ter obsojen od posebnega sodišča. Ostal Je v ječi do razpada Italije. Prišel Je v roke Nemcev ln bil poslan v Nemčijo v taborišče. Po osvoboditvi Je bil izvoljen od ljudstva v krajevni N O O In bil imenovan za sekretarja Partije. Milič Anton Za demokratično in samostojno občino; za narodnostne pravice; za zaščito in pomoč našemu kmetu; za obnovo kamnoseške industrijo; za pravično davčno politiko; za napeljavo vodovoda in olektrike; za kontrolo nad cenami ; za zgraditev novih šol; za zboljšanje higijenskih in zdravstvenih razmer; Kandidati SI Ati za občino BEPElVfTABOR Lazai »osip P"kl Uana, roj. v Hcpentabru, 1.8. "9., kmet, bivajoč v Velikem Rep-v" sl- 60. Dosleden borec za pra-'e delovnega ljudstva. Za časa •vobodline borbe Je bil interni-, v Nemčiji. Po svoboditvl se 0alnt> udejstvuje v antifašističnih tp.aniracijah, predvsem na sindi-">nem poiju. Sedaj je predsednik . ^ v Repeniabru. Poznan Je tudi ». naPreden in sposoben gospodar. ‘lya veliko zaupanje ln spoštovanje vaščanov. Guštin Ivan Do>°Sipa’ r°J- v Repeniabru, 7. 11. It , kamnosek, bivajoč na Colu «6. Zaveden in pošten delavec. Bil borec NOB Škabar Anton pok. Krama, roj v Repeniabru 18. 11. 1995.. mizar, bivajoč v Velikem Repnu št. 78. Za časa nemške okupacije Je bil interniran v Nemčiji. Dosleden antifašist ln borec za delavske pravice. Gulič Stefania por. Škabar pok. vosipa, roj. v Dutovljah, 21. 1. 1902., kmetica, bivajoča v Velikem Repnu št. 62. Za časa osvobodilne borbe je aktivno delovala v organizaciji OK. Ho osvoboditvi deluje v vrstah ASIZZ na vasi. Priljubljena zlasti med ženami na vasi. Škabar Ivan Purič Karlo Guštin Josip Guštin Angel od Ivana roj. v Repeniabru, 29. 6. DOk- Antona’ roJ v Hepentabru, 27. pok Josipai roJ, v Repeniabru, 17. pok. Antona, roj. v Repeniabru, 1. 6. 1913., kamnosek, bivajoč v Veli- j 1|g6 klesar bivajoč na Colu 9. 1905., uradnik, bivajoč v Velikem Repnu št. 8. Bil je borec NOB lg Za časa osvob. borbe je bil kem Repnu št. 14. Bil borec NOB kjer je bil tudi ranjen. Po demobi- aktlvist OF v vasl> kjer $e vedno In dosleden antifašist, predan de-lizaciji se udejstvuje v demokra- sogeluje v demokratičnih organi- mokratičnemu delavskemu gibanju, tlčnem delavskem gibanju. zacijah. 1922., kamnosek, bivajoč v Velikem Repnu št. 1. Bil je borec NOB. Po demobilizaciji se udejstvuje zlasti v delavskem gibanju. Guštin Ivan od Jakoba, roj. V Repeniabru, 4. 8. 192*., kamnosek, bivajoč v Velikem Repnu št. 10. Kot borec NOB Je bil od sovražnika zajet in odveden v taborišče v Nemčijo. Po osvoboditvi je vstopil v JA. Sodeluje pri demokratičnem gibanju. Guštin Alojz pok. Andreja, roj, v Repeniabru, 2. 5. 1907., delavec, bivajoč v Velikem Repnu št. 3. Za časa nemške okupacije je bil Interiran v Nemčiji. Po osvoboditvi se udejstvuje v demokratičnih organizacijah. Ravbar Anton Ravbar Karlo Barič Marija por. Škabar Škabar Emil od Josipa, roj. v Repeniabru, 29. 3. kamnosek- delovodja, bivajoč pok. Andreja, roj. v Repeniabru, 4. od Josipa, roj, v Repeniabru, 10. pok. Luka, roj. v Repeniabru, 27. 1905., kamnosek- oeiovooja, o.vajuv .v,. » ««v-..- - —-----—................. *" 3.1911., mehanik, bivajoč na Colu v Velikem Repnu št. 28. Za časa 10. 1905., gospodinja, bivajoča v Ve- 1. 1013., delavec, bivajoč v Velikem Jaj(0 boŠ gleSOVSI V naslednjih ODČindh šil 31. Zaveden antifašist in pošten osvobodilne borbe je bil interniran likem Repnu št. 19. Med N O B Je Repnu it. 3. Borec JA. Po demobi- y ^jj^j nebreŽinsId, ZOOniŠld Ifl Re-delavec. Bil je interniran * Nemčiji v Nemčiji. Je zaveden ln pošten bila marljiva aktivistka OF v vasi. lizacijl vseskozi predan delavske- - ' . . ' 3 delavec. Danes sodeluje v vrstah ASIZZ. mu gibanju. penrdOrU m Proti starim prevarantom in izkoriščevalcem glasujte za program in kandidate S.I.A.U. Rešimo vprašanja vasi STANOVANJSKA KRIZA IN OBNOVA Slika kaže prazno hišico, kateri je upravitelj babičevec. To Je ena izmed hišic, ki so prazne v Borštu. Vendar to vprašanje praznin ms m samo v Borštu, v skoraj vseh vaseh lahko naletimo na take primere. Fo drugi strani pa je na desetine in stotine ljudi, ki nima doma, ali pa se stiska velika družina v ozkih in nezdravih prostorih. Babičevci ne bodo rešili tega vprašanja, a ljudje iz vrst «demokracije, ki sedijo že štiri leta v občinski upravi, so našim občanom jasno pokazali, kako se oni zanimajo za občinska vprašanja. Druga slika od leve na desno kaže ruševine v Kroglah tretja v Prebencku in četrta v Dolini. Samo ljudska in demokratična občina bo rešita vprašanje obnove, ki je stara občinska uprava nf znala klini "hotela rešitk ■it ».-Sp Sf *£. *•- 1A1MW im f « ' mm , mm J iMi-l mm Napeljava vodovodov in tekoče vode Skoraj v vseh naših vaseh je vpr»2ar> vod« In napeljave vodovoda najbolj p^-re