Zgodovina v II. in III. Berilu. (V c. k. zalogi šolskih bukev 1. 1880.) 0 tem piše ,,Popotnik" 1. 23. tako-le: Šesti in zadnji del III. Berila obsega zgodovino . . . ,,Prebiraje novo čitanko me je radost obšla, najti v zgodovinskem delu to, kar mi je kot ljudskemu učitelju iskati bilo: in kaj bi ne, spoznal sem iz marljivega dela sestavitelja zgodovinskega dela v II. Berilu, saj se ujema zgodovinska snov te čitanke po vsem z ono v III. Berilu. To vam niso tako zvani odlomki iz obširnejše zgodovine brez nog in glave, to so žive, v sebi doveršene slike, vsaka za se polna lepih prostorcev, na kojih tudi mlada glavica premišljevaje počivati zamore, okrepčavši si pri tem um in serce i. t. d. in konečno pravi: berilo vstreza povsein tirjatvam, ki je stavi narodna šola do njega". Pri zgodovinskem pouku si mora tedaj mladina okrepčati um in serce, — menda je tudi namen ta, da si ji nekoliko vednostni krog razširja, da ve in spozna ceniti svoj rod, a tudi bližnje sosede, ki so v dotiki z domačo deželo, z ožjo in širjo domovino. — Kolikor glav, toliko misel, a prebravši zgodovinski del v II. Berilu, pričakoval sem, da bode III. Berilo namestilo, kar je v II. bilo izpuščenega — a v ti stvari sem se nekoliko varal. Slike v zgodovini so jednostrauske, vzete le iz zgodovine nekaterih narodov, ki niso bili toliko merodajavni v zgodovini; na glavni razvoj se premalo ozirajo, nekatere reči preveč, druge pa premalo ali kar nič, ali le poveršno opisujejo; nekatere slike so celo legende, ki se rade bero ali zgodovinske niso, tedaj k stvari. Iz starega veka ima II. Berilo te-la berila: 153. Solon in Krez. 154. Krez in Cir. 155. Mladost Aleksandra Velicega. 156. Rimski cesar Tit, potem kulturna obrazca. 157. Stari Slovani in 158. Hiše starih Slovanov in še 159. Atila. III. Berilo ima 187. Odgoja špartanske mladine. 188. Špartanka. 189. Leonida se Špartanci pri Termopilah. 190. Romul, ustanovitelj Rima. 191. Fabricij. 192. Družinsko življenje starih Slovanov (kulturna slika). Najslavnejša ljudstva, od katerih tudi izvira sedanja kultura, so bili Gerki, med njimi pa Špartanci in Atenci, in Rimci. — 0 Špartancih nahajamo troje slik, ki so sicer med sabo v miselni zvezi — in vse skupaj doveršena slika. — Prašam pa, ali niso Atenci, in njih postavodaja veliko več posnemanja vredni, kakor Špartanci, ki so se izrejevali le v to, da so druge znali pobijati, ali je res Šparta, ta vedni vojaški tabor, toliko slavna v zgodovini, ali ima res tak kulturni moment v sebi, ali ima toliko posnemanja vrednega na sebi, da bi zarad tega mladina ne slišala nič od delavnih marljivih in umetnih Atencev, — tedaj odgoji špartanske mladine naj se nasproti stavi odgoja atenske mladine po modrih postavah Solona! — Vojske Aleksandra Velicega so jako kulturnega pomena, ako je v II. bsrilu nekaj stalo o njegovi mladosti, prilegalo bi se v III. nekaj o njegovih vojskah. Iz rimske zgodovine imamo v II. Berilu 156. b. v. nRimski cesar Tit" in v III. 190. b. v. nRomul ustanovitelj Rima". 191. b. v. nFabricij". S tem je tudi končana rinaska povestnica. Se ve, da se v ljudski šoli ne da mnogo govoriti, a povedati bi se vendar moralo, da so Rimci prišli do Dunava in Rena, tam terčili skupaj s Germani, po krajih današne Avstrije gospodovali. — Prav umestno bi bilo, da se tukaj ali pozneje pri srednjem veku kaj pove v Germanih, kajti nad njimi se je razbila rimska sila in srednji vek sliši njim. Morda bi ne bilo napačno, ko bi se kulturna slika Slovanov enkoliko stisnila, pa tudi od Germanov kaj povedalo. — Brez Atile (159. b. v.) tako ni jedno berilo, naj bi se pa tudi povedalo, da so Hunci povod dali velicemu preselovanju narodov, ki se je še le poleglo v desetem stoletji. 160. berilna vaja Belizar. Na prehodu iz starega v srednji vek najdemo v II. Berilu 160. b. vajo aBelizar", ki se prav lepo bere, a zgodovinska ni, — Belizar je bil o svojem času tako bogat, da je 8000 konjikov na svoje troške zderževal. V Italiji zoper Gote ni mogel dosti storiti, ker ga niso podpirali, cesar Justinijan ga pokliče iz Laškega, ga verže v ječo, v kateri je leto in dan zdihoval, a Justinijanov naslednik ga je oprostil. — Naslednik njegov, Narzes, je dobil dosti pomoCi, in je Gote užugal. — Belizar nam je zgled zvestega podložnika; Gotje so ga volili kralja, on se je delal, kakor da prevzame to čast, da lože zmaga sovražnike. Belizar je bil zvestejši od svojega naslednika Narzes-a, od katerega pravijo, da je iz maščevanja poklical Longobarde v Italijo; delal je za čast rimskega imena, a kakcr je bazen o Bslepera" Belizarju izmišljena, tako so tudi besede podtaknjene in tendencijozne. — Nehvaležnost je plača sveta, nehvaležne so ljudovlade, dostikrat še huje in gerje, kakor kralji in cesarji. Povest o slepem Belizarju sem bral naj pervo v Slomšekovih Drobtincah, od tod je prišla v Janežičevo berilo, a nam ni treba izmišljenih povest, imamo jih resničnih in zgodovinsko poterjenih. 193. b. v. Karol Veliki in Obri. No, tudi brez silovitih Obrov nemore biti kako berilo, dasiravno o njih ni sledu ne tiru na svetu, ako nas beseda obir (orjak) ne spominja njih imena? — Tukaj bi vendar nekaj več želeli zvediti o nKarolu Velicem" in neposrednje tudi o Nemcih. Karol Veliki je menda največi vladar, kar jih zgodovina pozna, vojak, postavodajalec in — veren kristijan. Naj mu svet le očita, da je z mečetn razširjeval kerščanstvo, naj pa pove kdo kako drugačno sredstvo, da se ukroti ratobarno, roparsko, zdivjano in nravno propalo ljudstvo, kakor so bili Obri. Karol Veliki predstavlja v svoji osebi doveršeno sliko vladarja, ki je srednjemu veku utisnil svoj pečat, njegovo rimsko-nemško cesarstvo se je ohranilo v raznih podobah nad 1000 let, mislimo tukaj na 1. 1806, v katerera se je cesar Franc odpovedal časti rimsko - nemškega cesarja, on je bil pa tudi veren sin katoliške cerkve, katero je razširjeval, varoval, branil in po njenih postavah živel. — Toda, ker ne pišem zgodovine, naj tukaj jenjam, a mislim pa, da bi berilo, namenjeno avstrijskim šolam, nekaj več imelo povedati o aKarolu Velicem". (Dalje prih.)