STANJE POPULACIJE mOčvIrSkEgA krEšIčA CARABUS
VARIOLOSUS (COLEOPTErA: CArAbIdAE) v NATUrA 2000
ObmOčJU LIčENCA PrI POLJčANAh, Sv SLOvENIJA
Matjaž Bedjanič1, andrej Kapla1, al Vrezec1,2
1 nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, Si-1000 ljubljana, Slovenija
2 prirodoslovni muzej Slovenije, prešernova 20, Si-1000 ljubljana, Slovenija
e-mail: matjaz.bedjanic@nib.si, al.vrezec@nib.si, andrej.kapla@nib.si
Izvleček – na območju natura 2000 ličenca pri poljčanah smo prvič sistematično
raziskali razširjenost, relativne abundance in varstveni status močvirskega krešiča
Carabus variolosus nodulosus creutzer, 1799. V letih 2019 in 2020 je bila vrsta za-
beležena na skupaj 37 od 52 vzorčenih lokalitet. naseljuje manjše gozdne potoke,
povirja in močvirne izvire v gozdnatem, gričevnem delu območja, medtem ko se ne
pojavlja v negozdnatih ravninskih delih območja. predstavljeni so podatki o relativnih
abundancah vrste na posameznih lokalitetah. predlagana je ozka osrednja varstvena
cona tik ob gozdnih potokih in povirjih, kjer se je potrebno strogo izogibati vsem
gozdnogospodarskim in drugim posegom. po naši oceni je populacija močvirskega
krešiča na območju natura 2000 ličenca pri poljčanah trenutno v ugodnem ohranit-
venem stanju.
Ključne BeSede: razširjenost, varstveni status, vlagoljubni krešič, Habitatna direktiva,
natura 2000, Slovenija
Abstract – pOpulaTiOn STaTuS OF GrOund BeeTle CARABUS
VARIOLOSUS (cOleOpTera: caraBidae) in naTura 2000 SiTe
ličenca pri pOljčanaH, ne SlOVenia
The distribution, relative abundances and conservation status of Carabus
variolosus nodulosus creutzer, 1799 was systematically surveyed for the first time
in the natura 2000 site ličenca pri poljčanah. in 2019 and 2020, the species was
recorded at a total of 37 of the 52 sampled localities. it inhabits smaller forest
streams, headwaters and marshy springs in the forested, hilly part of the area, while
it doesn’t occur in the non-forested, flat parts of the area. data on relative
abundances at individual localities are presented. a narrow central conservation zone
163
ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA
LJUBLJANA, DECEMBER 2021     Vol. 29, øt. 2: 163–176
right next to forest streams and headwaters, where all forest management and other
interventions must be strictly avoided is proposed. according to our assessment, the
population of Carabus variolosus in the natura 2000 site ličenca pri poljčanah is
currently in a favorable conservation status.
Key wOrdS: distribution, conservation status, hygrophilous carabid, Habitats directive,
natura 2000, Slovenia
Uvod
Močvirski krešič Carabus variolosus nodulosus creutzer, 1799 je izrazito
higrofilna in stenotopna vrsta, vezana na manjše ohranjene gozdne potoke in ozek pas
vlažnega obrežja, ki ga navadno poraščajo sestoji močvirnih listnatih gozdov s
prevladujočo črno jelšo Alnus glutinosa, velikim jesenom Fraxinus excelsior, bukvijo
Fagus sylvatica ali belim gabrom Carpinus betulus (Vrezec s sod. 2011, Slike 1-3).
Živi na izjemno vlažnih in manj zaraščenih gozdnih tleh ob robu vodnih teles, izogiba
pa se kisle podlage (Matern s sod. 2007, Marinček 2010). Odrasli hrošči so dolgoživi
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
164
Slika 1: Močvirski krešič Carabus variolosus na lokaliteti Grajenka v natura
2000 natura 2000 območju ličenca pri poljčanah (16. 6. 2020; Foto: M. Bedjanič).
Figure 1: Carabus variolosus at locality Grajenka in natura 2000 site ličenca pri
poljčanah (16. 6. 2020; photo: M. Bedjanič).
in živijo dve do tri leta, disperzija je razmeroma majhna, živijo pa v relativno
izoliranih populacijah, ki so omejene s primernim habitatom (Turin s sod. 2003). Vrh
aktivnosti odraslih hroščev je dosežen med majem in junijem (Matern s sod. 2007,
2008), prezimujejo pa v trhlem lesu ali zariti v substrat v neposredni bližini gozdnega
potoka (Marinček 2010). Ker je močvirski krešič tesno vezan na izrazito vlažno
okolje (Bric 2011) je njegov razmnoževalni cikel prostorsko omejen, kar povečuje
njegovo občutljivost na posege v močvirna in zasenčena okolja gozdnih potokov.
Vrsto prizadene tudi fragmentacija habitata, ki prekine povezave med posameznimi
izoliranimi subpopulacijami (Müller-Kroehling 2006, Matern s sod. 2008).
Taksonomski rang močvirskega krešiča je v literaturi različno obravnavan, saj gre
dejansko za dva sestrska alopatrična taksona C. v. variolosus Fabricius, 1787 in C. v.
nodulosus creutzer, 1799, ki jima različni avtorji pripisujejo rang podvrste ali vrste
(Müller-Kroehling s sod. 2006, Matern s sod. 2009, katerega areal Vrezec s sod.
2011, Mossakowski s sod. 2020). V Sloveniji živi C. v. nodulosus, katere areal sega
od nemčije in vzhodne Francije prek avstrije, Slovenije, zahodne Madžarske in Bal-
kanskega polotoka do severozahodne Bolgarije, medtem ko je nominotipska podvrsta
razširjena bolj proti vzhodu (Matern s sod. 2009, Kulijer s sod. 2019, Mossakowski s
sod. 2020). nekatere ocene kažejo, da v Sloveniji leži globalno populacijsko jedro
podvrste C. v. nodulosus (Vrezec s sod. 2015). V pričujočem prispevku uporabljamo
vrstno ime Carabus variolosus v kontekstu direktive o habitatih eu, pri čemer gre za
takson Carabus variolosus nodulosus creutzer, 1799.
Močvirski krešič je sicer v Sloveniji splošno razširjena vrsta (Vrezec s sod. 2020),
zaradi habitatne specializiranosti pa je lokalno ozko prostorsko omejen (Vrezec s sod.
2007, Bric 2011). Kot kažejo zbrani podatki nacionalnega monitoringa hroščev v
Sloveniji, ima močvirski krešič dokaj izrazita in dolgotrajna populacijska nihanja. po
zadnji oceni je populacija vrste pri nas stabilna, vendar so na lokalnem nivoju ponekod
zaznani izraziti negativni trendi (Vrezec s sod. 2020).
V Sloveniji je močvirski krešič ogrožen ter kot redka vrsta uvrščen v pravilnik o
uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (uradni list rS, št.
82/2002, s spr.). zavarovan je z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah
ter uvrščen na njeni prilogi 1a in 2a (uradni list rS, št. 46/2004, s spr.). Močvirski
krešič je uvrščen tudi na dodatka ii in iV direktive o habitatih eu. To obvezuje re-
publiko Slovenijo k doslednemu varovanju habitata vrste, določitvi območij varstva
in zagotavljanju splošno ugodnega ohranitvenega stanja njenih populacij.
V okviru liFe integriranega projekta za okrepljeno upravljanje nature 2000 v
Sloveniji (v nadaljevanju: liFe ip naTura.Si) smo na območju natura 2000 li-
čenca pri poljčanah v letih 2019 in 2020 prvič sistematično raziskali razširjenost, re-
lativne abundance in varstveni status močvirskega krešiča.
Opis raziskovanega območja in metode dela
Opis raziskovanega območja
Območje natura 2000 ličenca pri poljčanah (Si3000214) leži v severovzhodni
Sloveniji, na zahodu dravinjskih goric, in je veliko 272,8 km2. Območje ima gričevnat
Matjaæ Bedjaniœ, Andrej Kapla, Al Vrezec: Stanje populacije moœvirskega kreøiœa Carabus variolosus (Coleoptera: Carabidae)
165
značaj z nadmorskimi višinami med 260 – 360 m.n.v., pripada subpanonskemu fito-
geografskemu območju, 51 % območja pa pokriva gozd (alagić s sod. 2021). poleg
doline potoka ličence, ki je levi pritok dravinje in meandrira po dolini severovzhodno
od poljčan, so za območje značilni številni manjši potoki, ki dajejo značaj vlažnim
gozdnatim dolinam in mestoma ohranjenim močvirnim travnikom. potok ličenca je
pretežno v naravnem stanju, struga je morfološko bogato členjena ter obdana s pasom
obrežne zarasti, ob njej pa so deloma ohranjena mokrotna življenjska okolja. V ob-
močje natura 2000 so vključeni tudi fragmenti poplavnih gozdov hrasta doba v ci-
gonci, južno od Slovenske Bistrice, ki so delno zavarovani kot gozdni rezervat
cigonca. Manjše zavarovano območje znotraj meja območja natura 2000 je še kra-
jinski park Žabljek, osrednji del doline ličence je skupaj z ribniki petelinjek razglašen
za naravno vrednoto državnega pomena, celotno območje pa ima tudi status ekološko
pomembnega območja (naravovarstveni atlas naTura 2000). Mozaična pokrajina z
dolinami potokov z ohranjeno obrečno zarastjo, mokrotnimi travniki, ohranjenimi
gozdovi, majhnimi povirji in ribniki, predstavlja enega izmed zadnjih ostankov ek-
stenzivnih rab prostora na širšem območju med pohorjem in Halozami (Senegačnik
in Bedjanič 2009).
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
166
Slika 2: Habitat močvirskega krešiča Carabus variolosus v natura 2000 območju
ličenca pri poljčanah (levič, 14. 6. 2021; Foto: M. Bedjanič).
Figure 2: Habitat of Carabus variolosus in the natura 2000 site ličenca pri polj-
čanah (levič, 14. 6. 2021; photo: M. Bedjanič).
Območje natura 2000 ličenca pri poljčanah je določeno po direktivi o habitatih
eu, močvirski krešič pa je za območje kvalifikacijska vrsta. Velik naravovarstveni
pomen območja se kaže v zajetnem seznamu ostalih kvalifikacijskih vrst: rogač
Lucanus cervus, dristavični spreletavec Leucorrhinia pectoralis, veliki studenčar
Cordulegaster heros, črtasti medvedek Euplagia quadripunctaria, močvirski
cekinček Lycaena dispar, strašničin mravljiščar Phengaris teleius, temni mravljiščar
Phengaris nausithous, travniški postavnež Euphydryas aurinia, potočni škržek Unio
crassus, hribski urh Bombina variegata in skupno šest habitatnih tipov, med katerimi
ima prioriteten status gozdni habitatni tip HT 91e0* Obrečna vrbovja, jelševja in
jesenovja (naravovarstveni atlas naTura 2000). 
metode dela
na natura 2000 območju ličenca pri poljčanah smo opravili vzorčenje, usmerjeno
v ugotavljanje prisotnosti, razširjenosti in številčnosti močvirskega krešiča. za siste-
matično vzorčenje smo uporabili talne oz. Barberjeve pasti. Te so učinkovita metoda
za vzorčenje na tleh aktivnih vrst hroščev, ki omogoča izračun relativnih ocen
Matjaæ Bedjaniœ, Andrej Kapla, Al Vrezec: Stanje populacije moœvirskega kreøiœa Carabus variolosus (Coleoptera: Carabidae)
167
Slika 3: Habitat močvirskega krešiča Carabus variolosus v natura 2000 območju
ličenca pri poljčanah (Grajenka, 16. 6. 2020; photo: M. Bedjanič).
Figure 3: Habitat of Carabus variolosus in the natura 2000 site ličenca pri polj-
čanah (Grajenka, 16. 6. 2020; photo: M. Bedjanič).
abundanc (ra), ki so primerljive med območji (Spence in niemelä 1994, Sutherland
2000, Vrezec s sod. 2005, Vrezec in Kapla 2007). uporabili smo mrtvolovne talne
pasti z vinskim kisom postavljene ob potokih, kjer se vzorči v enem tednu s petimi
pastmi, po metodi nacionalnega monitoringa razširjenosti močvirskega krešiča v Slo-
veniji (Vrezec s sod. 2009).
pri vzorčenju s talnimi pastmi predstavlja enoto vzorčenja lovna noč, ki pomeni
ulov ene pasti v eni noči. relativna ocena abundance (ra) vrste na posamezni
lokaliteti je izračunana po formuli (število hroščev ujetih v 10 lovnih nočeh):
ra = št. osebkov × 10 / [št. pasti × št. noči]
Vzorčenje smo usmerili v 52 ciljno izbranih lokalitet  potencialno primernih za
močvirskega krešiča na natura 2000 območju ličenca pri poljčanah. Terensko delo
smo izvedli med 14. in 20. junijem 2019 (11 lokalitet) ter med 9. in 18. junijem 2020
(41 lokalitet).
V pričujoči prispevek vključujemo tudi rezultate vzorčenja močvirskega krešiča
na stalni izbrani monitoring točki Grajenka, kjer že od leta 2007 poteka nacionalni
populacijski monitoring močvirskega krešiča (Vrezec s sod. 2020). Vzorčenje na tej
lokaliteti poteka po metodologiji za populacijski monitoring vrste, z živolovnimi tal-
nimi pastmi z vinskim kisom, po protokolu iz Vrezec s sod. (2007) in Vrezec s sod.
(2009).
Terenske raziskave so potekale na podlagi dovoljenja za ujetje, vznemirjanje in
odvzem zavarovanih vrst hroščev (coleoptera) za potrebe znanstveno raziskovalne
in izobraževalne dejavnosti, izdanega nacionalnemu inštitutu za biologijo pod šifro
35601-40/2017-4 z dne 3. 8. 2017 s strani agencije republike Slovenije za okolje.
na območju smo določili na podlagi zbranih podatkov tudi varstveno cono za vrsto.
zarisali smo jo na način, da smo iz kartografskih podlag TTn 1:5000, dOF in lidar
podlag kolikor mogoče natančno zarisali linije povirij in vodotokov, ki predstavljajo
ugotovljeni ali potencialni habitat vrste, ter jih prilagodili na sloj gozda in obdali z 20
metrskim pasom na vsaki strani.
rezultati
na natura 2000 območju ličenca pri poljčanah smo v letih 2019 in 2020 močvir-
skega krešiča zabeležili na skupno 37 od 52 vzorčenih lokalitet (Slika 4). K potrjenim
lokalitetam vrste na obravnavanem območju lahko prištejemo še eno – točko »Gra-
jenka«, na kateri redno poteka nacionalni populacijski monitoring močvirskega krešiča.
na lokalitetah, kjer smo vrsto zabeležili je v letih 2019 in 2020 znašala povprečna re-
lativna gostota (ra) 2, 9 osebkov / 10 lovnih noči (min: 0,3; max: 7,7; mediana: 2,3
osebkov / 10 lovnih noči) (Slika 5).
na natura 2000 območju ličenca pri poljčanah od leta 2007 poteka nacionalni
populacijski monitoring močvirskega krešiča na točki »Grajenka«. rezultati kažejo
na nihajočo populacijo, ki kaže na stabilen trend (rS = 0,59, ns). Tekom terenskih ra-
ziskav smo zabeležili posamezna ekstremna leta, kakršna so bila 2008, 2012 in 2017.
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
168
Matjaæ Bedjaniœ, Andrej Kapla, Al Vrezec: Stanje populacije moœvirskega kreøiœa Carabus variolosus (Coleoptera: Carabidae)
169
Slika 4: podatki o pojavljanju močvirskega krešiča Carabus variolosus na natura
2000 območju ličenca pri poljčanah, z rezultati vzorčenja v letih 2019 in 2020 (rdeče
pike – vzorčenje z najdbo vrste; modra pika – točka nacionalnega populacijskega
monitoringa; rumene pike – vzorčenje brez najdbe vrste). 
Figure 4: data on the occurrence of Carabus variolosus in the natura 2000 site
ličenca pri poljčanah, with sampling results in 2019 and 2020 (red dots – sampling
with species findings; blue dot – national population monitoring sampling point;
yellow dots – sampling without species findings).
Med leti 2007-2019 je sicer znašala povprečna relativna abundanca (ra) 1,68 osebkov
/ 10 lovnih noči (min: 0,33; max: 7,67; mediana: 1,07 osebkov / 10 lovnih noči).
(Slika 6).
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
170
Slika 5: relativne abundance (ra) močvirskega krešiča Carabus variolosus na
natura 2000 območju ličenca pri poljčanah kot rezultat vzorčenja v letih 2019 in
2020 (rdeče pike – vzorčenje z najdbo vrste; rumene pike – vzorčenje brez najdbe
vrste). Velikost rdečih pik prikazuje izračunane vrednosti relativnih abundanc (št.
osebkov / 10 lovnih noči) na posameznih lokalitetah.
Figure 5: relative abundances (ra) of Carabus variolosus in the natura 2000
site ličenca pri poljčanah as a result of sampling in 2019 and 2020 (red dots –
sampling with species findings; yellow dots – sampling without species findings).
The size of the red dots shows the calculated values of relative abundances (number
of specimens / 10 hunting nights) at individual localities.
varstveni aspekt
na podlagi terenskega dela in zbranih rezultatov v letih 2019 in 2020 ocenjujemo
stanje populacij močvirskega krešiča na območju natura 2000 ličenca pri poljčanah
kot ugodno, populacije so zaenkrat v dobrem ohranitvenem stanju. na območju smo
opredelili širšo varstveno cono za močvirskega krešiča (Slika 7), katere velikost je
933,7 ha. Varstvena cona sega ponekod tudi izven formalnih meja natura 2000 ob-
močja, in sicer v povirnih predelih, ki so pomembni za vrsto ter so vplivno, funkcio-
nalno in naravnogeografsko povezani z natura 2000 območjem. znotraj širše varstvene
cone smo opredelili tudi ožjo osrednjo varstveno cono neposredno ob gozdnih potokih
in povirjih (Slika 7), katere velikost je 204,2 ha. 
umestitev obeh varstvenih con v gozdnogospodarske ter druge načrte rabe prostora
je predlog konkretnega sistemskega varstvenega ukrepa. na teh območjih je treba
slediti varstvenim ciljem in ukrepom varstva, zlasti strogega varstva habitata močvir-
skega krešiča v ožji varstveni coni. neposredno ob gozdnih potokih in povirjih se je
treba izogibati vsakršnim gozdnogospodarskim posegom (sečnja, gozdne vlake ipd.)
in drugim posegom, ki bi negativno vplivali na habitat vrste.
Matjaæ Bedjaniœ, Andrej Kapla, Al Vrezec: Stanje populacije moœvirskega kreøiœa Carabus variolosus (Coleoptera: Carabidae)
171
Slika 6: nihanje relativnih abundanc močvirskega krešiča med letoma 2007 in
2019 na lokaliteti »Grajenka« nacionalnega monitoringa na natura 2000 območju
ličenca pri poljčanah. V letih 2014, 2016 in 2018 podatki niso bili zbrani.
Figure 6: Fluctuations in the relative abundances of Carabus variolosus between
2007 and 2019 at the “Grajenka” locality of national monitoring in the natura 2000
site ličenca pri poljčanah. in 2014, 2016 and 2018, data were not collected.
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
172
Slika 7: predlog širše varstvene cone in ozke osrednje varstvene cone za močvir-
skega krešiča Carabus variolosus na natura 2000 območju ličenca pri poljčanah, na
podlagi rezultatov vzorčenja v 2019 / 2020 v okviru projekta liFe-ip naTura.Si.
V ožji varstveni coni je potrebno omejiti vsakršno poseganje v življenjsko okolje
vrste.
Figure 7: proposal of a wider protection zone and a narrow central protection
zone for Carabus variolosus in the natura 2000 site ličenca pri poljčanah, based on
the sampling results in 2019/2020 within the liFe-ip naTura.Si project. in the
narrower protection zone, any interference with the habitat of the species must be li-
mited.
razprava
do leta 2019 sta bili na območju natura 2000 ličenca pri poljčanah poznani za
močvirskega krešiča le dve lokaliteti (Vrezec s sod. 2020). z našo raziskavo v letih
2019 in 2020 pa se je pokazalo, da je močvirski krešič na raziskovanem območju raz-
meroma pogost. Živi predvsem ob manjših gozdnih potokih in povirjih v gozdnem,
gričevnatem delu območja. potok ličenca ter negozdni, ravninski deli območja za
ohranjanje močvirskega krešiča niso relevantni, saj tukaj zanj ni primernega habitata.
V nasprotju s pričakovanji vrste nismo zabeležili v severovzhodnem delu območja
na območju nižinskih gozdov v cigonci, kjer so habitati za močvirskega krešiča na
prvi pogled ustrezni, vendar mu izrazita ravninska lega tukaj očitno ne ustreza. 
zbrani podatki in izračuni relativnih abundanc vrste v letih 2019 in 2020 kažejo,
da je populacija močvirskega krešiča na natura 2000 območju ličenca pri poljčanah
dokaj velika in da vrsta naseljuje večino potencialno primernih habitatov. Seveda pa
pričujoča raziskava podaja sliko stanja populacije močvirskega krešiča na tem območju
le v letih 2019 in 2020. Kot kažejo zbrani podatki populacijskega monitoringa vrste
v Sloveniji, ima močvirski krešič dokaj izrazita in dolgotrajna populacijska nihanja
(Vrezec s sod. 2020), ki so odvisna od številnih dejavnikov in so še slabo raziskana. 
evalvacija podatkov v okviru nacionalnega monitoringa močvirskega krešiča, v
katero so bili vključeni tudi podatki zbrani v pričujoči študiji, je pokazala, da na ob-
močju natura 2000 ličenca pri poljčanah živi 0,27 % slovenske populacije vrste
(Vrezec s sod. 2020). razmeroma nizek delež je odraz majhnosti območja in delno
tudi metodologije izračuna, vendar ne glede na to menimo, da je območje velikega
pomena za ohranjanje močvirskega krešiča v Sloveniji. Kot so pokazale nekatere štu-
dije, ima močvirski krešič kot neleteča ter izrazito higrofilna in stenotopna vrsta
hrošča nizek disperzijski potencial (Turin s sod. 2003, Matern s sod. 2008) in je
izjemno občutljiva na vsakršne posege, ki spreminjajo njegov habitat. Kljub temu, da
je močvirski krešič sicer v Sloveniji splošno razširjen (Vrezec s sod. 2020), pa je treba
v varstvenem vidiku populacije vrste obravnavati ločeno na regionalnem nivoju. Že
Matern s sod. (2009) so pokazali, da je večina populacij močvirskega krešiča demo-
grafsko samostojnih in neodvisnih. predlagajo, da se v varstvenem oziru vsaka populacija
močvirskega krešiča obravnava samostojno, z namenom ohranitve kar največ populacij
v čim več regijah. Tudi rezultati raziskave Mossakowski s sod. (2020) so širom areala
pokazali zanimive regionalne populacijske specifike na molekularnem nivoju in samo
na območju Slovenije nakazali obstoj štirih različnih mitohondrijskih haplotipov.
Glede na pogostost vrste na območju natura 2000 ličenca pri poljčanah in rela-
tivno ohranjenost njenih habitatov ocenjujemo, da je stanje populacij močvirskega
krešiča na tem območju ugodno in zaenkrat v dobrem ohranitvenem stanju. za ohra-
njanje populacij močvirskega krešiča je bilo predlaganih več upravljavskih smernic
(Matern s sod. 2007): (1) prepoved sečnje in drugih gozdno gospodarskih aktivnosti
v neposredni bližini gozdnih potokov, (2) prepoved regulacije in hitrega odvodnja-
vanja na območju potoka, ki bi imelo za posledico izsuševanje obrežnega pasu, (3)
ohranjanje naravne dinamike vodotoka z občasnimi poplavami, s čimer se ohranja
vlažnost prsti s povečano sedimentacijo obrežja, kar med drugim prispeva tudi k
Matjaæ Bedjaniœ, Andrej Kapla, Al Vrezec: Stanje populacije moœvirskega kreøiœa Carabus variolosus (Coleoptera: Carabidae)
173
manjšemu zaraščanju obrežja s podrastjo (4) puščanje štorov in padlih drevesnih
debel ob potokih.
na podlagi rezultatov pričujoče raziskave, v kateri smo sistematično raziskali raz-
širjenost, relativne abundance in varstveni status močvirskega krešiča, v zaključku
izpostavljamo potrebo po izhodiščnih celovitih favnističnih in populacijskih raziskavah
vrste tudi v drugih natura 2000 območjih, kjer je močvirski krešič kvalifikacijska
vrsta, pa to delo še ni bilo opravljeno. Tozadevno je lahko pristop v tej študiji dober
vzor, še posebej, ker je za učinkovito varstvo in ohranjanje populacij vrste na lokalnem
in regionalnem nivoju to prioritetnega pomena. enako pomembna pa je seveda tudi
kontinuiteta spremljanja ohranitvenega stanja močvirskega krešiča na državnem
nivoju, ki poteka v okviru nacionalnega monitoringa hroščev.
Zahvala
raziskava je bila opravljena v okviru liFe integriranega projekta za okrepljeno
upravljanje nature 2000 v Sloveniji (liFe-ip naTura.Si, liFe 17 ipe Si 011), ki
ga sofinancirajo evropska unija iz sredstev programa liFe, Ministrstvo za okolje in
prostor ter partnerji projekta. Vzorčenje na izbrani monitoring točki »Grajenka« je
med leti 2007-2019 potekalo v okviru nacionalnega populacijskega monitoringa moč-
virskega krešiča, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor. pripravo članka je v
okviru raziskovalnega programa št. p1-0255 delno sofinancirala javna agencija za
raziskovalno dejavnost republike Slovenije iz državnega proračuna. zahvaljujemo
se anonimnemu recenzentu za koristne popravke.
Literatura
Alagić A., kutnar L., kozamernik E., babij v., marinšek A., kermavnar J.,
šprah r. 2021: Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91e0* Obrečna
vrbovja, jelševja in jesenovja v območju natura 2000 ličenca pri poljčanah.
Gozdarski vestnik 79 (2): 3–27.
bric b. 2011: Vpliv parametrov habitata in tekmecev na razširjenost močvirskega
krešiča (Carabus variolosus). diplomsko delo, univerza v ljubljani, ljubljana:
91 str.
direktiva sveta 92/43/EgS o ohranjanju naravnih habitatov in prostoživečih ži-
valskih in rastlinskih vrst. 1992: Official Journal of the European Union 206:
7–50.
kulijer d., rapuzzi I., vesnić A. 2019: new records and distribution of threatened
Carabus (variolosus) nodulosus creutzer, 1799 in Bosnia and Herzegovina
(coleoptera: carabidae). Acta entomologica slovenica 27 (2): 77-90.
Naravovarstveni atlas NATUrA 2000: www.naravovarstveni-atlas.si (september
2021).
marinček m. 2010: Močvirski krešič (Carabus variolosus Fabricius, 1787)
(coleoptera: carabidae) na območju Slovenskih goric. diplomsko delo,
univerza v Mariboru, Maribor: 82 str.
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
174
matern A., drees C., kleinwächter m., Assmann T. 2007: Habitat modelling for
the conservation of the rare ground beetle species Carabus variolosus (coleoptera,
carabidae) in the riparian zones of headwaters. Biological Conservation 136:
618–627.
matern A., drees C., meyer h., Assmann T. 2008: population ecology of the rare
carabid beetle Carabus variolosus (coleoptera: carabidae) in north-west Ger-
many. Journal of Insect Conservation 12 (6): 591–601.
matern A., desender k., drees C., gaublomme E., Paill W., Assmann T. 2009:
Genetic diversity and population structure of the endangered insect species
Carabus variolosus in its western distribution range: implications for
conservation. Conservation Genetics 10 (2): 391–405.
mossakowski d., bérces S., hejda r., müller-kroehling S., Paill W., Prunar F.,
rapuzzi I. 2020: High molecular diversity in Carabus (Hygrocarabus) variolosus
and C. nodulosus. Acta Zoologica Hungarica 66 (Suppl.): 147–168.
müller-kroehling S. 2006: ist der Gruben-Grosslaufkafer Carabus (variolosus)
nodulosus ein Taxon des anhanges ii der FFH-richtlinie in deutschland?
Waldoekologie online 3: 52–58.
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, 2002:
Uradni list RS, št. 82/02, 42/10.
Senegačnik A., bedjanič m. 2009: narava med pohorjem in Halozami. V: Gradišnik
S. (ured.), zbornik občine Slovenska Bistrica iii: Svet med pohorjem in Bočem,
zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica: 381–423.
Southerland W. J. 2000: The conservation Handbook - research, Management and
policy. Blackwell Science, london: 278 str. 
Spence J.r., Niemelä J.k. 1994: Sampling carabid assemblages with pitfall traps:
the madness and the method. The Canadian Entomologist 126: 881–894.
Turin h., Penev L., Casale A., Arndt E., Assmann T., makarov k. v., mossa-
kowski d., Szél g., Weber F. 2003: Species accounts. V: Turin H., penev l.,
casale a. (ur.): The genus Carabus in europe: a synthesis, str. 151–284,
pensoft publishers & european invertebrate Survey, Sofia-Moscow & leiden:
512 str.
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 2004: Uradni list RS, št.
46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19.
vrezec A., kapla A., Pirnat A., Ambrožič š. 2005: primerjava številčnosti govnačev
(coleoptera: Scarabaeoidea: Geotrupidae) v Sloveniji: uporaba popisne metode
za hrošče z zemeljskimi pastmi na širšem območju. Acta entomologica slovenica
13 (2): 145–164.
vrezec A., kapla A. 2007: Kvantitativno vzorčenje hroščev (coleoptera) v Sloveniji:
referenčna študija. Acta entomologica slovenica 15 (2): 131–160.
vrezec A., Polak S., kapla A., Pirnat A., grobelnik v., šalamun A. 2007: Moni-
toring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev: Carabus variolosus, Leptodirus
hochenwartii, Lucanus cervus in Morinus funereus, Rosalia alpina. nacionalni
inštitut za biologijo, ljubljana: 47 str.
Matjaæ Bedjaniœ, Andrej Kapla, Al Vrezec: Stanje populacije moœvirskega kreøiœa Carabus variolosus (Coleoptera: Carabidae)
175
vrezec A., Ambrožič š., Polak S., Pirnat A., kapla A., denac d. 2009: izvajanje
spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2008 in 2009 in
zasnova spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev: Carabus
variolosus, Leptodirus hochenwartii, Lucanus cervus, Morimus funereus,
Rosalia alpina, Bolbelasmus unicornis, Stephanopachys substriatus, Cucujus
cinnaberinus, Rhysodes sulcatus. nacionalni inštitut za biologijo, ljubljana:
170 str.
vrezec A., Pirnat A., kapla A., Polak S., vernik m., brelih S., drovenik b. 2011:
pregled statusa in raziskanosti hroščev (coleoptera) evropskega varstvenega po-
mena v Sloveniji s predlogom slovenskega poimenovanja. Acta entomologica
slovenica 19 (2): 81–138.
vrezec A., kapla A., Ambrožič š. 2015: exclusive microhabitat specialist Carabus
(variolosus) nodulosus is declining in its global population stronghold (Slovenia):
large-scale and long-term study. V: Šerić-jelaska l. (ed.), learning about carabid
habits and habitats - a continuous process in a continuously changing environment:
book of abstracts, str. 45, croatian ecological Society, zagreb: 127 str.
vrezec A., Ambrožič Ergaver š., kapla A., kocijančič S., čandek k., ratajc U.,
Žunič kosi A. 2020: dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter iz-
vajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2018,
2019 in 2020: Carabus variolusus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus
funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinus, Leptodirus hochenwartii,
Graphoderus bilineatus. Končno poročilo. nacionalni inštitut za biologijo, lju-
bljana: 156 str.
Prejeto / Received: 6. 10. 2021
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
176