Znanstvene raz rave ----~----------------------------~ GDK: 547 : 176.1 Fagus sylvatica L. : (497.12) Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo /nterdependence between Site Productivity and Floristic Composition in Beech Forests in Slovenia Marijan KOTAR*, Dušan ROBIČ** Izvleček: Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo. Gozdarski vestnik, št. 5-6/2001 . V slovenščini , s povzetkom v angleščini , cit. lit. 19. Prevod v angleščino: avtorja. V prispevku so prikazani rezultati raziskave bukovih gozdov v Sloveniji, v kateri smo ugotavljali primernost uporabe rastiščnega indeksa pri ocenjevanju proizvodnih sposobnosti rastišč v enomernih in ne popolnoma enodobnih bukovih sestojih. Analiza je bila izvedena kot poskus v 18 rastiščnih enotah s petimi ponovitvami . Skupno je bilo analiziranih 90 ploskev velikosti 30 x 30m. Poleg sestojnih, debelnih in dendrokronoloških analiz je bil narejen podroben fitocenološki popis za vsako ploskev posebej. Ocenjena,proizvodna sposobnost rastišč z rastiščnim indeksom je razmeroma dobra cenil ka proizvodne sposobnosti rastišč, ocenjene s pomočjo celotne lesne produkcije. Analiza je pokazala, da so sintaksonomske enote dobri okviri za določanje rastiščn ih enot, ki služijo za ugotavljanje proizvodne sposobnosti rastišč. Floristična podobnost med ploskvami iz iste rastiščne enote dobro nakazuje razlike v proizvodni sposobnosti, nasprotno pa je komaj 9,6 % variance v floristični sestavi vseh ploskev pojasnjeno z dejavnikom, ki približno nakazuje proizvodno sposobnost rastišč. Ključne besede: proizvodna sposobnost rastišč, bukovi sestoji, fitocenološki popis, floristična sestava, floristična podo- bnost, bonitiranje, rastiščni indeks, celotna lesna produkcija. Abstract: Kotar, M., Robič, D.: lnterdependence between Site Productivity and Floristic Composition in Beech Forests in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 5-6/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 19. Translated into English by the authors. The article deals with results of the investigation, which was carried out in beech forests in Slovenia. The ma in goal of the investigation was to find out weather the site index is a suitable indicator of site productivity in uniform but not entirely even-aged, full stocked beech stands. The analysis was performed as an experiment design on 18 site units with 5 replications. Altogether 90 sample plots of the size 30 x 30m were analysed. On each sample plot measurements of trees and stumps were carried out and dendrochronological analyses for all the trees was performed. At the same time the plant com position by means of relevees was listed. The site productivity established by means of site indexes differ very little in comparison to site productivity established by means of total volu me production. The analysis shows that the syntaxa are a suitable basis for forming site units, which serve for assessment of the site productivity. Floristic similarity among sample plots within the site unit correlates very well with differences in the site productivity, whereas only 9.6 % of a variance in the floristic com position of all sample plots is explained by a factor which corresponds with the site productivity. Key words: site productivity, beech stands, releve, floristic composition, floristic similarity, site index, total vol ume produc- tion. 1 UVOD INTRODUCTION Poznavanje rastišč in njihovih značilnosti je ena od osnov, na katerih temelji sodobno ravnanje z gozdovi . Pri proučevanju rastišč je poleg ugo- tavljanja ekoloških in vegetacijskih razmer še zlasti pomembno ocenjeva- nje njihove proizvodne sposobnosti. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč (SP) že desetletja predstavlja še vedno nerešeno nalogo oziroma problem, ki je zadovoljivo rešen le v primeru enodobnih, enomernih in čistih gozdnih sestojev. Pa tudi v teh primerih ostajajo še vedno odprta vprašanja. če izhajamo iz definicije, po kateri je proizvodna sposobnost rastišča (SP) tista maksimalna količina lesa, ki jo trajno dosega mo na danem rastišču GozdV 59 (2001 ) 5-6 • prof. dr. M. K. , univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO •• mag. D. R. , univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 227 Kotar, M., Robič, 0 .: Povezanost proizvodne sposobnosti bukov1h gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo 228 z rastišču ustrezno drevesne vrsto in rastišču primerno zgradbo sestoja (KOTAR 1983), nastopi problem, kako omejiti rastišče oziroma površino z enako vrednostjo SP. Ker identično enakih rastišč ni, so le podobna rastišča, ki j ih lahko združujemo v rastiščne enote, je zanesljivost ocene SP odvisna od homogenosti rastiščnih enot, se pravi od kriterijev, s katerimi smo jih oblikovali. Tako lahko sestavljajo rastiščno enoto vsa tista rastišča, ki jih porašča jo sestoji iste drevesne vrste, v katerih vrednosti SP, izražene v ml /ha/leto, variirajo v mejah izbranega intervala. Na drug način lahko rastiščne enote oblikujemo posredno, z bolj ali manj naravno, ne preveč predrugačeno vegetacijo. V kolikor predpostavimo, da se v podobnih rastiščnih razmerah lahko izoblikujejo podobne vegetacijske oblike, potem lahko pričakujemo, da bi lahko veljalo tudi obratno: podobne vegetacijske oblike, še zlasti podobne floristične sestave ne prehudo pre- drugačene vegetacije, ki jih vidimo in analiziramo, so slej ko prej nastajale na podobnih rastiščih. Niso osamljeni avtorji (DAUBENMIRE 1976, VANCLAY 1992, LOWRY 1976), ki menijo, daje naravna vegetacija najboljši kazalnik SP. če sklenemo, da je rastiščna kategorija (enota) zadovoljivo opredeljena z dobro in smiselno definirano vegetacijsko enoto, nastopi vprašanje, kako čim natančneje oceniti SP v mejah tako oblikovane rastiščne kategorije (enote). Najenostavneje to opravimo s celotno lesno proizvodnjo (TVP) enodo- bnega, naravnemu razvoju prepuščenega sestoja oziroma iz nje izpeljane vrednosti povprečnega volumenskega prirastka v času kulminacije (MAIKULM). Če so sestoji, ki služijo ugotavljanju SP, polnoporasli in dosegajo maksi- malno temelj nico (ASSMANN 1961 ), potem je MAIKuLM enak maksimalnemu povprečnemu prirastku (MAIMAX), ki predstavlja SP, izraženo v ml /ha/leto. Ker je ugotavljanje MAIMAX pogojeno s spremljanjem rasti sestoja v celotnem proizvodnem obdobju, je takšen način ugotavljanja SP mogoč le pri vrstah s kratko proizvodno dobo (npr. Pinus radiata ipd .) ali pa tam, kjer so bile v ta namen izbrane trajne vzorčne ploskve. V posameznih primerih pa lahko MAIMAX ugotovimo tudi v sestoj ih, v katerih nismo gospoda rili. To izračunamo iz lesne zaloge stoječega sestoja, tako da ji prištejemo količino lesa, ki je bila izločena po naravni poti med razvojem sestoja. Slednjo ocenimo po panjih in suhih drevesih, pa tudi s cenitvijo števila dreves, ki so bila izločena po naravni poti. Na drug način lahko določimo SP tudi z rastiščnim indeksom (SI = Site Index), to je z zgornjo višino sestoja pri dani starosti. Načeloma je ta način uporaben le v čistih enodobnih sestoj ih, ki so imeli enak oz. podoben razvoj. če sklenemo, da so rastiščne enote, ki so oblikovane na osnovi vege- tacijskih enot, dober okvir za določanje SP in da je SI oziroma iz te vrednosti izpeljana SP (z ustreznimi tablicami donosov) dobra ocena dejanske SP - v primerih, ko smo to oceno dobili v enodobnih, čistih in enomernih sestojih- potem velja tako dobljena ocena za vsa rastišča iste rastiščne enote, četudi le-ta vključuje tudi raznodobne sestoje. Povedano drugače: SP v mejah iste rastiščne enote je pri isti drevesni vrsti enaka ne glede na zgradbo sestoja. Tudi dosedanje primerjalne raziskave produkcije enomernih in prebiralnih gozdov (MITSCHERLICH 1971 , ASSMANN 1961) razlik v produkciji v mejah podobnih rastišč niso potrdile. Problem, kako določiti SP v primerih, ko imamo v določenih rastiščnih enotah samo raznomerne ali pa samo mešane sestoje, pa ostaja še vedno nerešen. V pretežnem delu srednjeevropskih gozdov pa v mejah posamezne rastiščne enote ni težko najti čistih, bolj ali manj enodobnih ali pa vsaj enomernih sestojev. GozdV 59 (2001 ) 5-6 Kotar. M .. Robič, 0.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloven1j1 z njihovo floristično sestavo V Sloveniji prevladujejo bukovi gozdovi, vsaj v smislu potencialne nara- vne vegetacije, ki so mestoma čisti , večkrat pa so prevladujoči bukvi pri- mešane tudi druge drevesne vrste. Ti gozdovi so v optimalnem stadiju precej enomerni, ne pa nujno enodobni, saj so nastajali v različno dolgih pomladitvenih dobah ( 1 O -30 let, ponekod celo daljših). V pogledu rastiščnih značilnosti so med njimi velike razlike. Po uveljavljeni francosko-švicarski (Zurich-Montpellier) metodi preučevanja vegetacije so konkretne fitocenoze bukovij uvrščene v različne sintaksone (razrede, redove, zveze, podzveze, asociacije in subasociacije) gozdne vegetacije. Kot okvir za določitev rasti- ščne enote pri ugotavljanju SP (na osnovi SI in MAIMAX) smo vzeli enoto na ravni subasociacije ali pa asociacije, tako da smo v dano rastiščno enoto uvrstili vsa tista rastišča, ki jih poraščajo konkretne fitocenoze, pripadajoče istemu sintaksonu. 2 CILJI IN PREDMET RAZISKAVE 2 RESEARCH OBJECTIVES AND SUBJECT OF INVESTIGATION Glavni cilji raziskave so naslednji: -ugotoviti , ali je ocena SP, ki jo pridobimo s pomočjo SI, skladna z oceno SP, pridobljeno na temelju TVP; - ugotoviti, ali so rastiščne enote, katerim so osnova vegetacijske kategorije (sintaksoni), primerne za ugotavljanje SP oziroma ali je interval variiranja posameznih ocen SP v isti rastiščni enoti manjši od ±1 m3/ha/leto; - ugotoviti , ali so odkloni v ocenah SP v isti rastiščni enoti soodvisni s flori stično sestavo in ali vrednosti SP v mejah iste rastiščne enote korelirajo s koeficienti floristične podobnosti; - ugotoviti, ali obstaja povezanost med ocenami SP v različnih rastiščnih enotah in ustreznimi koeficienti floristične podobnosti; - ugotoviti , ali obstaja povezanost med ocenami za SP ter fitoindikacijskimi vrednostmi rastlin ; - ugotoviti, ali obstaja povezanost med vrednostmi za SP ter vrednostmi določenih rastiščnih dejavnikov. Raziskavo smo opravili na vzorčnih ploskvah, razmeščenih na rastiščih , ki jih porašča jo bolj ali manj naravni bukovi gozdovi. Vegetacijski posnetki z vseh vzorčnih ploskev so bili uvrščeni v ustrezne sintaksonomske kategorije bukovij na Slovenskem. V analizo smo vključili samo ohranjene, polnopo- rasle sestoje v razvojni fazi debeljaka, v katerih niso izvajali nikakršnih gozdnogojitvenih del, če pa so jih (v zadnjih dvajsetih letih), potem so bila opravljena z nizko jakostjo. V tipološkem pogledu je bil v analizi zajet pomemben in pester delež spektra slovenskih bukovij. Imenik vključenih sintaksonov je podan v preglednici 1. 3 METODE DELA 3 RESEARCH METHODS V vsaki rastiščni enoti smo poiskali bukove sestoje, ki so bili v razvojni fazi de beljaka, in to v približno tisti starosti, ko kulminira MAl. V teh sestoj ih smo poiskali tiste lokacije, kjer so bili sestoji polnoporasli, zdravi in nepo- škodovani. Na teh lokacijah smo izbrali po pet (30 x 30m) vzorčnih ploskev (ponovitve) na vsako rastiščno enoto, opredeljeno z danim sintaksonom. Na vsaki od teh vzorčnih ploskev smo posekali vsa drevesa, vsako deblo razžagali na sekcije ter odvzeli debelne kolobarje, ki smo jih rabili za den- drokronološko analizo. Na ta način smo dobili za vsako drevo starost, višino, GozdV 59 (2001 ) 5-6 229 Kotar, M .. Robič. 0 .: Povezanost proizvodne sposobnost; bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo flonst1čno sestavo 230 premere vzdolž debla, volumen ter natančen potek priraščanja v debelina in višino v celotnem življenjskem obdobju. Na ploskvi smo prešteli in izme- rili tudi vsa mrtva drevesa, panje in ostanke panjev. S temi podatki smo ugotovili, kolikšno je bilo število odstranjenih dreves iz sestaja na vzorčni ploskvi v zadnjih 30 letih. TVP smo izračunali iz izmerjene lesne zaloge sestaja na vzorčni ploskvi, odstranjene lesne zaloge v zadnjih 30 letih in ocene tiste lesne zaloge, ki je bila odstranjena med razvojem gozdnega sestaja pred tem časom. Starost, v kateri je oziroma naj bi nastopila kulmina- cija MAl, smo ugotovili iz presečišča krivulj MAl in tekočega volumenskega prirastka v zadnjih treh desetletjih (CAl). Hkrati smo dognali tudi vrednosti MAIMAX' ki predstavljajo SP lVP' to je SP na osnovi TVP in je izražena v m3/halleto. Istočasno smo iz zgornje višine sestaja, ki jo predstavlja pov- prečna višina devetih najdebelejših dreves na ploskvi, določili SI pri refe- renčni starosti 1 OO let (SI 100 ). Pri oceni Sl, 00 smo uporabili tablice donosov (HALAJ et al. 1987), ki so bile prilagojene našim razmeram. Po določitvi Sl, 00 smo v tablicah donosov poiskali vrednost MAIMAX in ta predstavlja SP s; (SP s; , 00 = SP na osnovi Sl 100 ). Pri ugotavljanju Sl100 smo predpostavljali, da so bili bukovi sestoji pomlajeni pod zastorom, in smo njihovo fizično starost zmanjšali za učinek zastrtosti , tj. ugotovili smo njihovo razvojno starost (KOTAR 1995). Za posamezne ploskve so vrednosti Sl,00, SP s; in SP lVP zbrane v preglednici 1. Na vsaki ploskvi je bil narejen tudi popoln vegetacijski popis (BRAUN-BLANQUET 1964). Kombinirane ocene za številnost in zastiranje smo z van der Maarelovo transformacijo (VAN DER MAAREL 1979) pretvorili ter na osnovi transformiranih ocen izračunal i koeficiente floristične podobnosti s Hornovo (HORN 1966) modifikacije Morisitovega indeksa (MORISITA 1959). cq = indeks floristične podobnosti med ploskvama i in j x,.= količina rastlin vrste k na ploskvi i l)q = količina rastlin vrste k na ploskvi j N1 = LX,. = vsota količine rastlin vseh vrst s ploskve i N 1 = LXki = vsota količine rastlin vseh vrst s ploskve j Z matričnimi vrednostmi c 1 smo klasificirali vegetacijske po pise z metodo združevanja oz. kopičenja. Koeficiente c , ki predstavljajo indekse floristične podobnosti med popisi, smo v vsaki skuplni korelirali z ustreznimi vrednostmi za SP, in sicer tako s SP lVPkakor tudi s SP si· S tem smo želeli ugotoviti, ali lahko floristična sestava popisov iz iste rastiščne enote nakaže rastiščne spremembe, izražene s SP. S fitoindikacijskimi vrednostmi posameznih rastlin po Ellenbergu (ELLEN- BERG et al. 1992) smo za vsako rastiščno enoto posredno ocenjevali tudi rastiščne razmere, kot jih nakazuje vrstna sestava. Za srednjo vrednost smo vzeli razred z največjo frekvenco (modus), to je razred največje gostitve. S korelacijskimi koeficienti med ploskvami smo opravili tudi ordinacijo ter z njo poizkusi li ugotoviti zakonitosti med proizvodno sposobnostjo rastišča in floristično sestavo. GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloven1ji z njihovo floristično sestavo Preglednica 1: Osnovne značilnosti rastišč in sestojev na analiziranih ploskvah Table 1: The characterics of sites and stands on the analysed sample plots Nahajališče 1 Finding place Rastiščna enota 1 Site unit A a SP 1. Sviščak i (A) 1 1265 146 5,4 Ranunculo platanifolii - Fagetum 2 1240 143 6,5 var. geogr. Calamintha grandiflora 3 1230 143 5,7 R-Fv. g. cal. gr. 4 1240 143 5,4 5 1250 154 5,4 2. Zdrocle (S) 1 1420 155 4,1 Polysticho lonchitis-Fagetum 2 1420 166 4,2 var. geogr. Allium victoria/is 3 1375 129 5,7 P - F v. g . all. vict. 4 1390 178 3,5 5 1380 156 4,5 3. Jurjeva dolina (C) 1 980 129 8,4 Omphalodo- Fagetum 2 980 129 6,8 maianthemetosum 3 1020 131 5,9 0- F maian. 4 1010 135 6,8 5 1020 137 7,1 4. Draga (J) 1 900 156 7,9 Omphalodo - Fagetum elymetosum 2 890 158 7,5 0-Fe/ym. 3 910 174 6,2 4 1010 184 7,4 5 1000 196 5,6 5. Gače (P) 1 870 146 8,8 Omphalodo- Fagetum 2 860 134 9,2 galietosum odoratae 3 850 123 6,4 O-F gal. od. 4 840 132 7,3 5 900 147 8,3 6. Gozdec (L) 1 1200 137 5,4 Anemono trifoliae - Fagetum 2 1200 147 4,8 var. geogr. Luzula nivea piceetosum 3 1260 161 3,4 A- F v. g. luz. niv. 4 1270 155 4,4 5 1270 145 4,2 7. Krma (N) 1 920 152 7,1 Anemono trifoliae - Fagetum 2 890 149 6,2 var. geogr. Helleborus niger 3 870 145 6,6 subsp. niger typicum 4 900 154 6,0 A- F v. g. hel. typ. 5 900 151 6,3 8. Ogence (K) 1 600 "139 8,1 Lamio orvalae - Fagetum var. geogr. 2 660 147 8,7 Dentaria penthaphyllos 3 680 143 7,1 Lor" - F v. g. dent. pent. 4 880 11 9 10 ,6 5 890 136 10,6 9. Peščenik (F) 1 800 155 9,6 Hacquetio - Fagetum 2 780 142 9,5 var. geogr. Ruscus hypoglossum 3 770 130 7,2 Hacq- F v. g. rus. hyp. .4 760 159 7,7 5 740 137 8,5 10. Bukov vrh (G) 1 510 161 7,0 Hedero - Fagetum 2 520 157 7,2 var. geogr. Epimedium alpinum 3 530 146 8,9 Hed. - F v. g. epim. alp. 4 540 160 7,7 5 540 160 6,8 11. Starod (O) 1 700 120 7,8 Seslerio autumnalis - Fagetum 2 650 124 4,9 var. geogr. Calamintha grandiflora 3 650 110 5,4 S- F v. g. cal. gr. 4 610 112 5,8 5 580 123 54 GozdV 59 (2001) 5-6 SP SI c/SPn. c/SP 4,8 18 0,819 0,819 5,4 20 1,000 1,000 5,4 20 0,834 0,834 5,4 20 0,779 0,779 5,4 20 0,785 0,785 4 ,2 16 0,805 0,805 4 ,2 16 0,770 0,770 5,4 20 1,000 1,000 2,8 14 0,754 0,754 4,2 16 0,806 0,806 8,1 28 1,000 1,000 7,4 26 0,787 0,787 7,4 26 0,724 0,724 7,4 26 0,716 0,716 7,4 26 0,687 0,687 8,1 28 1,000 0,838 8,9 30 0,838 1,000 6,7 24 0,771 0,787 6,7 24 0,723 0,744 6,7 24 0,709 0,735 7,4 26 0,881 0,881 8,1 28 1,000 1,000 7,4 26 0,678 0,678 7,4 26 0,702 0,702 7,4 26 0,721 0,721 5,3 22 1,000 1,000 4,8 20 0,880 0,880 3,3 14 0,801 0,801 3,7 16 0,788 0,788 4 ,3 18 0,793 0,793 7,7 32 1,000 1,000 6,4 28 0,800 0;800 5,8 26 0,774 0,774 5,8 26 0,858 0,858 7,1 30 0,821 0,821 9,4 34 0,626 1,000 8,7 32 0,541 0,772 8,0 30 0,621 0,773 8,7 32 1,000 0,626 8,0 30 0,750 0,654 7,4 26 1,000 0,710 7,4 26 0,750 0,686 7,4 26 0,715 0,785 7,4 26 0,730 0,827 8,9 30 0,710 1,000 7,2 28 0,810 0,810 7,2 28 0,868 0,868 8,7 32 1,000 1,000 7,2 28 0 ,843 0,843 7,2 28 0 ,724 0,724 6,6 26 1,000 1,000 5,3 22 0,681 0,681 6,0 24 0,752 0,752 5,3 22 0,744 0,744 6,0 24 0,668 0,668 231 Kotar, M., Robič. 0 .. Povezanost protzvodne sposobnostt bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo Nahajališče 1 Finding place Rastiščna enota 1 Site unit A a SP SP SI c/SPnoo c/SP 12. Polamank (B) 1 1040 160 9,4 8,1 28 0,879 0,879 Luzu/o - Fagetum abietetosum 2 960 146 10,2 8,9 30 0,878 0,878 L- Fabiet. 3 920 133 11 ,9 10,4 34 1,000 1,000 4 880 123 10,5 9,7 32 0,728 0,728 5 900 145 10,0 9,7 32 0,778 0,778 13. Mamolj (1) 1 490 187 6,8 8,0 30 0,743 0,743 8/echno - Fagetum 2 490 190 6,4 7,2 28 0,703 0,703 thelypteretosum limbospermae 3 500 184 8,0 8,0 30 0,808 0,808 8- F the/. limb. 4 500 188 8,1 8,0 30 1,000 1,000 5 490 185 6,9 6,6 26 0,784 0,784 14. Dletvo (O) 1 650 129 7,6 7,4 26 0,695 0,695 Castaneo - Fagetum sylvaticae 2 680 134 8,7 8,8 30 0,851 0,851 var. geogr. Calamintha grandiflora 3 670 131 9,2 8,8 30 1,000 1,000 C- Fv. g. cal. gr. 4 650 133 7,1 7,4 26 0,689 0,689 5 640 134 9,2 8,0 28 0,826 0,826 15. Velika Kopa (E) 1 530 107 12,5 11 ,2 36 0,608 0,608 Hedero - Fagetum 2 560 110 11 ,7 11,2 36 0,709 0,709 var. geogr. Polystichum setiferum 3 540 107 10,1 9,7 32 0,684 0,684 Hed. - F v. g. pol. set. 4 550 98 12,6 12,2 38 1,000 1,000 5 600 99 9,2 9,7 32 0,650 0,650 16. Soštanj (M) 1 605 105 10,6 9,7 32 0,807 0,794 Lamio orvalae - Fagetum ? 605 105 13,8 9,7 32 1,000 0,754 L -F 3 600 102 12,9 8,9 30 0,805 0,820 "'· 4 570 109 11,8 9,7 32 0,784 0,877 5 540 102 8,8 10,4 34 0,754 1,000 17. Glažev greben- Gorjanci (R) 1 680 128 13,4 11 ,2 36 1,000 1,000 Lamio orvalae - Fagetum 2 680 127 12,7 10,4 34 0,850 0,850 var. geogr. Dentaria po/yphyllos 3 720 129 13,2 10,4 34 0,820 0,820 L.". - F v. g. dent. pol. 4 700 132 12,4 10,4 34 0,824 0,824 5 730 132 12,4 10,4 34 0,837 0,837 18. Log - Tisovec (H) 1 500 121 11 ,9 11 ,2 36 0,467 1,000 Vicio oroboidi- Fagetum 2 500 132 10,5 11,2 36 0,588 0,747 V - F or. 3 510 94 12,9 9,7 32 0,591 0,740 4 500 123 10,8 10,4 34 0,724 0,649 5 510 102 15,0 10,4 34 1,000 0,467 Legenda 1 Legend: A = nadmorska višina v metrih 1 altitude in m a = starost sestoja v letih 1 stand age in years SP TVP = proizvodna sposobnost rastišča v m' ha·'leto·•, izračunana na osnovi celotne lesne produkcije sestoja 1 site productivity in rnlha·'year' assessed by means of total vo/ume production SP s• = proizvodna sposobnost rastišča v m3ha·' leto·•, ocenjena z rastiščnim indeksom (81 100 ) 1 site productivity in m3ha·'year' assessed by means of site index (SI,oJ Sl,00 = rastiščni indeks pri referenčni starosti 100 let 1 site index- top height at 100 years of the age c/SP TVP = koeficient podobnosti - Hornova modifikacija Morisitovega indeksa - izhodišče (1 ,OO) je tista ploskev, ki ima najvišjo SP TVP 1 Hom's modification of Morisita similarity index- the base (1.00) is sample plot with the highest value of SP TVP c/SP s 1 = koeficient podobnosti - Hornova modifikacija Morisitovega indeksa - izhodišče (1 ,OO) je tista ploskev, ki ima najvišjo SP 51 1 Hom's modification of Morisita similarity index - the base (1.00) is sample plot with the highest value of SP sr 232 GozdV 59 (2001) 5·6 Kotar, M., Rob1č, D .. Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Ocena 4.1 Estimate V preglednici 1 so zbrane ocenjene vrednosti za SP na posameznih ploskvah, ki so bile določene s TVP (SP TVP) in Sl100 (SP 51 ). V preglednici 2 so podane relativne(%) razlike v odstopanjih med SPrvP in SP51 v mejah rastiščne enote. Rastiščna enota Variac. razm. Povpr. Variac. razm. Povpr. Site unit Range Ar. mean Range Ar. mean SPTVP SPTVP SP SI SP SI 1. R-F v. g. caf. _S][. 5,4- 6,5 (1 '1) 5,7 4,8-5,4 0,6 5,3 2. P-F v.o. al/.vict. 3,5- 5,7 (2,2) 4,4 2,8- 5,4 2,6 4,2 3. O-F maian. 5,9- 8,4 (2,5) 7,0 7,4-8,1 0,8 7,5 4. 0-Felym. 5,6- 7,9 (2,3) 6,9 6,7 -8,9 2,2 7,4 5. 0-Fgal. od. 6,4 - 8,8 (2,4) 8,0 7,4- 8, 1 0,7 7,5 6. A-Fv. g. luz. niv. 3,4- 5,4 (2,0) 4,4 3,3 -5,3 2,0 4,3 7. A-F v. g. hel. typ. 6,0-7,1 (2,1) 6,4 5,8-7,7 1,9 6,6 8. L -F v.o.dent.oent. 8,1 - 10,6 (2,5) 9,0 8,0- 9,4 1,4 8,6 9. Hacq- F v. g. rus. hvo. 7,2- 9,6 (2,4) 8,5 7,4- 8,9 1,5 7,7 1 O. Hed.-F v. g. epim.alo. 6,8-8,9 (2,1) 7,5 7,2 -8,7 1,5 7,5 11 . S-F v. o. cal. ar. 4,9- 7,8 (2,9) 5,9 5,3 -6,6 1,3 5,8 12. L-F abiet. 9,4- 11,9 (2,5) 10,4 8,1 - 10,4 (2,3) 9,4 13. 8-Fthel./imb. 6,4 - 8,1 (2,5) 7,2 6,6- 8,0 (1 ,4 7,6 14. C-Fv. o. cal. ar. 7,1-9,2 (2,1) 8,4 7,4- 8,8 (1 ,4 8,1 15. Hed.-Fv. g. pol. set. 9,2 - 12,6 (3,4) 11 ,2 9,7-11,2 (1 ,5) 10,8 16. L.,_-F 8,8-12,9 (4,1) 11 ,6 8,9- 10,4 (1 ,5) 9,7 17. L - F v. g. dent. pol. 12,4 -13,4 (1 ,0) 12,8 10,4-11,2 (0,8) 10,6 18. V." -F 10,5-15,0 (4,5) 12,2 9,7 - 11 ,2 (1,5) 10,6 Legenda 1 Legend: Preglednica 2· Izpeljani para- metri za analizirane rastiščne enote Table 2 · Derivatived parameters for analysed site units SP• SPrvp ·100 SPlVP r SPTVPfc rSPSVc -7,0 0,982 0,151 -5,5 0,950 0,847 7,7 0,812 0,958 7,2 0,698 0,943 -5,8 0,858 0,819 -3,6 0,829 0,859 1,9 0,770 0,726 -5,1 0,738 0,685 -9,4 0,640 0,891 0,0 0,922 0,841 -0,3 0,968 0,736 -10,0 0,530 0,110* 4,4 0,830 0,398* -3,4 0,865 0,904* -3,7 0447 0,681* -16,4 0,743 0,632 -17,6 0,660 0,987* -13,4 0,669 0,473* Variac. razm. SP TVP = variacijski razmik za SP TVP v mejah analizirane rastiščne enote 1 range of SP rvP inside a site unit Povpr. SP TVP = aritmetična sredina za SP rvP v rastiščni enoti 1 the arithmetic mean of SP rvp in the site unit Variac. razm. SP 51 = variacijski razmik za SP 51 v mejah analizirane rastiščne enote 1 range of SP 51 inside a site unit Povpr. SP 5 1 = aritmetična sredina za SP 5 1 v rastiščni enoti 1 the arithmetic mean of SP 51 in the site unit SP. SP", •. 100 = napaka (razlika) v odstotkih pri SP 51 glede na SP TVP 1 error in percentages for SP 51 with regard SPrvp to SP TVP r sPTYPic = korelacijski koeficient med SP rvP in indeksom floristične podobnosti za ploskve znotraj iste rastiščne enote 1 (correlation coefficient for SP rvP and a similarity index for sample plats inside a site unit rsPstJc =korelacijski koeficient med SP 5 1 in indeksom floristične podobnosti za ploskve znotraj iste rastiščne enote 1 correlation coefficient for SP 5 1 and a similarity index for sample plats inside a site unit Ocenjena proizvodna sposobnost (SP) analiziranih rastišč na osnovi TVP je v razmiku 4,4 do 12,8 m3/ha/leto oziroma 4,3 do 10,8 m3/halleto, če jo ocenjujemo z rastiščnim indeksom (SI). Ocene za SP, pridobljene z rastiščnim indeksom (SI), se razlikujejo od tistih, ki smo jih dobili s celotno lesno proizvodnjo (TVP), za vrednosti od O do 17,4 %. Od 18 analiziranih rastiščnih enot se ti dve oceni razlikujeta za manj kot 1 O% kar v 15 enotah. V treh enotah, kjer so razlike večje od 1 O %, pa je ocena SP 51 manjša od SP rvp· V istih enotah je razlika med SP 51 in SP TVP večja od 1 m 3 /ha/leto. Iz povedanega lahko zaključimo , da je ocena SP s pomočjo Sl100 razme- roma dobra cenilka proizvodne sposobnosti (SP) bukovih gozdov v Sloveniji, ki jo dobimo s TVP. Od tod sledi ugotovitev, da nam zgornja višina bukovih GozdV 59 (2001) 5-6 233 Kotar, M., Robič. D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo 234 sestojev dobro indicira proizvodno sposobnost rastišča (SP). Vrednosti s Sl100 ocenjene SP v splošnem variira jo v mejah iste rastiščne enote za manj kot 2 m3/ha/leto. Ta vrednost je bila presežena v enem samem primeru, in sicer v rastiščni enoti 12, kjer je znašala zgornja mejna vrednost 2,3 m3/ha/leto. če izhajamo iz predpostavke, da združujemo v določeno rastiščno enoto tista rastišča , ki poleg splošnih zahtev, kot so podobna floristična sestava in podobne rastiščne razmere, ustrezajo še pogoju, da se v tako oblikovani ras- tiščni enoti SP razlikuje za manj kot 2m3/ha/leto (izraženo v MAIMAX), potem razmik v oceni SP (s TVP ali pa Sl100} ne bi smel presegati 2 ml/ha/leto. Tolikšen razmik je pogojen z razliko v. rastnosti sestojev na enakem rastišču (tj . 1 m3/ha/leto) in z razliko v SP med rastišči , ki so uvrščena v isto rastiščno enoto, tj. 1 m3/ha/leto (ASSMANN 1961). Prvi del te razlike (1 m3/ha/leto) izvira iz različne rastnosti (genetske konstitucije) sestojev na istem rastišču, drugi del (1 m3/ha/leto) pa iz različnosti rastišč (razlik v njihovi rodovitnosti), uvrščenih v isto rastiščno enoto. Tako znaša razlika med rastišči , ki so uvr- ščena npr. v SI = 38 in SI = 40, natanko 1 m3/ha/leto (HALAJ 1987) pri tretji ravni proizvodnosti. V SI= 38 bomo uvrstili vsa rastišča, pri katerih je zgornja višina bukovih sestojev pri 100 letih od 37,0 do 38,99 m ter MAIMAX od 11 ,7 do 12,7 m3/ha/leto, četudi je v tablicah donosov navedena vrednost 12,2 m3/ha/leto. Variacijski razmik 2 ml/ha/leto pa je pri SP, ki jo dobimo s TVP, presežen kar v 13 analiziran ih rastiščnih enotah, medtem ko je v 14 enotah manjši od 2,5 m3/ha/leto. Tolikšen interval je najve~etneje posledica različne sestojne rastnosti na istem rastišču (do 1 m3} , posledica združevanja rastišč v rastiščne enote (1 m3 oz. 2 m v zgornji višini) in posledica različnih ravni proizvodnosti, ki izhajajo iz različnih naravnih gostot sestojev na raz- ličnih rastiščih, uvrščenih v isto rastiščno enoto (0,5 m3/ha/leto). Tako doseže variacijski razmik v SP v mejah iste rastiščne enote največ 2,5 m3/ha/leto, kar je na skrajni meji še sprejemljivega. Očitno je tolikšna širina intervala posledica združevanja podobnih (ne enakih} rastišč v rasti- ščne enote ter dejanskih razločkov v rastnosti dreves na enakih rastiščih. Opozorimo naj, da je gozd šibkeje determiniran sistem, v katerem veljajo med posameznimi elementi korelacijske povezave, ki so lahko tudi slu- čajnostne narave. Mejna vrednost (2,5 m3/ha/leto) je presežena v štirih rastiščnih enotah (št. 11 , 15, 16 in 18). V njih variira ocena SP v preširokem intervalu, da bi lahko srednjo vrednost uporabili za napovedovanje donosov. Drugače povedano: vsaka od navedenih štirih rastiščnih enot vključuje rastišča, ki se glede SP med seboj preveč razlikujejo, da bi lahko obravnavali rastiščno enoto kot enovito v produkcijskem smislu. Produktivnost rastišč (SP), ocenjena s SI, je v mejah iste rastiščne enote manj variabilna, saj v nobenem primeru ne presega vrednosti 2,5 ml/ha/leto; v eni sami enoti je večja od 2 m3/ha/leto (v enoti št. 12 znaša 2,3 ml/ha/leto). Seveda pa to ne pomeni, da so ocene SP na osnovi SI boljše, ampak le to, da je variiranje dejanskih vrednosti SP zmanjšano, ker ugotavljamo SI po dvometrskih višinskih razredih. Ocene SP 51 izhajajo iz tablic donosov, v katerih so podane vrednosti MAIMAX le po bonitetnih razredih, ki so oblikovani tako, da združujejo vsa tista rastišča, katerih sestoji imajo v starosti 1 OO let zgornjo višino v istem dvometrskem intervalu. Razločki v ocenah SP v isti rastiščni enoti pa so le v manjši meri posledica napačne uvrstitve v SI, slejkoprej so posledica SP različnih rastišč, ki pa so bila uvrščena v isto rastiščno enoto. Verjetnost za napačno uvrstitev v SI je sorazmerno majhna, saj smo zgornjo višino na ploskvi ugotavljali na devetih drevesih pri referenčni starosti 1 OO let oziroma na 45 drevesih za rastiščno enoto, pri čemer je bila širina višinskega razreda 2 m. Iz tujih raziskav (LLOYD GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robič, 0.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovlh gozdov v Sloveniji z njihovo flori stično sestavo 1 HAFLEY 1977) sledi, da se verjetnost za napačno uvrstitev v SI-razred naglo zmanjšuje z naraščajočo referenčno starostjo, povečevanjem števila dreves, ki so osnova za določitev SI, in s povečevanjem širine razreda. Tako je pri referenčni starosti 50 let, pri 5_metrov širokih razredih in vzorcu 6 dreves verjetnost napačne uvrstitve v SI okrog 10 %; pri 20 dreves velikem vzorcu in 3 metre širokem razredu pa se verjetnost napačne uvrstitve zmanjša na 5 % (LLOYD 1 HAFLEY 1977). 4.2 Proizvodna sposobnost rastišč in njena povezanost s floristično sestavo 4.2 lnterdependence between site productivity and floristic com position Na vsaki ploskvi za ugotavljanje SP smo napravili tudi vegetacijski popis. Med vsemi popisi smo iZračunali indekse floristične podobnosti ci. po Morisita-Hornovem obrazcu. Indeks ciJ izraža floristično podobnost med vegetacijskima popisoma na ploskvah i in j. V preglednici 1 (zadnji in predzadnji stolpec) so zbrani indeksi fioristične podobnosti med popisi na ploskvah iz iste rastiščne enote, in sicer le za tiste pare, kjer je bila za ploskev i izbrana tista z najvišjo vrednos~o SP. Tej ploskvi smo priredili vrednost za ciJ = 1, njena flori stična sestava je bila vzeta za izhodišče. Vrednosti cii v preostalih vzorcih iz iste rastiščne enote so izračunane glede na ploskev i. Ker smo ocenjevali SP na dva načina, s TVP in SI, se lahko oceni SP razlikujeta in lahko se zgodi, da imamo za izhodiščno ploskev i dve različni ploskvi. Zato smo v preglednici 1 predstavili vrednosti c,,v dveh stolpcih. V primeru, da sta bili SPTV, in SP" najvišje ocenjeni na isti ploskvi, je bila ploskev i ista in vrednosti cii so v obeh stolpcih preglednice enake (prim.: rastiščna enota 1, ploskev 2). Kadar pa najvišji oceni za SP nista bili ugotovljeni na.isti ploskvi, temveč na različnih ploskvah, so vrednosti cii v obeh stolpcih različne (prim.: rastiščna enota 4, ploskvi 1 in 2). Ob domnevi, da se v floristični sestavi zrcalijo tudi rastiščne razmere, v katerih se je izoblikovala, in da je proizvodna sposobnost rastišča (SP) tudi posledica delujočih rastiščnih dejavnikov, smo izračunali korelacijske koeficiente med SP in cii" V preglednici 2 so v zadnjem in predzadnjem stolpcu zbrani omenjeni korelacijski koeficienti, in sicer ločeno za SP TVP in SP sr Vrednosti obravnavanih korelacijskih koeficientov so vselej pozitivne in so, če uporabimo za izhodišče SP TVP' večje od 0,45. V trinajstih rastiščnih enotah so enake ali večje od 0,70, v osmih rastiščnih enotah pa celo pre- segajo vrednost 0,80. Iz povedanega lahko sklepamo, da nam fioristična podobnost med vegetacijskimi popisi na vzorčnih ploskvah nakazuje tudi rastiščno podobnost med njimi, vsaj kar zadeva SP v mejah iste rastiščne enote. S tem v zvezi je zanimiva tudi ugotovitev, da so vrednosti teh kore- lacijskih koeficientov v splošnem manjše v tistih rastiščnih enotah, katerih vzorčne ploskve niso bile izbrane na apneni ali dolomitni matični podlagi (prim. rastiščne enote 12, 13, 1415, 17 in 18). Iz tega lahko sklepamo, da je floristična sestava na vzorčnih ploskvah, ki imajo za matično podlago apnenec ali dolomit, bolje povezana.s proizvodno sposobnostjo rastišč (SP) in jo zato tudi zanesljiveje indicira. · Dolžni smo še odgovor na vprašanje, kaj storiti s tistimi rastiščnimi eno- tami, v katerih je variabilnost SP v mejah iste enote prevelika in ki jih ni mogoče učinkovito podrobneje razčleniti z indeksi fioristične podobnosti med vegetacijskimi popisi na vzorčnih ploskvah. Včasih se lahko pokaže rešitev v tem, da takšno rastiščno enoto razčlenimo po tistih okoljskih dejavnikih, GozdV 59 {2001) 5-6 235 ____________ .......... ........ Kotar M., Robič:, D .. Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo florislično sestavo 236 ki očitno vplivajo na SP, hkrati pa so na terenu določljivi brez posebnih težav (KOTAR 1 ROBIČ 1990). Lahko pa se zgodi, da si na takšen način ne moremo pomagati. Za zgled vzemimo rastiščno enoto 16, v kateri variira ocenjena vrednost SPovP v razmiku od 8,8 do 13,8. Iz dendrograma na grafikonu 1 lahko sklepamo, da druga vzorčna ploskev, na kateri je bila ugotovljena tudi najvišja ocena za SP ovP, odločno odstopa od preostalih iz iste rastiščne enote, vendar pa premalo, da bi jo metoda kopičenja izločila . Ker primernih okoljskih dejavnikov, s katerimi bi morda lahko rastiščno enoto razdelili, nismo registrirali, ostajajo razlike v ocenjenih vrednostih za SP ovP zaenkrat nepojasnjene. Morda bi jih lahko odkrili s podrobnejšim pregledom zgradbe talnega profila. Indekse floristične podobnosti smo izračunali za vseh 90 ploskev. Z njimi smo opravili klasifikacijo, ki je podana na grafikonu 1. Iz dendrograma sledi, da se vzorčne ploskve brez izjeme najprej združujejo po rastiščnih enotah, šele kasneje pa tudi na drugih ravneh. Prav to pa tudi potrjuje smiselnost in upravičenost oblikovanja rastiščnih enot na osnovi sintaksonomskih enot, ki jih prime~amo z indeksi floristične podobnosti. 4.3 Proizvodna sposobnost rastišč glede na fitoindikacijske vrednosti 4.3 Site productivity with regard to indicator values of plants Vse vegetacijske popise smo uporabili za računanje fitoindikacijskih parametrov, indiciranih s pogostnostjo pojavljanja raznovrstnih rastlin v njih. Za podlago smo vzeli fitoindikacijske vrednosti po Ellenbergu (ELLENBERG et al. 1992) za svetlobne in toplotne razmere, kontinentalnost podnebja, za vlažnost tal in kemično reakcijo ter količino dušičnih spojin v njih. Za vsak indikat je predvidena ranžirna vrsta devetih razredov, izjemo predstavlja le vlažnostna lestvica, ki predvideva 12 razredov. Posebnost sistema so tudi t. i. indiferentne vrste, kar pomeni, da rastline te vrste danega indikata ne indicirajo. Vsaki rastlinski vrsti je v tej metodi prirejen šestmestni zapis, pri čemer predstavlja vsako mesto vselej določeni indikat. Struktura šestme- stnega zapisa je enotha in dosledna v celotnem sistemu; tako je na prvem mestu vselej indikacija svetlobnih razmer, na četrtem vlažnost tal in na šestem indikacija dušikovih spojin v tleh itd. Iz vegetacijskih popisov na vzorčnih ploskvah iste rastiščne enote smo poiskali za vsak indikat frekvenčne porazdelitve rangov po razredih. Za srednjo vrednost smo vzeli razred z največjo frekvenco (modalni razred). V preglednici 3 so zbrane za vsako rastiščno enoto in vsak indikat relativne frekvence po modalnih razredih. Komentar k primerjanju fitoindikacije rastiščnih razmer v posameznih rastiščnih enotah (sumarno): Fitoindikacija svetlobnih razmer: ' Modalna vrednost nam pove, da slaba tretjina vseh frekvenc (30 %) indicira 4. razred, ki skupaj s frekvencami za 3. razred (komodalna vrednost 19 %) predstavljajo polovico (49 %) vseh frekvenc, razločno indicirajo sve- tlobne razmere, v katerih uspevajo sencovzdržne rastline. Iz preglednice sledi podobna indikacija svetlobnih razmer tudi na ravni rastiščnih enot. Modalne vrednosti povsod, razen na Bukovem vrhu (G) (kjer je modus v 3. razredu), indicirajo 4. razred, s tem da so nakazani trendi za indikacije naraščajoče heliofilnosti na naslednjih lokacijah: Gozdec (L), Mamolj (1), Dletvo (D), Velika Kopa (E) in Gorjanci (R). Pripomniti velja, da komodalne vrednosti nikoli ne presežejo 7. razreda, ki indicira razmere, v katerih uspevajo hemiheliofiti (rastline polsvetlobe). Gozd V 59 (2001 ) 5-6 Kotar, M., Robič, 0 .: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo Preglednica 3: Fitoindikacijske vrednosti rastlinskih vrst po rastiščnih enotah Table 3: lndicator values of plants in the site units Svetloba Temperatura Kontinentalnost Rastiščna enota Light Temperature Continentality Site unit razred% razred% razred% Class(%) Class% Class% 1. R - F v. g. cal. gr. 4 (31) 4 (24) 4 (31) 2. P- F v. g. all. vict. 4 (29) 4 (22) 4 (29) 3. O-F maian. 4 (34) 4 (25) 4 (34) 4. 0- Felym. 4 (34) 4 (29) 4 (34) 5. O - F gal. od. 4 (30) 4 (23) 4 (30) 6. A - F v. g. luz. niv. 4 (23) 4 (22) 4 (23) 7. A- F v. g. hel. typ. 4 (31) 4 (23) 4 (31) 8. Lor. - F v. g. dent. pent. 4 (32) 4 (25) 4 (25) 9. Hacq - F v. g. rus. hyp. 4 (32) 4 (21) 4 (32) 10.Hed.- F v. g. epim. alp. 3 (30) 3 (26) 3 (30) 11 .S - Fv. g. cal. gr. 4 (28) 4 (21) 4 (28) 12.L - F abiet. 4 (30) 3 (21) 3,5 (60) 13.8 - F the/. limb. 4 (27) 4 (15) 4 (27) 14.C- Fv. g. cal. gr. 4 (26) 4 (14) 4 (26) 15.Hed. - F v. g. pol. set. 4 (33) 4 (22) 4 (33) 16.Lor. - F 4 (35) 4 (28) 4 (35) 17.L., - F v. g. dent. pol. 4 (27) 4 (16) 4 (27) 18.V.". -F 4 (38) 4 (28) 4 (38) Skupna fitoindikacij_a 1 Total 4 (_30) 4 (22) 4 (30) Legenda 1 Legend: pH Vlažnost Dušik Reaction Moisture Nitrogen razred% razred % razred% Class% Class % Class% 8 (22) 5 (59) 5 (19) 8 (30) 5 (53) 7 (21) 7 (19) 5 (53) 6 (28) 7 (25) 5 (63) 6 (28) 7 (26) 5 (61) 5 (26) 8 (22) 5 (44) 6 (18) 7,5 (42) 5 (44) 7 (21) 7 (31) 5 (51) 7 (22) 7 (25) 5 (54) 5 (23) 7 (23) 5 (66) 6 (22) 7 (23) 5 (52) 6 (22) 4 (23) 5 (41 ) 6 (26) 2 (16) 5 (33) 3 (21) 7 (12) 5 (48) 5 (16) 7 (19) 5 (45) 6 (23) 7 (29) 5 (58) 6 (30) 6 (16) 5 (61) 6 (25) 7 (20) 5 (45) 7 (21) 7 (20) 5 (53) 6 (21) Prve številke v poljih preglednice označujejo vrednosti indikata (range), katere indicira največ rastlin iz vegetacijskih popisov na vzorčnih ploskvah določene rastiščne enote. š tevilke, ki so v poljih tabele v oklepajih, pa podajajo delež (relativno frekvenco) rastlinskih vrst, ki dosegajo modus v danem razredu (modalni razred). The first figures in columns present the mode value (class) for a given ecological factor. The figures in the parenthesis present relative frequencies of plants in the mode class. Iz povedanega lahko posredno sklepamo, da so bili vsi vzorci izbra'ni v ohranjenih, sklenjenih gozdnih sestoj ih, katerih notranje okolje so izoblikovali močni edifikatorji (bukev, jelka). Fitoindikacija toplotnih razmer: Modalna vrednost pove, da petina (22 %) frekvenc iz vseh vzorcev skupaj indicira 4. razred, ki skupaj s frekvencami za 3. razred (komodalna vrednost 14 %) indicirajo toplotne razmere hladnejših rastišč subalpinskega (3. razred) ter altimontanskega in montanskega pasu (4. razred). Skupni delež frekvenc je le nekoliko večji od tretjine (36 %) vseh frekvenc, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da slaba tretjina (32 %) frekvenc odpade na vrste, ki so indiferentne za tovrstno indikacije. Na prvi pogled preseneča skoraj ident ična porazdelitev frekvenc ob višinskem gradientu. Pričakovali bi namreč lahko, da bodo na lokacijah iz spodnje veje dendrograma (Polamank (8), Mamolj (1), Dletvo (D), Velika Kopa (E), Šoštanj (M), Gorjanci (R) in Mali Jurjevec (H)) indicirane toplejše rastiščne razmere. Ta trend je sicer šibko nakazan zlasti na lokacijah Mamolj (1), Dletvo (D), Velika Kopa (E) in Gorjanci (R), vendar premalo izrazito, da bi ga lahko posploševali. Verjetnejša je domneva, da smemo to, na videz prešibko izraženo toplo- tno diferenciacijo pripisati dejstvu, da so vzorci z lokacij v spodnji veji den- drograma razmeščeni predvsem v osojah; med njimi pa so tudi takšne, ki so zaradi neprepustne matične podlage izdatneje, predvsem pa trajneje GozdV 59 (2001) 5-6 237 Kotar, M .• Robič, 0 .: Povezanost proizvodne sposobnosti bukov1h gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo 238 preskrbljene z vodo in so zato hladnejše. Pripomniti pa velja, da v tem sklopu prirastoslovnih raziskav ni bilo vzor- cev iz termofilnih bukovij. Fitoindikacija kontinentalnosti podnebja: Podobno kot svetlobne razmere tudi kontinentalnost podnebja razme- roma dobro indicira velik delež frekvenc (okrog 30 %) z modusom v 4. razredu, ki označuje suboceanske podnebne razmere s trendom proti pove- čani oceanizaciji (3. razred). Sklenemo lahko, da je to splošna značilnost razprostranjenosti bukovih gozdov. Na lokacijah iz zgornje veje dendrograma je ta trend dosledno izražen (izjemi sta le Bukov vrh (G) in Polamank (B)). Na objektih iz spodnje veje dendrograma ostaja modus tudi v 4. razredu, vendar pa nakazani trendi niso enoznačni . Fitoindikacija vlažnostnih razmer: Vlažnostne razmere so fitoindikacijsko najbolje označene. Z modalno vrednostjo 53 % vseh frekvenc je markantno zaznamovan 5. razred po Ellenbergu. Tu je množica rastlin, ki indicirajo sveža tla, saj imajo težišča razprostranjenosti na zmerno vlažnih tleh, pojavljajo se tudi na mokrih tleh, nikoli pa ne na tleh, ki so večkrat izsušena. Komodalne vrednosti (18 %) so v 6. razredu, zato so kar z 71-odstotnim frekvenčnim deležem indicirane sveže do zmerno vlažne talne razmere. Na ravni rastiščnih enot se splošni trend dosledno ohranja, izjemi sta le lokaciji Bukov vrh (B) in Starod (0), kjer je rahlo nakazana težnja k povečani sušnosti. Zelo znači lna pa je naslednja posebnost: na lokacijah iz zgornje veje dendrograma je dosledno (izjema je le Peščenik (F)) nakazana rahla težnja k povečani sušnosti (4. razred), medtem ko je na lokacijah iz spodnje veje dendrograma izrazitejša tendenca k povečani vlažnosti (7. razred). Ugotovitev je konsistentna s komentarjem pri toplotnih razmerah. Fitoindikacija kemične reakcije tal: Sumarna fitoindikacija kemične reakcije tal je manj učinkovita (četrtina frekvenc odpade na tiste vrste, ki so za tovrstno indikacije indiferentne, nakazana pa je tudi bimodalna frekvenčna distribucija) in je zaradi pomem- bnih razločkov med rastiščnimi enotami tudi najmanj realna. Na ravni posameznih lokacij rastiščnih enot je fitoindikacija kemične reakcije tal učinkovitejša. Najbolj bazična tla (8. razred po Ellenbergu) so z modalnimi vrednostmi indicirana na Sviščakih (A), v Ždroclah (S) in v Gozdecu (L) (rendzine!), znači lno za vse tri imenovane lokacije je tudi pojavljanje bimodalne frekvenčne porazdelitve: sekundarni modus se pojav- lja v 4. razredu (indicirana je očitno povečana kislost zaradi površinskega surovega humusa). V dveh rastiščnih enotah je razločno in nedvoumno indicirana kisla reakcija tal : Mamolj (1) ima modus v 2. razredu, se pravi na meji med zelo kislo in kislo reakcijo, kar 44 % frekvenc indicira kisla tla; Polamank (B) pa v 4. razredu, kjer 42% frekvenc indicira kisla do zmerno kisla tla. Ploskve z Gorjancev (R) imajo modalno vrednost v 6. razredu z naraščajočo tendenco, ki indicira zmerno do slabo kisla tla. Za pretežni del rastiščnih enot (preostale, ki niso bile doslej naštete) pa so modusi v 7. razredu, s tem da so tendence na lokacijah iz zgornje veje dendrograma naraščajoče (proti 8. razredu) in označujejo slabo kisla tla , medtem ko so tendence na lokacijah iz spodnje veje dendrograma padajoče (proti 6. razredu) in označujejo zmerno do slabo kislo kemično reakcijo tal. GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo Fitoindikacija preskrbljenosti tal z dušikovimi spojinami: Po sumarni fitoindikaciji indicira petina (21 %) frekvenc 6. razred pre- skrbljenosti tal z dušikom. Če prištejemo še obe komod alni vrednosti (drugo in tretjo), indicira polovica frekvenc (53 %) zmerno (5. razred) do bogato (7. razred) preskrbljenost tal z dušikovimi spojinami. Na ravni rastiščnih enot je diferenciacija izrazitejša. Od vseh odstopa lokacija Mamolj (1), ki ima modus v 3. razredu, z indicirano skromno založe- nostjo tal z dušikom, vendar z naraščajočo tendenco proti razmeram zmerne preskrbljenosti tal z dušikom. Modusi v 5. razredu indicirajo na lokacijah Sviščaki (A), Gače (P), Peščenik (F) in Dletvo (D) zmerno preskrbljenost tal z dušikovimi spojinami, trendi so naraščajoči. V 7. razredu preskrbljenosti z dušikom so modalne vrednosti na lokacijah Ždrocle (S), Krma (N), Idrija (K) in Mali Jurjevec (H), kjer je indicirana bogata založenost tal z dušikom. Na preostalih lokacijah so modalne vrednosti v 6. razredu s prevladujoča padajoče tendenco (proti 5. razredu) in označujejo intermediarno preskrb- ljenost (med bogato in zmerno) s trendom proti zmerni preskrbljenosti tal z dušikom. Uporabljena fitoindikacijska metoda preslabo pojasnjuje razločke v pro- izvodni sposobnosti rastišč (SP) tako med rastiščnimi enotami kakor tudi med vzorci v njih, da bi imela večjo praktično vrednost. Ugotovljene srednje vrednosti, ki smo jih dobili za posamezne rastiščne enote, se med seboj le malo razlikujejo, kadar pa se, npr. pri kemični reakciji tal, pa ne vplivajo na SP. Vsekakor pa lahko analize trendov frekvenčnih porazdelitev indikacijskih vrednosti predstavljajo koristen pripomoček pri razumevanju dogajanj na rastiščih in njihovi analizi, zato so fitoindikacijske metode nasploh vredne metodološkega dopolnjevanja. 4.4 Numerična klasifikacija in ordinacija vegetacijskih popisov na vzorčnih ploskvah ter povezave s proizvodno sposobnostjo rastišča 4.4 Numerical classification and ordination of relevees from sample plats and interpretation of results with regard to site productivity Z matrika vrednosti Morisita-Hornovih indeksov floristične podobnosti c .. med popisi smo klasificirati vzorčne ploskve. Pri tej numerični klasifikacii/ smo se odločili za metodo kopičenja, ki ima za izhodišče celotno floristično sestavo. Na osnovi floristične podobnosti med popisi z vzorčnih ploskev slednje korakoma združujemo na višjih nivojih v manjše število šopov, dokler v zadnjem koraku ne pridemo do ene same skupine. To progresivno kopičenje ali združevanje (ang.: progressive agglomeration) lahko grafično predstavimo z dendrogramom, v katerem so horizontalne povezave (nadiji) podane za posamezne ploskve, po opravljenem prvem koraku pa že šopi in v nadaljevanju tudi skupine. V vertikalnih povezavah (internodiji) (PIELOU 1984) pa so podane vrednosti za fioristično podobnost. Ker smo s to nume- rično klasifikacijo zajeli vse višje rastline (species), ki smo jih našli na vzor- čnih ploskvah, in ne le ključnih rastlin (HAVEL 1980), je ta klasifikacija primer tako imenovanega celostnega združevanja ali kopičenja (ang.: polythetic agglomeration). Rezultat tega združevanja je prikazan na grafikonu 1. Označevanje vzorčnih ploskev je prevzeto iz preglednice 1 (npr. A1 pomeni ploskev št. 1 na Sviščakih, 52 je ploskev št. 2 v žroclah itd.). GozdV 59 (2001) 5-6 239 Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo Grafikon 1: Dendrogram kopi- Na dendrogramu lahko vidimo, da se dosledno najprej združujejo vzorčne čenja 90 vzorčnih ploskev na ploskve iz iste rastiščne enote. Floristična podobnost med fitocenozami osnovi indeksov podobnosti nji- istega sintaksona je očitno večja od florističnih podobnosti med fitocenozami hove floristične sestave (c;;l iz drugih sintaksonov. V naslednjem koraku se združijo popisi iz rastiščnih Graph 1: Agglomerative cluste- enot Sviščaki (A) in Ždrocle (S), nJ· im se postopoma pridružuj· ejo tudi popisi ring of 90 sample plats on the basis of similarity indices (accor- iz Jurjeve doline (C), Drage (J) in popisi fitocenoz na ploskvah iz rastiščne ding to Hom and Morisita) oftheir enote v Krmi (N). Istočasno so se v posebno skupino združile vzorčne floristic composition ploskve iz Gač (P) in Idrije (K), katerim so se nato pridružile tudi ploskve iz Koeficient podobnosti cii (similarity index C;i) 0.20 0.40 0.60 0.80 1.00 M ~l Svllltkl (A) -{ ~l ~droclje (S) .....-. po-- o ~ l Ju~evo dolina (C) 0... ,..... "'----'l (]) 0... ~l D~~(J) E co r--- (/) }mwM '+- .r" o ...... r-- (]) ~ l Ptl!tnlk (F) ..0 E " :::J • c ..... ~} Idrijo (K) -o c y co 1"'" - ~l Ga!t (P) (]) (.) co 0... ~l Bukov vrh (G) 1 O) ...... 1 "-"'-! c 'o ~l Slarod (O) c bs ~l Gozdec (l ) (]) 1--( > ,. .::.::. • (/) ~l Polamanok (B) o r----l ' 0... H (]) ll Mamolj(l) c - >(.) ...... ,..... o N ~l Dlotvo (D) > co .::.::. r-- ~ l Vollloo kopa (E) ii> -" >(/) o ~l Sollanj (M) c rl (]) y >(.) ~l Gorjanci (R) ~(/) co - co ...c ~}Mali Juljovoc (H) co z 240 GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Slovemji z njihovo floristično sestavo Peščenika (F). Vse naštete vzorčne ploskve so združene na višjem nivoju (z manjšo podobnosljo) v novo skupino. V koraku, ki sledi, se tej skupini pridružijo že združene ploskve iz Bukovega vrha (G) in Staroda (0). Vsem skupaj pa se pridružijo s še zmanjšano podobnostjo tudi ploskve iz Gozdeca (L). če pogledamo dendrogram vidimo, da so vse navedene vzorčne plos- kve združene v pogojno rečeno zgornji veji dendrograma. Skupna raven podobnosti med njimi res ni velika (med 25 in 30 %), vsekakor se pa raz- ločno ločijo od spodnje veje d8ndrograma, ki se je oblikovala obenem in na podoben način. Ker vemo, kaj in kako prime~amo in združuje mo, lahko zaradi preprostejšega izražanja skrajša mo opisovanje. Skupini, ki jo tvorita Polamank (B) in Mamolj (1), se pridruži Dletvo (0), skupinama iz Šoštanja (M) in Gorjancev (R) pa Velika Kopa (E). Združenju vseh pravkar naštetih skupin iz spodnje veje dendrograma se "od daleč" pridruži še skupina iz Malega Jurjevca (H), ki očitno v florističnem pogledu odstopa od drugih. Končno se tudi zgornja in spodnja veja dendrograma združita pri vrednosti c,;= 0,23 (ali pri 23-odstotni floristični podobnosti) in združevalna klasifikacija je končana. Ekološka interpretacija dendrograma: - Za vzorčne ploskve iz zgornje veje dendrograma je značilna apnena ali pa dolomitna matična podlaga, medtem ko so bile ploskve iz spodnje veje izbrane na drugačnem m'atičnem substratu (peščenjaki in skrilavci, kremenov keratofir, eocenski fli~, lapornati apnenci ali pa apneno matično podlago prekriva zelo globoka taina plast). - Dendrogram na grafikonu 1 podaja pravilne vrednosti med floristično podobnostjo posameznih ploskev oziroma skupin, ne smemo pa iz tega dendrograma sklepati, daje dana razvrstitev ploskev (vrstni red ploskev in grup) edino pravilna. Pravilne so tudi vse razvrstitve ploskev oziroma grup, ki jih dobimo, če dano razvrstitev grup zasu čemo na internodijih. lnternodiji imajo poleg tega, da podajajo s svojo višino vrednosti floristične podobnosti, tudi funkcijo "glavne osi vrtiljaka". Tako lahko dendrogram spreminjamo glede lokacij, če ga vrtimo na teh oseh, pri tem pa ohranjamo floristično podobnost - dolžine internodijev - na isti vrednosti. Tako lahko dani den- drogram spremenimo tako, da zavrtimo njegovo spodnjo stran, ki smo jo dobili v predzadnjem koraku združevanja, in dobimo novo lokacijo ploskev. Na ta način pride lokacija Gozdec (L) na skrajni zgornji rob dendrograma. Takšna razmestitev enot (lokacij) nakazuje gradient nadmorskih višin, naj- višje so na zgornji strani, najnižje na spodnji strani dendrograma. Lokacije si sedaj sledijo v naslednjem vrstnem redu: Gozdec (L)--> Sviščaki (A)--> Ždrocle (S)-->-->--> in kot zadnja--> Mali Jurjevec (H). V tako oblikovanem dendrogramu je korelacijski koeficient med lego lokacije (rangom) in SP razmeroma velik, saj znaša 0,85, vendar pa to ni korelacijski koeficient med SP in floristično podobnostjo, temveč korelacijski koeficient med lokacijo (1 =Gozdec, 2 = Sviščaki, 3 = Ždrocle, 4 = Jurjeva dolina ... 18 = Mali Jurjevec) in SP. V lokaciji je vsebovana floristična podobnost in pa predvsem nadmorska višina. Zato korelacijski koeficient r izraža v večji meri odvisnost med SP in nadmorsko višino, s katero pa se spremeni tudi floristični sestav. V obravnavanem primeru nam nadmorska višina pokaže, kako naj posamezne lokacije zavrtimo, da bomo dobili najvišjo povezanost med lokacijo in SP. Glede na ugotovljene povprečne vrednosti SP za lokacije in dovoljene zasu ke na dendrogramu je največja vrednost korelacijskega koeficienta pri naslednji obliki dendrograma: 1 Gozdec, 2 Ždrocle, 3 Sviščaki, 4 Jurjeva dolina, 5 Draga, 6 Krma, 7 Peščenik, 8 Goče, 9 Idrija, 1 O Starod, 11 Bukov vrh, 12 Dletvo, 13 Polamank, 14 Mamolj, 15 Velika Kopa, 16 Šoštanj, 17 Gorjanci, 18 Mali Jurjevec. GozdV 59 (2001) 5-6 241 Kolar, M., Robič, O : Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo florislično sestavo 242 Ob tej razmestitvi lokacij znotraj dendrograma dobimo korelacijsko odvi- snost med lokacijo in SP kar r ~ 0,88. -Kot vidimo, obstaja povezanost med SP in floristično sestavo, vendar je ta posredna. V obravnavanem primeru se izraža preko nadmorske višine, ker se z njo spreminja tudi floristična sestava. Očitno pa ni veliko upanja, da bi našli neposredno povezanost med floristično podobnostjo rastiščnih enot in njihovo proizvodno sposobnostjo. S tem pa ni rečeno, da tovrstne povezanosti ni, saj smo jo s klasifikacijsko analizo potrdili, vendar je njena informativnost premajhna, da bi bila neposredno uporabna. - Numerični klasifikacijski postopek, kakršnega smo uporabili v razi- skavi, je pokazal koristno stran. Kadar presojamo ustreznost kriterijev za opredelitev stratuma pri vzorčenju parametrov za določevanje proizvodne sposobnosti rastišč (SP) v danem primeru sintaksona, lahko to učinkovito opravimo z ugotavljanjem praga floristične podobnosti med vegetacijskimi popisi, ki so uvrščeni v določen sintakson. Ponujena je torej možnost za kvantitativno preverjanje enotnosti (homogenosti) nabora vzorčnih enot, ki naj bi jih pri vzorčenju uvrstili v isti stratum. Poleg numerične klasifikacije smo opravili tudi ordinacijo vegetacijskih popisov, ki so bili posneti na vzorčnih ploskvah. Pri računanju elementov za ordinacijo nismo upoštevali rastlin iz obeh drevesnih plasti (zgornje 01 in spodnje 02), temveč le rastline iz spodnjih plasti vertikalne stratifikacije fitocenoz. če bi upoštevali tudi rastline iz drevesne plasti, bi zaradi dejstva, da so bukovja v pretežni meri monodominantne združbe, splošno prevla- dovanje bukve vplivalo moteče. Razlike med popisi, ki so posledica različne floristične sestave na račun vrst z manjšo števil nostjo in zastiran jem, bi bile tako manj izrazite in zabrisane. Vedeti je treba, da pri računanju korelacijskih koeficientov upoštevamo poleg kvalitativnih (species) tudi kvantitativna (številnost, zastiranje) razmerja med rastlinskimi vrstami. Za ordinacijo smo uporabili metodo glavnih komponent (ang.: Principal component analysis - PCA) z uporabo korelacijske matrike. Podatke smo usredinili in standar- dizirali, s tem pa ohranili vpliv tudi tistih rastlinskih vrst, ki se pojavljajo v majhnem številu oziroma malo zastirajo (PIELOU 1984). Rezultati ordinacije so pokazali, da bi lahko polovico (49,69 %) variabil- nosti, ki se na grafikonu 2 kaže kot raztros, pojasnili s petrazsežno ordina- cijo, se pravi s peterico vzajemno ortogonalnih osi. Dvajsetdimenzionalna ordinacija pa bi utegnila pojasniti kar štiri petine (79,35) variabilnosti. Slednje nam za praktično interpretacijo kaj prida ne koristi, saj je zelo težavno poiskati smiselne ekološke razlage posameznih osi. Na grafikonu 2 je z dvorazsežno ordinacijo predstavljena razmestitev posameznih točk, ki predstavljajo vzorčne ploskve glede na osi x 1 in x 2 • Z osjo x, je pojasnjena četrtina (25,02 %), z osjo x, pa desetina (9,16 %), skupaj torej tretjina (34, 18 %) variabilnosti. Koordinate na osi x, so v intervalu od 0,22 do 0,68, na osi x, pa so omejene z intervalom vrednosti od -0,45 do 0,48. Ekološka interpretacija ordinacije: - Porazdeljevanje lokacij ob prvi ordinacijski osi x1je razmeroma nepre- gledno. Vseeno pa je nakazana možnost za razlago v dejavnikih iz pod- nebnega kompleksa. Nakazana je grupiranje lokacij z izrazitejšimi polet- nimi padavinskimi upad ki pri manjših vrednostih koordinat na abscisi (x 1 ), medtem ko naj bi bili poletni padavinski upadki šibkeje izraženi na lokaci- jah z večjimi vrednostmi koordinat. Ker nimamo konkretnih meteoroloških GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robič, 0 .: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristlčno sestavo 244 medtem ko so v zgornj i polovici intervala zbrane lokacije z drugačnimi matičnimi substrati in širšim naborom talnih tipov od evtričnih do distričnih rjavih tal. Ker podrobnejših talnih analiz nimamo, je lahko takšna interpre- tacija osi le nakazana in je ni mogoče natančneje opredeliti. -Korelacijske analize so pokazale, da vrednosti SP razmeroma tesno korelirajo z vrednostmi koordinat posameznih lokacij na osi x2 • Tako imajo najnižje vrednosti SP prav ploskve z najnižjimi vrednostmi koordinat na osi x2 (Gozdec (L), Ždrocle (S) in Sviščaki (A)), najvišje vrednosti SP pa so bile ugotovljene na ploskvah, ki dosegajo ob ordinacijski osi x2 največje vrednosti (Velika Kopa (E), Gorjanci (R), Šoštanj (M) in Mali Jurjevec oz. Log-Tisovec (H)). Zanimiva je tudi lokacija Polamank (B), na kateri so bile ugotovljene razmeroma visoke vrednosti SP, v ordinacijski shemi pa imajo vzorčne ploskve iz te rastiščne enote kjub sorazmerno veliki nadmorski višini tudi večje vrednosti koordinat na osi x2• Očitno je, da so koordinate vzorčnih ploskev na osi x2 tesneje povezane z vrednostmi ugotovljenih SP, kot pa so slednje povezane z njihovimi nadmorskimi višinami. Zato bi lahko rekli , da ordinacijska os x 2 razmeroma dobro ponazarja rodovitnost oziroma proizvodno sposobnost rastišč (SP). Seveda pa lahko to velja le za bukove sestoje, ki so bili vključeni v analizo, zato ni izključena možnost za ocenje- vanje SP s floristično sestavo rastiščnih enot. Vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da nam je z ordinacijsko osjo x2, ki korespondira z ugotovljenimi vrednostmi za SP, uspelo pojasniti komaj desetino (9,16 %) variabilnosti oziroma raztresa točk na ordinacijski ravnini . Sklep je očiten: razločki v florističn i sestavi med vegetacijskimi popisi na vzorčnih ploskvah , izra- ženi z indeksi podobnosti, preskromno pojasnjujejo razlike v ugotovljenih parametrih proizvodne sposobosti rastišč (SP), da bi jih lahko alternativno uporabiljali pri ocenjevanju SP. Kljub temu pa rezultati kažejo, da je nadaljnje raziskovanje v tej smeri smiselno, saj nikakor niso bile izčrpane vse možnosti praktične uporabe tito- in fitocenoindikacije. Opozoriti velja na metodo, ki jo pri nas razvija ž. Košir (KOŠIR 1992) in na številne aplikacije gradientne analize, ki jih uporabljajo v tujini. 5 SKLEPI 5 CONCLUSIONS Ob rezultatih raziskave proizvodnih sposobnosti rastišč, ki jih paraš- čajo bukovi gozdovi, lahko glede na raziskovalne cilje podamo naslednje sklepe: 1. Ocene proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč (SP), ki jih dobimo z rastiščnim indeksom (SI) in tablicami donosov, se razlikujejo od ocen, do katerih pridemo s celotno lesno proizvodnjo (TVP), največ za slabo petino (17,6 %). V več kot štirih petinah (83,3 %) analiziranih rastišč pa je ta razlika manjša od desetine (10 %). Od tod sledi ugotovitev, da je zgornja višina oziroma rastiščni indeks (SI} dober kazalnik proizvodne sposobnosti rastišč (SP). Za ugotavljanje SP po tej poti so primerni sestoji, katerih starost je vsaj 90 let, se pravi pri tisti starosti, ko se višinsko priraščanje močno upočasni in ko je povprečen volumenski prirastek blizu svoje največje vrednosti. 2. Smiselno je ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč (SP) po rastiščnih enotah, ki predstavljajo skupine rastišč, pri katerih so indivi- dualne razlike v SP med rastišči manjše od 2,5 m3/hektar/leto. Uspešno in učinkovito je oblikovanje rastiščnih enot po vegetacijskih (sintaksonomskih) enotah na ravni subasociacij , geografskih variant in celo asociacij. Izjemoma GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo se lahko zgodi (npr. rastiščni enoti Velika Kopa in Šoštanj), da podrobnejša členitev po tej poti ni izvedljiva. 3. Odkloni v ocenah proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč (SP) v mejah iste rastiščne enote pozitivno korelirajo z ustreznimi indeksi floristične podobnosti med vegetacijskimi popisi. To dokazuje, da floristična sestava vegetacijskih popisov iz iste sintaksonomske kategorije v večini primerov zadovoljivo indicira rastiščne spremembe. 4. S posrednim ocenjevanjem rastiščnih razmer z rastlinami in njiho- vimi fitoindikacijskimi vrednostmi (ELLENBERG et al. 1992) nismo odkrili pomembnejših razločkov med rastiščnimi enotami. Frekvenčne analize ocen posameznih okoljskih parametrov, kot so svetlobne in toplotne razmere, kontinentalnost podnebja, vlažnost in kemična reakcija tal, ne diferencirajo rastiščnih enot. Izjemo predstavlja indikacija dušičnih spojin v tleh, ki raz- ločno oddeli distrična rjava tla v rastiščni enoti Mamolj od drugih. Poizkusimo pojasniti navidezno neskladje med indeksi floristične podo- bnosti, ki so omogočili pregledno in uporabno klasifikacijo in tudi ordinacijo vegetacijskih popisov na eni, in neobčutljivostjo fitoindikacijske metode na drugi strani. Pretežna večina bukovij , vključno z jelovimi bukovji, zavzema v dvorazsežni (vlažnost in kemična reakcija tal) ordinacijski shemi bolj ali manj sredinski položaj. To pomeni, da uspevajo v dokaj izravnanih rastiščnih razmerah, se pravi v ožje omejenem diapazonu vrednosti imenovanih gra- dientov. Poleg tega sta bukev in jelka izrazito sencovzdržni drevesni vrsti in močna edifikatorja, kar pomeni, da v razmerah dolgotrajnega nemotenega razvoja soustvarjata rastlinske združbe, ki učinkovito modificirajo splošne podnebne razmere in ustvarjajo čvrsto notranje okolje (fitoklima), to pa učinkuje izenačujoče in selektivno. Prav zato ni mogoče pričakovati, da bi z omenjeno fitoindikacijsko metodo utegnili zaznati pomembnejše odtenke in razločke. 5. Z ordinacijo vegetacijskih popisov na posameznih vzorčnih ploskvah lahko ugotovimo, da je desetino (9,16 %) razločkov med njimi, ki izhajajo iz floristične sestave, mogoče pojasniti z rodovitnostjo oz. produkcijsko sposobnostjo rastišča (SP), saj razvrstitev vegetacijskih popisov na drugi ordinacijski osi približno sovpada z ugotovljenimi vrednostmi za SP. Prva ordinacijska os naj bi pojasnila kar četrtino (25,02 %) razločkov med vege- taCijskimi popisi na temelju floristične sestave. Ekološka interpretacija naka- zanega gradienta pa ni lahka. Ker je nakazana grupiranje vegetacijskih popisov z manjšimi vrednostmi abscis na lokacijah z izrazitejšimi poletnimi padavinskimi upadki, na lokacijah z manj izrazitimi padavinskimi upadki pa lahko ugotovimo večje vrednosti na abscisni osi, bi najbrž kazalo iskati ekološko razlago v podnebnem kompleksu. 6. Raziskava je nakazala možnost ugotavljanja produkcijske sposobnosti rastlšča (SP) tudi s flori stično sestavo fitocenoz, vendar pa je njen prispevek , pri identifikaciji razločkov v SP sorazmerno skromen (9,16 %). Prav zato bi kazalo tudi v prihodnje v ta namen uporabljati zgornjo višino oziroma rastiščni indeks (SI). Čeprav je bila uporaba rastiščnega indeksa sprva strogo omejena na čiste in enodobne sestoje, smo na obravnavanem pri- meru spoznali, da je rastiščn i indeks mogoče uporabljati tudi v enomernih sestoj ih, za katere pa ni nujno, da so bili strogo enodobni, saj so nastajali z naravnim pomlajevanjem v različno dolgih pomladitvenih dobah. GozdV 59 (2001) 5-6 245 Kotar, M .. Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo lnterdependence between Site Productivity and Floristic Composition in Beech Forests in Slovenia Summary Knowledge about sites and their characteristics is the basis on which contemporary management is based in the forests. The main goal of studies of sites is usually to recognise ecological factors and site productivity (SP). ln the last decades the SP has been established by means of a site index (SI). The method has a disadvantage of being useful only in uniform and even-aged pure stands. Many sites overgrown by the beech forest occur in Slovenia. They are not strictly even-aged because they originale from natural regeneration, which has ta ken place du ring the regeneration period of 20 years and over. When these stands grow up to the optimum developmental phase they become uniform. ln the investigation presented we tried to find out, if the site productivity established by means of a site index in such stands is an appropriate estimator for SP. The further scope of investigation is to determine, whether the syntaxa on the subasociation level is a suitable frame for forming a site unit that would be a basic unit for establishing the SP. Through the investigation we examined, if the floristic com position of plant community could be used directly for assessing a SP by means of phytoindicator values of plants. For this purpose a clustering procedure and a procedure of ordination with data of relevees we re performed. 18 site units we re included in the investigation, which are the most widespread in the beech and fir-beech forests in Slovenia. ln each site unit 5 sample plats were chosen from the mature beech stands. On these 90 sample plats the following analyses were performed: - Stand analysis (establishing of growing stock and total volume production) - Tree and stem analysis including dendrochronological analysis for every tree {height and dbh growth for each one) - creating sintaxa classification (by means of relevees). For this purpose all of trees we re cut down with stems cut into 7 to 1 O šections for getting stem disces. The ave rage age< of analysed stands on sample plats ranged from 94 - 196 years. Established total volume production (TVP) served as a basis for a SP, because all of analysed stands were fully stocked. Simultaneously, the thinning has not yet been carried out in the stands, or it has been performed in the previous decade. The estimate for SP derived from TVP served as a basis for the comparison with the estimate for SP derived from site index. Established SP by means ofTVP ranged from 4.4 to 12.8 m3ha·1year1 and 4.2 to 10.8 m3ha·1year1, latter data refer to SP established by means of a site index. The estimates for SP derived from SI are lower than estimates derived from TVP. The ma in ca use for the se differences {bias) is not enough respected differences between chronological and development age of trees. The shade-effect in the regeneration period was underestimated. All of analysed stands have been regenerated in a shelter wood system, which means that the trees up to the age of 10 to 20 years have been strongly affected by mother (old) trees. The differences between a SP derived from SI and SP derived from TVP are lower than 1 O % on 15 site units; therefore we consider that a SI can serve as a good basis for establishing a SP in forests like these, which we re ta ken into analyses. Only one prerequisite ought to be given, the stands, which serve for establishing a SI should be older than 90 years. The majority of analysed site units show that the differences among estimators within site units for the SP derived from a TVP are in the interval of 2,5 m3ha·1year1• Exceptions are 3-site units with a greater interval. On one of them the interval could be reduced in a way to divide a site unit into subunits by means of zones {belts) according to the altitude. ln two site units, subdivision by means of ecological factors was unsuccessful. A floristic com position similarity expressed by Horn's modification of Morisita similarity index corresponds very well with differences in the SP, but only with in the site units. Just the opposite, similarity index could not be used as an indicator of differences between site units, because only 9.16 % of the total variance in the floristic compositions is explained by the factor, which corresponded by a SP. 246 GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo The analysis of ecological factors by means of phytoindicator values shows that differences between the site units are very small. The only exception is a supply of nitrogen, which varies in a great range according to the site units. The explanation for such a result could be that beech forest performs its own sta ble cli mate and that beech forest grows in sites where the analysed ecological factors are similar (light, temperature, continentality, reaction (pH), moisture). By the results of this investigation we conclude that establishing of an SP will be further perlormed in the future by means of a site index and yield tables. We suggest the method should be implemented by the use of its own and TVP growth curves, which involve specifics of the site units. It means that each site unit has its own site class and its own shape of growth curves. The common yield tables have the same shape of growth curves for all of the site classes (same degree of convergence), but different limit values. Viri 1 References ASSMANN, E., 1961. Waldertragskunde.- MUnchen, Bayr. Landw. Verlag, 492 s. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. GrundzOge der Vegetations-kunde.- Springer. Berlin, Wien, New York, 865 s. DAUBENMIRE, R. F., 1976. The Use of Vegetation in Assessing the Productivity of Forest Lands.- Bot. Rev. 42 (2) s. 115-143. ELLENBERG, H./WEBER, H. E./ DULL, R./WIRTH, V./WERNER, W./ PAUL~EN, D., 1992. Zeigerwertevon Pftanzen in Mitteleuropa.- Scripta Geobotanica, Vol18, GOttingen, 259 s. HALAJ, J. 1 GREK, J. 1 PAN EK, F. 1 PETRAš, R./ REHAK, J., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR.- Priroda, Bratislava, 361 s. HAVEL, J. J., 1980. Application of Fundamental Synecological Knowledge to Practical Problems in Forest Management L Theory and Methods.- For. Ecol. Management, 3, 1980, s.1-29. HAVEL, J. J., 1980. Application of Fundamental Synecological Knowledge to Practical Problems in Forest Management. IL Alication.- For. Ecol. Managrment, 3, 1980, s. 81-111. HORN, H. S., 1966. Measurement of"Overlap" in Comparative Ecological Studies.- Amer. Nat., 100, s. 419-424. KOŠIR, ž., 1992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in ekološkega značaja fitocenoz.- MKGP RS, Ljubljana, 58 s. KOTAR, M., 1983. Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njene izkoriščenosti.- GozdV, 41, 3, s. 97-109. KOTAR, M. 1 ROBIČ, D., 1990. Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi dejavniki.- GozdV, 48, 5, s. 225-243. KOTAR, M., 1995. Site Productivity on Sites Overgrown by Spruce and Bech Forests.- Lesnictvf-Forestry, 41, 10, s. 449-462. LLOYD, F. 1 HAFLEY, W., 1977. Precision and the Probability of Misclassification in Site Index Estimation.- Forest. Sci. Vol. 23, No. 4, s. 493-499. LOWRY, G. L., 1976. Forest Soil- Site Studies of Black Spruce (Picea Mariana).-ln: Quantitative Studies of Site Factors and their Influence on Growth of Stand. Working group 5- Section 21 -Research on site factors, XV.IUFRO Congress, Gainesville, Florida USA March 14-20, 1971. s. 235-255. MITSCHERLICH, G., 1971. Wald, Wachstum und Umwelt.- J. D. Sauerl8nder's Verlag, Frankfurt am Main, 1., 11., 111. MORISITA, M., 1959. Measuring of lnterspecificAssociation and Similarity between Communities.- Mem. Fac. S ci. Kyushu U., ser. E (Biol.), 3, s. 65-80. PIELOU, E. C., 1984. lnterpretation of Ecological Data.- John Willey et Sans, New York, f?lc. 263 p. VAN DER MMREL, E. 1979. Transformation of Cover-abundance Values in Phytosociology and its Effects on Community Similarity.- Vegetatio Vol. 39-2, s. 97-114. VANCL.AY, J., 1992. Assesing Site Productivity in Tropical Moist Forest: a Review.- Forest Ecol. Management, 54, 1992, s. 257-287. GozdV 59 {2001) 5-6 247