,-^r ■Trf'iY, ;/ ’v’K' ’ faročMina listu: — lelo leto . . K 50’— sl leta . , . , 2&~*hy-É «rt leta i , 13*—\ :'.;Xp assai Iugoslavi!® : ■ ' «lo leto . . „ ÖÖ»—- osamezits številk© '. S a «Sirih straneh 60 v. !pedWžtvoiupravmštvo:. .■ :pl isrifeor, ^Koroška ulica » 5. — Teieioa št. 220. (mam ?. Posamezna številka slane 60 visiariev msRssasumuBB liiserati sii ©zrtariiia se računajo po K USO, od enoredne p c «uvrste: pri večkratnih oznanilih — popust — Meoàviseii političen list sa slovensko ljudstvo. »Straža** izhaja v posv deljek in petek popcldna, Rokopisi se ne vračajo* Z uredništvom se messe govoriti vsak dan oil 11. do 12. ure dopnid» 18. Številka. Maribor, dne 23. februarja 1920. Letnik XII ■ Iswa v , i» „Kralj je mrtev, živijo kralj ! “ — s temi bese -dami je naznanjal na Francoskem, ko so tam še vladali kralji, oskrbnik kraljevega dvora množici smrt starega in hastop novega kralja. Se bolj na kratko se obvesti katoliški svet, kadar je izvoljen novi pa -pež. Kardinal-tajnik stopi iz volilnega prostora na balkon in sporoči-množici : „Imamo papeža!“ Podobno se je zgodilo pri nas. Brzojav je sporočil: „Vlada je odstopila, imamo novo vlado!“ Stara vlada je odstopila, ker je to bila njena parlamentarna dolžnost. Imela ni za sabo kvoruma , Io je predpisanega števila poslancev, ki morajo biti navzoči, da zamore zbornica sklepati. Po srbskem poslovniku mora namreč biti navzočih vsaj polovica vseh poslancev, da je zbornica sklepčna. Ta določba je neprimerna in neumna, umestna morda v mali državici, a ne v tako veliki, kakor je naša. Take določbe nima nobeden velik postavodajalni zbor na našem* svetu. Premislite! Vseh poslancev je sedaj v naši državi okrog 290. Torej jih mora za sklepčnost biti navzočih najmanj 145. Ako imajo n. pr. vse protivladne stranke 100 mož, vladne pa 190, bo po tej odredbi zbornica komaj sklepčna. Pomisliti je namreč treba, da vedno nekaj poslancev manjka. Nekaj jih te -kom volilne dobe umrje, drugi težko zbole, tretji ima nujne zasebne ali družinske opravke. Saj še v šoli manjka vedno nekaj otrok, dasiravno otroci nimajo nobenega drugega opravila, kot hoditi v šolo. Poslanec ima pa še razne druge posle in skrbi. Ako potuje nujno domov, se ne more vrniti v enem ali dveh dneh. Pa tudi, če je navzoč, ne more vedno sedeti v dvorani, mora v zadevi volilcev na ta ali oni urad , v odsek ali kaj podobnega. Opozicija ima torej lažje stališče. Gledati mora samo, da ima nekoliko svojih članov vedno v zbornici. Ko voditelj opozicije opazi, da precej vladnih poslancev manjka, stavi kakšen predlog, obenem pa namigne svojim, da gredo iz dvorane. Zbornica je pri glasovanju nesklepčna in zborovanje se mora odgoditi. Dosedanja vlada pa ne samo, da ni imela kvoruma, ampak v zadnjih časih tudi ni imela za seboj ■večine poslancev. Vsled tega je bil državni zbor izločen sploh iz delovanja, kar je bilo naši državi v ve-.iiko škodo. Ni bilo nobenega nadzorstva nad delovanjem v notranjosti in vlada ni imela nobenega ugleda pred zunanjim svetom. wlacla. ‘ ’ v“ — Toda slednjič bi tudi vse to še prenesli. Res, j eia mora parlamentarno načelo biti sveto, ker to je podlaga države in izvor pravnega stanja. /Toda mi pravzaprav še nismo imeli parlamenta in nimamo u-stavnega stanja. Možje, ki so hodili v. Beograd, so k-veejemu zaupniki politiških strank in te stranke so se večinoma razvile še davno v predvojni dobi, a niso izbraniki naroda. Sedaj sploh nimamo nobenega objektivnega merila, koliko moči med narodom ima ta ali ona stranka. Naš državni zbor je torej revolucij-ni zbor, ker se je postavil sam in sam vzel oblast v roke, naša država je nastala iz revolucije in naša vlada je revolucijna vlada. Revolucija ima pa svoje postave, čisto različne od postav ustavne dobe, zakone si tvori sama in mora imeti v sebi moč, da jim izsili veljavo. Bistvo revolucije je torej nasilje in to pa gre toliko časa, da se izčrpa sama v sebi, ali pa o -peša v toliko, da jo zamore zadušiti protirevolucija. Iz tega boja se šele izcimi pravno stanje, čegar podlaga je parlamentarizem. Slabost prejšnje vlade torej ni tičala toliko v pomanjkanju parlamentarizma in ustavnosti — saj tega sploh še nimamo — ampak v pomanjkanju tvornih sil, s katerimi bi zamogla razvijati našo revolu cijo do ustavnega in parlamentarnega začetka. Dobrega pol leta je sedela nad nami, a bila je popolno -ma brezplodna in netvorna. Njena prva dolžnost je bila izdelati ustavo, sklicati ljudstvo h glasovanju. A vse te priprave niso prišle čez prage ozkih konven -ti klor, a kar je, o njih prodrlo v svet, je samo razburjalo duhove. Po celi Evropi so se že vršile volitve, samp naš narod še zastopajo možje, ki so bili izvoljeni na podlagi februarskega patenta, katerega je pred 50 leti svojim narodom milostno podelil Franc Jožef Habsburški! Med tem je pa cela vrsta zadev, ki ne morejo čakati rešitve do sklepanja ustavnega parlamenta, ampak zahtevajo takoj radikalnih ukre -pov. Ena najvažnejših je naša valuta. V tem oziru i-, mamo Od razpada Avstrije zaznamovati samo 2 momenta: nerodno žigosanje im zapoznelo kolekovanje . Ljudstvo pa čaka nepotrpežljivo velikih činov in podjetniki trepečejo, ker vsled neprestane negotovosti ne vedo, kaj bi ukrenili. Revolucijna vlada mora čisto drugače računati s tujino, kakor pa vlada, ki živi le samo od starih, utrjenih državnih načel. Pri vseh velikih državnih preobratih vidimo, da so nove vlade skrbno iskale stikov s tujino in v dobrih razmerah s tujimi državami iskale opore v domači politiki. Naša vlada je bila tudi v tem oziru brezdelna in vrtoglava do brezumnosti. Imenovala je n. pr« poslanika za Špansko. Razumemo, da je Avstrija na Španskem vzdrževala poslaništvo, dasiravno ni imela tja izvažati ničesar drugega, kot včasih kakšno princesinjo. Cernu je bilo za nas najpotrebneje, imenovati najpoprej poslanika v Madridu, ie nerazumljivo* Med tem je pa poljska vlada skoraj že pred enim letom imenovala v Beogradu za poslanika g. Erazma Pilca, moža znanega po širokem svetu in velikega slovanfila in našega prijatelja. Navadna olika bi zahtevala, da to povrnemo z imenovanjem našega poslanika v Varšavi, a to toliko bolj, ker je poslaništvo v Varšavi za nas eno najvažnejših v Evropi. Skoraj celo leto je sedel g. Erazem Pile osamljen v Beogradu, slednjič je imenovala naša prejšnja vlada za Varšavo ne poslanika, ampak agenta in sicer mladega uradnika, ki je bil popreje v službi srbskega poslaništva v Petrogradu, kar torej nikakor ne more biti Poljakom všečno . Na to zasramovanje so Poljaki Pilca takoj prestavili za poslanika v Prago, naši stiki s Poljaki so pa takorekoč ukinjeni. To postopanje je tako nerazum -ljivo grdo, da ga je ožigosal nedavno zelo ostro celo „Slovenski Narod.“ To samo en zgled o delovanju prejšnje vlade. Ni bilo načel, ni bilo dejanj in ni bilo sile, da bi naše veliko gibanje vodile k logičnemu zaključku vsa -kega državnega preobrata. Ljudstvo bi odpustilo neparlamentarno postopanje, odpustilo vsako nasilje — kajti tako veliki prevrati, kakor se vrše sedaj, se ne morejo razvijati po izvoženih parlamentarnih potih in po strogo pravnih odnošajih, ni ,pa moglo odpustiti, da ni imela sile voditi našegh gibanja k logičnemu zaključku — namreč k izčrpanju revolucije in uposta-vitvi pravnega stanja. Ljudstvo je videio to slabost in nezmožnost vlade, odvračalo se je od nje vedno bolj in slednjič je ostala oeamljena in zapuščena. Bil je konec, da odide in naredi prostor drugi, od katere pričakujemo velikopoteznih dejanj. Tudi njeno življenje najbrže ne bo dolgotrajno, kajti v revolucijni dobi se izčrpavajo vlade hitro, toda ako je, porinila iz sedanje mlakuže voz za dober kos pota naprej, ji bo vedela zgodovina našega naroda hvalo. Slovenci Sinite naie liste I LISTEK. ü CIMISI m Franjo Žebot.-f Ob 10 letnici boje za obmejni Št. lij. ' .(Dalje.) To nisoi bili samo na papir napisani udje, ampak večina vseh je delovala tako, kakor pravi Simon Jenko v svoji pesmi:. Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom; Zapisat v kri pravico, Ki terjajo naš dom. Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri, Za blagor očetnjave Naji srce govori ! Ti mladi narodni bojevniki so izvrševali od hiše do hiše podrobno narodno d lo. Slovensko narodno zavest so razširili do zadnje viničarske koče in tako smo desegli, da poleg Repnigga in Karl Flu -cnerja ni bilo v St. Iljski župniji okoli leta 1910 prav nobegega odpadnika ali nemškutarja Ves naš slovenski rod na meji se je strnil v močno o -brambno falango proti germanskemu nasilju. Iz mladeničev, članov „Mladeniške zveze“ so vzrasli sedanji najboljši, značajni in vsestransko delavni možje, ki so od leta 1910 naprej vodili usodo našega St. lija. Odkrito rečeno:i Naše katoliško narodne organizacije so nam vzgojile rešitelje obmejnega St. lija. Iz Bral- nega društva je vsklila tudi Dekliška zveza, ki nam je dala častno število zavedno slovenskih gospodinj in mater. Mladeniška in Dekliška zveza sta nam dale ob volitvah najagilnejše in najspretnejše agitator i8- Leta 1892 je župnik Kelemina ustanovil Hranil-nlinico in posojilnico kot gospodarski protiutež proti nemški denarni süi. Posojilnica je blagodejno vplivala na razvoj Slovencev. V šentiljski okolici ga skoraj ni posestnika ali obrtnika, ki/ ga domača Posojilnica ne bi bila otela iz nemških krempljev. Voditelj Sent -iljskih Slovencev župnik Kelemina je s tem velikim delom udaril Nemce s pestjo v obraz. Uspeh delovanja slovenske posojilnice se je kmalu videl. Ko so ljudje opazili, da niso več odvisni od denarja narodnih nasprotnikov, ‘so postali samozavestni. Nemci so sicer ustanovili v šentiljski župniji kar dve posojilnici, a obedve trpita še danes na jetiki, cločim je slovenska zrastla v mogočno drevo. Ravno s pomočjo domače posojilnice ; je od leta 1895 do 1915 prešlo kakih 30 do 40 viničarij in malih nemških posestev v občinah Selnica in Ceršak ob Muri v roke slovenskih vini -carjev. Posojilnica je mnogokrat sicer riskirala po -sojila, a vršila/ je veliko obrambno delo. Danes imamo. celo vrsto prešnjih viničarjev in delavcev, ki so ravno s pomočjo slovenske posojilnice postali lastni gospodarji. Ko se je v Ljubljani ustanovila „Naša Straža“ in pozneje „Slovenska Straža“ smo v St. liju takoj ustanovili podružnico tega obrambnega društva. Vsaka slovenska hiša, vsi Slovenci od prvega do zadnjega so bili člani „Straže“. / ’ L ”■ -, / M Mnogo je, storilo; za narodni napredek tudi Ka-ioliško-slovensko politično in gospodarsko društvo v Jarenini, ki ga je ustanovil mladi jareninski kaplan Gomilšek za 'obmejne kraje. Vsako leto se je vršilo po več velikih političnih shodov, na katerih so poročali naši voditelji:, Robič, Lendovšek, Peter Novak, Roškar, dr./ Korošec in drugi. Tako smo v letih 1900 do 1905 stali dokaj dobro podkovani in pripravljeni za odločilno borbo. Oj bratje kri junaška Na sovraga na sovraga Vabi slava nas slovanska, Vabi nas vesela zmaga, naša zmaga Za dom naš, za rojake, Za slovenskega oratarja Potegnimo meče jake Staroslavne. - Žilavo delavni ter priljubljeni kaplan Davorin * Roškar je leta 1606 skoval načrt za napad, kako iz-! trgati šentiljsko^občino iz rok tujcev. Pomagali so mu i veleposestnik Thaler ter kmetje: Frajham, Ferk, Cei-f cer in Fluher. Posrečilo se mu je dobiti na svojo I stran trgovca g. Dragotina Swäty, da je bil pripra-I vljen v 1. volilnem razredu voliti z nami. Tako se je I tedaj odločila naša zmaga. Razpoloženje je bilo med I Slovenci vedno boljše. Vse; je se pripravljalo na vo- I* iilve. Vršili so se tajni shodi in sestanki. Zbor agitatorjev in volilni odbor sta delala noč m dan. In ko smo bili pripravljeni, nismo se potuknili, ampak smo s klicali s Koseskijem: !! Nabita je risanca, oster je meč, Obilno v krtušu je blaga, V junaškem srcu poguma še več, I Na vraga, o bratje, na vraga! Naskok se nam je posrečil. Zmagali smo z lopo večino v III, volilnem razredu, v II. smo propacL ir za nekaj glasov, v I. pa smo, zmagali z enim glasom večine (glas g. Swaty). Veselje, je bilo nepopis-* I no. A mi nismo samo rajali veselja, ampak zahvaljen j vali smo se Bogu, ki nam je naklonil zmago nad kru-! tim sovragom. 1 Dalje prihodnjič. Nemci kot podaniki nate države. Po prevratu se je pri nas mnogo razmišljalo , na kak način bi se pridobilo Nemce, ki so pripadli naši državi, da bi bili res naši državljani, da bi živeli in čutili za svojo novo domovino. Eni so hoteli doseči ta cilj z dobrohotnostjo, češ, ta prehod je za Nemce, ki so vajeni zapovedovati že od nekdaj, silno težak in jim je treba priti od naše strani vsaj na pol pota nasproti. Drugi so jih hoteli pridobiti s tem, da se jim slika ugoden gospodarski položaj v bodočnosti pri nas in vse nadloge in težave Nemške Avstrije , kamor jih vleče srce. Tretji pa so se postavili na stališče, da je Nemec — Nemec in ga vsi žalostni do -godki zadnjih let niso izpreobrnili in ga tudi mi ne bomo. On se bo udal le sili. Od vseh treh strani pa se je premalo naglaša-lo in upoštevalo, da so pravi Nemcr pri nas silno — redki, skoraj prave bele vrane. Med vsemi, kar se jih prišteva k Nemcem, bi našli gotovo 90% poturic, ponemčenih Slovencev in k večjemu 10% resničnih Nemcev. To razmerje je ustvaril dolgoletni krivični 5 vladni sistem. Povsod in vedno se je pritiskalo Slo - \ vence k steni in protežiralo Nemce. Naši Nemci in internacijonalci so do zadnjega < upali, da se zgodi kak čudež in pridejo pod Nemško * Avstrijo. Temu čudežu so sami hoteli pomagati z raznimi mahinacijami, med katerimi niso bile politične stavke najslabše. Ko je pa padla odločitev v Parizu, in so se določile vsaj v glavnem naše severne meje so kar ostrmeli. Takrat je še celo rajna stara tetka „Marburgerca“ zatrjevala, da je naša zvesta držav- ti, da se jim godi krivica. Zbrala je voditelje nacijo-nale in za voditelji je kmalu pricapljala še čreda. In sedaj delata oba bratca, internacijonalec in nacijona- j list, vsak po svoje za dobrobit — naše države, kateri f hočeta meje postaviti menda tja nekam proti — Du - j naju kaj let. Najprej — pravijo — da je treba velikih predpriprav. Na ta način mislijo, da bodo celo stvar za-vfekli, dokler ne zaspi. Vprašanje; je samo, ča se bo eutenla s tem zadovoljila. Cehoslovaška. Cehoslovaške volitve za državni zbor bodo razpisane,z 11. aprilom. Ustavni odbor je končal In sedaj se že prav dobro počuti ta družba pri! sv0"'e Upati je, da bo ndva Gehoslovaska usta-' - - -- 1 va sprejeta enoglasno. nas in vedno bolj odkrito nastopa za prestavo meje proti severu. Danes govorijo in širijo listke „Los von Serbien“, jutri pa bodo že začeli z „Anschluss an — Deutsch-Österreich.“ Kot kronisti moramo zabilježiti in oteti pozab -Ijivosti za poznejše presojanje razmer sledeče dejst -vo, ki je nad vse značilno in kaže, kako hočejo delati ti krogi za našo državo: O Božiču se je napravila za revne nemške ot -roke v tukajšnji evangeljski cerkvi božičnica. To je vse hvalevredno samo na sebi, četudi se moramo čuditi, da se ni našlo primernejšega prostora, kakor je cerkev, za ta namen. — Ravnotam se je pa napravila božičnica tudi vdovam in sirotam, katerih očetje so padli v vojni. To so gotovo najvecji reveži med revnimi. Hvalevredno je tudi, da se ni delalo* posebne razlike pri narodnosti in veri. Tako so bili vsi otroci primorani iti prvič v luteransko cerkev, dasi mi nikoli ne silimo drugoverskih otrok v naša svetišča. Gospodje aranžerji pa so porabili to priliko še za svoje posebne namene. Otrokom so namreč delili ! drobne knjižice, na katerih platnicah je vse polno hrastovih in želodovih okraskov, v sredi se pa blesti Avstrija. ljanka. Nekaj tednov in celo mesecev so tavali kakor | napis: „Scharlieder“ in pod napisom pečat „Evange- brez glave in misli okrog. Pričakovali so od naše | strani pritiska, pričakovali upravičene pokore in vsaj ji obresti za vse tiste neštevilne grehe, ki so jih prav | posebno zadnja desetletja storili nad nami. Pa o vsem tem ni bilo ne duha in ne sluha. — j Nam je že prirojena neka mehkoba in ne moremo biti 1 trdi niti napram sovražniku. Na eni strani smo po- | zabili na stare rane, ki jih je nam zacelila svoboda, jj na drugi strani pa smo hoteli Nemcem olajšati pre- jj hod. Tako se ni zgodilo nič posebnega. Naša inter - ! nacijonala je prva opazila, da hodijo Nemci okrog I kakor zgubljene ovce. Začela jih je zbirati in kriča- * lisches Pfarramt in Marburg.“ Ta drobna knjižica je navadno propagandno sredstvo za vsenemštvo in lu-terizem. V njej se nahajajo same take pesmi, ki naj na otroke in po otrocih na starše vplivajo v tem duhu. Poleg drugih izrazitih pesmi seveda ne sme tudi manjkati pesem „Die Wacht am Rhein“ in „Deutschland über alles.“ To dejstvo bilježimo kot kronisti. Ob njem naj pa razmišljajo tudi merodajni krogi, ki še danes ne vedo, katere rokavice so bolj mehke, da bi se dotaknili ž njimi — Nemcev in jih pridobili za našo novo državo. V novo sužnost« Naše ljudstvo je v stiski za najnujnejše potrebščine: stanovanje, obleko, hrano, kurivo, luč itd. To je ljudstvo Jugoslavije. A sredi med tem ljudstvom je drugo, „izvoljeno ljudstvo“ plava v bogastvu, uživanju, udobnosti in razkošju, veriži, tihotapi v inozem -stvo zdravo valuto, ki jo prinašajo naši izseljenci. To pa je judovstvo Jugoslavije, ki izsesava našo narodno moč, ne le na Hrvatskem in v Srbiji, kakor doslej, ampak se začenja zajedati tudi v naš slovenski narečni živelj. Judovstvo se korakoma polašča našega narodnega premoženja, naših denarnih zavodov, naših tvrdk in trgovine, našega uvoza in izvoza. Suženjstvo, hujše kakor pod Nemci nas čaka, ako takoj skraja ne zajezimo judovskega navala. Suženjstvo na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Judovsko pleme ima lastnosti, ki odbijajo in rodijo antisi -metizem; a ravno te lastnosti so jim spravile v roke nadvlado nad narodi, ki niso, takoj židovstvu zasta -vili pota. Leta 1881, ko je Rusija preganjala jude, je prinesla judovska „Wiener Allgemeine Zeitung“ z dne 7. julija poziv na jude, ki pravi med drugim: „Zakaj vas razni elementi ruske družbe, ki imajo navi -dez tako malo skupnih interesov, tako enodušno sovražijo? Ali zaradi vere? Ne. Naša lakomnost za denarjem, nenasitnost, pohlepnost, naš lov za brzim dobičkom, naše oderuštvo in naše krivice so razdražile ruski narod zoper nas, vzbujajo zavist in zaničevanje gospodujočega sloja. No da se tajiti, da so med vami pošteni, delavni, v svojih željah zmerni ljudje, toda ti izginejo v množici judovskih barantavcev, ki noč in dan mislijo le na rubelj in nagel dobiček in ne poznajo drugih interesov.“ Odkar je velik del modernega židovstva odpadel od vere, se materijalistič-ni duh njihovega plemena še bujneje razvija. Foerster jih označuje tako: „Največja njihova napaka je često brezmejno samočeščenje, ki prevzema vso notranjost judovo. Kako intenzivno in previdno dela re- klamo za se, povsod se vriva in košati, odkrito ali prikritno skuša zanimati za svojei zasluge, darove in odnošaje. Poleg tega označuje juda vse prešinjajoči duh dobičkaželja ib egoistična preračunjenost, ki pri mnogih judih preveva vse človeške odnošaje in jim sploh ne pusti, da bi nesebično pomagali bljižnjemu.“ Zaradi svojih lastnosti so judje povsod osovraženi. In vendar zmagujejo in si pribore nadvlado. Dvoje sredstev jim služi: kapital in delavske mase. Judovstvo je prvoboritelj velekapitalizma, ki davi in uničuje srednje in nižje sloje. S kapitalom zavlada jud nad ljudstvom. Na (drugi strani pa hoče zavladati in se zajesti v narode po socijaldemokraškem in re-volucijonarnem gibanju. Jud je rojen organizator in agitator. Judovski fanatizem, preroški ton, govorniška spretnost in njegov nagon, da se kaže: vse te lastnosti mu pomagajo, da se polasti ,mas in jih potegne za seboj. Ni čuda, da sta Marx in Lassalle s takim u« spehom pripravljala revolucijo in da so pri zadnjih prekueijah na Ruskem, Madžarskem, v Nemčiji bili povsod na čelu judje. Na eni strani velekapital, na drugi strani delavske mase, oboje v židovskih rokah, s tem upajo judje, da popolnoma zmagajo in zavla -dajo nad človeštvom. Vemo, kako so si judje zasužnjili večje in močnejše narode ko smo mi. Vsak dan jasneje vidimo, kako se verižništvo in vojnođobičkarsko židovstvo košati po Jugoslaviji, kako židovski bankirji usodepolno vplivajo na ureditev naše valute v škodo ubogemu ljudstvu, kako, judje monopolizirajo kolodvore, kako mažejo in podkupujejo, kako se židovske^ dame šopi -rijo v toaletah in nakitju, vrednemu na stotisoče, kako se zabavajo in plavajo y bogastvu, iztrganem našemu narodu — a naše ubogo ljudstvo strada in je nago. In mi gledamo vse to in se ne zganemo? Ali ni moči, ki bi s krepkim mahom ustavila rastočo silo judovstva in s tem rešila našo gospodarsko bodočnost ? Politične Testi. Jugoslavija. Lista nove vlade, katero smo že priob -čili, se je spremenila sledeče: ministrstvo socijal- ne politike dobi dp. Surmin, agrarno reformo doktor Krnic, šume! in rude dr. Kovačevič. Novo vlado je že zaprisegel regent Aleksander. Demisija pokrajinskih vlad. Tri pokrajinske vlade, v Zagrebu, v Ljubljani in za Dalmacijo so podale ostavko. Angleški in francoski poslanik v Beogradu sta izročila naši vladi posebno angleško-francosko noto. V tej noti vztrajate Angleška in Francija kljub odgovoru jugoslovanske vlade in kljub Wilsonovì intervenciji glede jadranskega vprašanja na ultimatu od 20. januarja l. I. V tej noti je dobila naša vlada poziv, da,sprejme v onem ultimatu navedeni francos-ko-ang’eški predlog za kompromis, sicer, dobi Italija pooblastilo, da izvede londonski pakt. Francija. Francoska misija na Dunaju izjavlja, da so vse listine, katere so objavili italijanski listi glede načrta vojaške zveze med Francijo in Jugoslavijo izmišljotina. Med Francosko in Jugoslavijo ni bilo doslej nobenih pogajanj o kaki medsebojni vojaški zve-;u. Nemčija. Predsednikom nemške mirovne delegacije je imenovan mesto Lersnerja, ki je odstopil, Oton Goepert. N e m c i p r a v i j o, da hočejo sami soditi vojne zločince. iEntenta je odvrnila, da je stem zadovoljna, naj sodijo, kakor hočejo, toda s tem še niso odvezani dolžnosti, da jih izroče ententi, kadar bi to zahtevala. Ententa hoče očividno počakati in dati Nemcem priliko, ,da dokažejo, če imajo »dovolj moči in volje, da kaznujejo vojne zločine. Nemci so .pa že mnenja, da se bodo na ta način odtegnili svoji dol -žnosti, da vojnih zločincev ne bo treba izročiti ententi in ne kaznovati. Sedaj že napovedujejo, da bo ta Švica je p o s 1 a 1-a Avstriji nekaj 100 va -gonov živil v vrednosti 6 milijonov frankov. Dobava se začne takoj, pa tudi kupnino morajo Avstrijci ta -koj plačati. i V, avstrijske m državnem zboru razpravljajo sedaj zadevo onih delov Ogrske, kjer prebiva nemško prebivalstvo in ki imajo po določilih mirovne pogodbo pripasti Avstriji. Madžarji so poslali na Dunaj dolg dopis, kjer so zahtevali, dd Avstrija ne zahteva te dežele. V dunajskem državnem zboru so vse to zahteve odbili. Vse stranke so bile edine v tem, da mora obveljati narodnostno načelo in morajo deli Ciprske, kjer živi nemško govoreče prebivalstvo, pri -pasti Avstriji./ Nam je to čisto prav, a to načelo naj obvelja tudi drugod, naj ga priznajo Nemci tudi za naše kraje. Padanje prebivalstva na Dunaju. Število prebivalstva na Dunaju je padlo v poslednjem letu za 250.000 duš. Sedaj šteje nekaj pod 2 milijona prebivalcev, približno isto število kot 1. 1900. Zmanjšalo se ni samo število moških, kar bi lahko smatrali kot žrtve vojne, ampak tudi žensk, kap je dokaz, da so prebivalstvo izseljuje. Madžarska. V Budimpešti se dogajajo skrivnostni u-mori. S Samogyijem je izginil tudi drugi glavni so-* trvdnik „Nepszave“ Bela Beczo. Za, preiskovalno zadevo teh umorov se je zavzel ogrski ministrski' predsednik Huszar, ki je pozval policijo, vojno ministrstvo in vrhovno armadno poveljstvo, da se odredi vse potrebno za isleditev krivcev. Rusija, P u poročilih so dosegle boljševičke čete v .. severni Rusiji nove uspehe. Boljševiku so zasedli o-! n e s ko dolino in železnico v Vologda, Provizorična se-I verno-ruska vlada je odstopila in izročila oblast ge* 1 noralu Milleru. i Nap v am Poljski izjavlja sovjetska Rusi- ja, da namerava rešiti; vsa sporna vprašanja s Poljsko prijateljskim potom. Poljska ofenziva proti Rusiji je pa tudi skoro izključena, ker je pojasnila Angleška Poljski, da ne more podpirati poljske vojne ope -racije ne, z denarjem, ne z materijalom. Amerika. Amerikanski politiki se bavijo z zadevo, da je potrebna nova mirovna konferenca, ki bi naj rešila1 jadransko vprašanje, revizijo mirovne pogodbe z Nemčijo in ostala sporna vprašanja. Dnevne vesti. „Straža“ izhaja trikrat na teden in stane v Jugoslaviji mesečno K 5.—, četrtletno K 14. -, polletno K 26.—, celoletno K 50.—. Za Nemško Avstrijo in Ce-Jioslovaško stane celoletno K 66.—, za Svico in Ameriko K 72.—. Pri sedanji draginji se list ne more dajati na up; denarne pošiljatve pa trajajo 5 do 10 dni (jz Vuhreda je rabila ena položnica celo 7 tednov!). List se tiska samo v potrebnem številu, tako da starejše številke navadno niso na; razpolago. Kdor hoče „Stražo* nepretrgano imeti, naj se tedaj pravočasno požuri s plačanjem naročnine. V sedanj;h za našo državo tako pomenljivih časih ne morete biti brez poštenega krščanskega lista. Zato pa pridno naročujte in berite „Stražo“, ki zastopa prave koristi vseli slo jev našega ljudstva! In razširjajte naše lisic! — Upravnistvo „Straže“. f Dr. Pero Rogulja. Dne 19. t. m. je v Sarajevu v 81. letu svoje starosti zatisnil oči eden največjih Krekovih učencev in eden največjih sinov naših! bratov Hrvatov,dr. Pero Rogulja, mož, ki je bil kulturni, politični in gospodarski organizator kat. hrvat-skega ljudstva, mož utelešene ideje kršč. preporoda v Hrvatski. Kar je bil nesmrtni dr. Krek za Slovence, to je bil rajni dr. Rogulja za Hrvate — največji socijalni organizator in prvobojevnik za pravice katol. hrvatskega kmetskega ljudstva, vreden učenec Krekov in neumoren mladinski organizator Hrvatske. In v sredi svojega nesebičnega dela ga je sedaj On, katerega je ljubil z vsem ognjem svoje velike duše, v: najlepši moški dobi poklical k sebi, da prejme zasluženo plačilo za vsa njegova neumorna, požrtvovalna in nesebična dela za bratski hrvatski katoliški na rod. Slava njegovemu spominu! Dr. Pfeifer beži. „Jugoslavija" poroča, da je naš „dični prijatelj“ dr. Pfeifer dobil še od dr. Žerjava trimesečni dopust. Kaka bolezen ga tlači, ne vemo. Najbrž pa podgane zapuščajo potapljajočo se demokratsko ladjo ter bežijo iz mestne „polomije" katero I so povzročile, čudno! Dr. Pfeifer je tako bahato 11 111 rit) KiAZliUVfcHl. OtJUaJ ua>pu VtJUU.JtJJU, ura uu ta s ^ v -----------------------— pravda tako velika težava, da bo trajala najmanj ne- f zatrjeval, da bo „vodil še volitve, zdaj pa ga c: m 7» '1 *>*. februarja je odpihnil lahek pomladanski vetrič. Mi mu si- j cer želimo srečno pot, vendar pa mu zopet kii- I čemo: „Na svidenje“, ko bo treba dajati odgovor j za razne grehe. I Ali je res? Zvedeli smo, da škarlira dr.. Pfei- Ì Jer na magistratu one akte,! ki bi naj ne prišli v ro- | ko njegovemu nasledniku. G. Vilko, opozarjamo Vas, jj da morajo počakati na magistratu Vašega naslednika | vsi akti, tudi če so v njih zabeleženi Vaši gospoda n- s ski, juridical, finančni, in ovaduški skoki, da ne re - | čemo — kozli! 1 Slovenščina na mariborskem magistratu. Kro- I žek mariborskih rekrutov prosi prvovrstne slovenske j jezikoslovce pojasnila, kako se naj izpolnijo izkazi , j ki smo jih dobili ravnokar pri mestnem map:strain v j Mariboru (vojaški referat). Popolnoma nejasni pa so | nam sledeči „slovenski“ izrabi : Rekrutirančevo so- j vodstvo, Po starosti — razprede’(eni, način sorod st - j va, Dela — zmožnost, Ali služil v vojakih, plačuje ne- j posrednega davka letno.“ — Tak je torej uradni jezik j Pfeiferjevih uradnikov ! Rekrutiranci. — Opomba u - j redništva: Nikar se ne čudite slovenščini bivših j nemškutarskih policajev na magistratu. Saj tudi sam j njih vodja dr. Vilko ne zna boljše in pravilnejše slo- I venščine. V našem uredništvu še hranimo njegovo jj pismo, ki je posejano s kozli in skoki preko vseh pra- s vil slovenske slovnice. Seve, tak jurist, finančnik in | ivzgled za ovaduštvo, kakor je naš Viljem, pač pri I vseh drugih' preobilnih „zmožnostih“ ne more biti še I tudi jezikoslovec. Na Grasellijev zagovor v „Delavcu“ glede iz- 1 puslitve dr. Kamnikerja izjavljamo iz prvega in ve - s nedostojnega vira, da je neresničen. Dr. Graselli te- f kom ene ure, tako dolgo je namreč klepetal Graselli I s kolegom dr. Kamnikerjem, pač ni mogel izposlovati I njegove oprostitve od dr. Brejca iz Ljubljaue. Jzpu- 1 etnico, s katero je, zapustil Grasellijev kolega držav- 1 no pravdništvo v Mariboru, je imela lastnoročni pod- 1 jus dr. viteza Grasellija. Dr. Kamniker öe je že med 1 potjo v Mariboru izrazil proti častniku, ki ga je I spremlja! z revolverjem: „Könnte ich nur zum Kol- | legen dr. Graselli, dann bin ich gleich frei.“ Mogoče pa je bila oprostilnicaj za dr. Kamnikerja iz Ljubljane že pripravljena pri mariborskem državnem pravd--ništvu. Izključeno! Nikdo ni mogel! niti sumiti, da se bo prignalo v Maribor aretiranega dr. Kamnikerja* Kamnikerja) je spustil na; prosto edino le njegov ko -lega dr. vitez Graselli, ki je bil svoj čas Špijonaže oficir v Spilju, Kamniker pa v Radgoni. Spilje in Radgona sta v tako zapeljivi razdalji, da sta Gra -smili in Kamniker lahko postala kolega. Kolegijalnosti Graselli-Kamniker se ii8 smemo čuditi, saj sta zasledovala bivši špijonaže oficir in preganjalec Slovencev Kamniker iste cilje — špijonirati za Slovenci in sr ’ f liofili. > Koko popravljaj špijonaški oficir Graselli. Zrn- 1 krni se je slavni .špijonaški oficir rajnke ‘Avstrije, vi- I teški pr.lomeč Graselli in hotel ovreči našo noticb o I njegovem postopanju z zloglasnim Kamnikarjem, Po- | prašek, katerega je poslal „Delavcu“ razsvetljuje s I čudno lučjo duševno ozračje tega mladega m neizku- | lenega gospoda, zadeve same pai ne ovrže, ne pojas- | ni, ampak komplicira še veliko bolj, tako da se nam f iz njegovega popravka odpirajo čisto nova, celo zani- | mira vprašanja. Graselli pravi, da je Kamnikarja iz- I pustil naravnost po naročilu dr. Brejca. Čudno, kako 1 bi zamoglo iti poročilo v Ljubljano in priti pismeni 1 ukaz nazaj tekom nekaj ur, ko vendar, samo železni- | na potrebuje pet ur časa! Graselli navaja za priče, S da je tak ukaz res prišel, Kamnikarja it: Pfeiferja. | ■Cernu mu je treba navajati priče. Navede naj raje do- f tični ukaz po številu in dnevu. Ako pa navaja za iz- 1 govor, da je ukaz tajen, kako je mogel povedati nje- I ,$ovo vsebino Pleiierju in Kamnikarju. Kako je sploh f Pfeifer, ki je bil pri tej stvari ravno tako neprizadet, f kot Korenčkova Neža, zapleten v afero Kamniker. U- I radno kot magistralnega komisarja, ga to ni nič bri- f gaio, zasebno kot krškega domačina tudi ni mogel i- | meti nobenih tako intimnih stikov s Kamnikarjem, jj »Torej pa je moglo zanimati samo kot politikarja stran- ; kar ja IDS. Ali se je morda že takrat začela razvijala politična konverzacija med JDS in nemškimi na- ; 'Cijonaloi? — Kdo nam bo razvozlal vse to uganke? ; :Za Grasellija bi bilo še najbolje, da dotični ukaz ne ‘ obstoja, kajti, ako res obstoja, stojimo prod novimi, zelo zanimivimi vprašanji. Sicer pa Graselli ni ovrgel glavnih stvari: da je bil špijonaški oficir m da je ..servos kolega“ Kamnikarjev. O občnem zboru mariborske Čitalnice niso nič poročali listi. Smo pričakovali, da bo prinesel „De -lavec“ dr. Rosinov govor, a ga ni. Torej zaupamo mi javnosti, kaj je povedal g. dr. Rosina liberalnim mladinom ob priliki čitalniškega občnega zbora v Mariboru. Predsednikom Čitalnice je bil izvoljen zopet g. •dr. Medved. Po izvolitvi predsednika vstane g. doktori Rosina in pravi: Svoj čas je prinesia „Nova doba“ notico, češ, zakaj predseduje mariborski Čitalnici klerikalec — dr. Medved. Ta notica je izpod peresa slamorezca dr. Reismana, ki vedno samo razdira, a doslej še ni nič pozidal. Ta rovarski slamorezee se je že v Slov. Bistrici sprl z vsemi, sedaj pa seje prepir in zdražbo po Celju in potom „Nove dobe“. Vas gospode mladine pa pozivam, kdor izmed vas ima kaj tzoper predsedstvo dr. Medveda, naj takoj očito pove. Na ta Rosinov poziv so molčali na odgovor pozvani gospodje mladini. G. dr. Rosinu smo prav hvaležni, •da je ošvrknil s šibo besedei slamorezca dr. Reismana. Mariborski stanovanjski urad. Dan na dan dotavamo osebne in pismene pritožbe radi brezobzirnega in surovega postopanja šolnika Voglarja pri stanovanjskem uradu. Njegovo glavno delo kot stano- vanjski uradnik je bilo, da si je spravil sam svojo ropotijo v razkošno obsežno stanovanje šesi sob. Vse druge stranke pa goni iz stanovanj, kakor se mu pač ljubi. Trgovcu Mihaelu Samidu, Slovencu je odpovedal lokal, katerega dobi sedaj Nemec Franz,Tocht iz Wildona. Vsem onim, katerim je že storil retor Vo -glar kr.vico v stanovanjski zadevi, povemo: Potrpite malo, nova pokrajinska vlada v Ljubljani bo „finemu“ g. Voglarju gotovo črtala postranski zaslužek stanovanjskega uradnika. Voglar ni za politiko, ne za agitacijo JDS stranke, polomil jo je. pri - stanòvanjskemu uradu, z Voglarjem tora,j nazaj v šolo. Saj poprej ne bo miru pred voglarjenjem tega Človeka, ki sili pov’ sod v ospredje pri vsej svoji in od vseh priznani duševni votlini, dokler ne bo začel nabijati po šolskem kopitu, za katerega se je brihtni dosti dolgo. Liberalci sami priznavajo,, nasilstvo bivšega predsednika dr. Žerjava. V četrtek 19. t. m. se je vršila seja centralnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani. Predlog, da se najodločneje protestira protiukrepom dr. Žerjava, ki ni potrdil novo izvoljenega predsednika kmeta Iskro, in da se vloži ugovor, je bil sprejet brez ugovorov. Glasovali so vsi za ta predlog tudi odbornika g. Patovar in Roblek, ki sta stem obsodila postopanje svojega strankarja dr. Žerjava. To vendar dovolj priča, da smo imeli prav, ko smo nastopali z odločnostjo proti tem nasilstvu. Samostein! toloi/aji. Pri Gornji Sv. Kungoti je v nedeljo, 22. februarja popoldne v šoli zborovala Kmetska Zveza. Zborovalcev je bilo več stotin. Med govorom dr. Leskovarja so prihruli v šolo pijani in nahujskam „samostojneži“’ Oboroženi so bili z okroglimi latami od šolskega plota. Med vikom in krikom so vdrli v zborovalno dvorano. A sprejel jih je močan zbor naših reditelje. Naši fantje in možje so jih po kratkem boju vrgli iz šole. Glavne pretepače pa smo si pridržali. Ostali pa so se razpršili na vse strani. Napad je insceniral generalni štab „Samostojne“, ki je imel tajni sestanek v gostilni Anderle. V Gornji Sv. Kungoti so se nahajali: Mermolja, -Hojnigg in Pascolo. — Ko so bili samostojno-nemčurski tolovaji premagani, se je shod nadaljeval. Bil je to veličastna manifestacija obmejnega ljudstva za Kmetsko Zvezo. Govorili so: posestniki Hlebič, Šerbinek, župana Galunder in Volavšek, Eferl, tajnik Žebot ter župnika Gaberc in Špindler. Samostojna je in ostane stranka tolovajev. Vlada, pozor! Dokazamo da je pesniški Mer-molja v dražbi z Pascolom iu Hojnikom organizira obmejno državi nevarno nemčursko druhal. On je sokriv hujskanja, ki se vrši na državni meji proti naši držaji. Radi tega: Mermoljo v Vertojbo, Pascolo v Nemško Avstrijo, Hojnika pa pod sekvester! Celjska prerokinja „Nova doba" in njen duševni oče — g. dr. Alojzij sta večkrat spustila v demokratski svet prerokbe o klerikalni nervoznosti glede voiitev, o smoternem, očitem in uspešnem političnem delu JDS stranke, o razdvoju LS stranke v razne strančice itd. Dr. Lojze je celo trdil, km* je JDS stranka pri vladnem krmilu, je poklicana ravno ona, da izvede volitve. .Vprašamo sedaj „Novo dobo“: Ke-do je'razcepljen v strančice? JDS stranka, katero bo vzel vrag za vedno takoj po volitvah. Dr. Lojze bo lahko predsedoval le še par celjskim odvokatom — sìamor'-zcem ! Kaj bo sedaj z'volilnimi imeniki, katere so skrpucali demokrati v svoj strankarski prid? Odgovori, „Nova doba“ ! Ljubljanski dr. Grega je hotel posnemati s svojim strankarskim volilnim manevrom samega Clemenceauja, ki je tem potom zmanevri ral v Parizu socijaliste. Kar se je posrečilo enkrat tigru, se je spodneverilo dr. Gregi in njegovi JDS stranki, ki si lahko zapoje: Miserere! G. Špindler in Lojzek, le v frak in pod cilinder,, do pogreba vajine stranke in celjskega preroškega glasila ni več daleč. Preroki so živeli le v starem testamentu! Tečaj v Smartinu pri Velenju. V ča*u od 24. do 28. februarja se vrši v Smartinu pri Velenju v Društvenem domu poučni tečaj za organizatorje in Orle. Ljudska knjižnica v Narodnem domu je zopet odprta. Knjige se izposojujejo vsaki četrtek od 14. do 16. uro popoldne. Člani, ki preko zime izposojenih knjig niso mogli vrniti, naj jih čim prej prineso nazaj. Odslej plača vsak nanovo vstopivši član 10 K varščine, ki se mu vrne, kadar izstopi. Mariborska plinarna podraži plin. Ker so se zvišale cene premogu za 25%, je mestna plinarna primorana zvišati cene plinu od 4 na 5 K kubikme-tru. Za celi mesec februar se bo zaračunil plin še po 4 K, s 1. marcem naprej pa po 5. K. Cena električnemu toku ostanejo neizpremenjene. Trgovski gremij v Mariboru sporoča: Trgovstvo, oziroma branjarije se opozarjajo, da je prodaja na debelo raznega blaga podvržena koncesiji. Vsled tega ne smejo tisti,' ki točasno te koncesije niso dobili, pod nobenim pogojem izvrševati trgovine na debelo, sicer se bodo .občutno kaznovali. Pozor trgovci! Trgovski gremij v Mariboru prosi, da se mu blagovolijo javiti tvrdke, ki se na Slovenskem Štajerskem zanimajo za oživotvorjenje vodnega prometa po Savi iz Siska v Beograd' ter druga pristanišča na doljni Donavi in Savi ter Dravi in obratno ter na kakšno tonažo bi eventuelne reflektirale. Posebno se prosi, da bi se navedla imena iz - Stre* % voznikov lesa in drugega stavbenega materijala v smeri na Hrvaško. Zopet povišanje tobačne cene. Vsled odloka u-pravnega odbora samostalne monopolske uprave i-j. majo od 20. svečana 1920 dalje veljati za s volčiču i tobak, tobak za pipo , in zasvalčice nove zvišane cene, ki pomenijo približno 10 do 20% poviška pri teh tobačnih izdelkih. V tem smislu so se popravili tudi ce-I novniki o izdelkih tobačnega monopola, ki so na vpo-l gled v vsaki tobačni zalogi in trafiki. Ptujsko okrajno glavarstvo je nakazalo obči -nam za revno prebivalstvo) 2 kg koruze na, osebo po 3.50 K 1 kg. Ako še prištejemo tej ceni dovozne in razdelitvene froške, pride ta koruza kilogram na 4 K. To je pač lepo darilo! S to malenkostjo bi naj bili rešeni stradajoči reveži? Presneto (öudno je, da dobivajo mestjani pšenično moko ceneje kot dežeiani celo koru zo. Ali je to enakopravnost ? Kaj bi rekli u-radniki, železničarji itd., ako bi se nje tako prehranjevalo kot ubogo in pomoči potrebno kmetsko ljudstvo. Oster protest proti nameravani volilni pravici, po kat tv i b* kmetske žene in; mladenke bile Sključene od volilne pravice so sklenili na'zborovanjn Kmetske zveze pri. Sv. Lenartu pri Veliki nedelji, Izprememba poštnih krajev. Z dnem 20. februarja t. I. se izloči kraj Dolenja vas iz poštnega o -kraja urada Artiče ter se prideli onemu selske pošte urada Videm pri Krškem. Pri poštnemu uradu v St. Lenartu v Slov. g. se še rabi vedno poštni pečat z nemškim napisom: j St. Leonhard, Steiermark. C as bi bil, da se zamen-[ ja s slovenskim, ker dobi vsak vtis, kakor bi spadal I Sv. Lenart pod. Nemško Avstrijo. Službe ordinarijev. V „Uradnem listu“ so raz-I pisane službe ordinarija za nosne, vratne in ušesne \ bolezni na deželni bolnišnici v Ljubljani in ordinari-f jev za očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni ter za j kožne in venerične bolezni na občni javni bolnišnici ; v Mariboru s prejemki državnega uradnika 8. čino -; vnega razreda. !, Razglas. V Madžarsko so dovoljene vsake vr-[ ste brzojavke, pristojbina 18 par ali 72 vin. od bese-Lde, pribitek 4 krone za vsako brzojavko, Usmerjati ! te te brzojavke v Ljubljano radi mejne kontrole, a I Ljubljana jih usmerja brezizjemno v Zagreb. Ü Iz pisarne Slov. mestu, gledališča. Repertoir ! prihodnjega"tedna: V torek, 24. februarja ob 19. uri f „Nebesa na zemlji“, izven abon. V četrtek 20. febru-j. arja ob 19. uri „Le relour du bal“, „Poljub“,, „Lot’ j km rojstni dan“, abon. A-24. V soboto 28. februarja I ob 19. uri „Taifun“, gostovanje Štefanije Paulin-t Skrbinškove,; izven abon. V nedeljo 29. februarja poji poldne ob pol 15. uri „Kraljevska visokost“, ljudska Ì predstava, zvečer ob 19. uri „Nebesa na zemlji“, iz-I ven abon. i ----------------:-“-—----—--------------------- j Najnovejše. 1 Po zaprisegi nove vlade so prevzeli novi l ministri svoje dolžnosti. Nova vlada bo stopila \ pred parlament z natančno programmo izjavo. Parlamentarne seje se začnejo takoj, ko dospejo f v Beograd vsi poslanci, ki so že bili brzojavno [ vpokličani. Narodno predstavništvo bo zavzelo \ predvsem stališče proti odloku Jugoslaviji glede I jadranskega upzašanja. Parlament bo izrazil na ] najsvečanejši način zahvalo celokupnega jugoslo* j vanskega naroda Zedinjenim državam in Wilsonu. f Pri tej državnozborski manifestaciji bodo udele-! ženi tudi demokrati. Predložile se bodo parlamentu f mirovne pogodbe v ratifikacijo in volilni zakon, I Pri prvem zasedenju bo izvoljen tudi ustavni odbor. Novi ban Hrvatske in Slavonije je dr. Matko Laginja. Boljševiške čete so zavzele Arhangelsk, ker so se uprle čete, katere je prisilila antanta k boju proti sovjetski Rnsiji. Boljševiške čete v moči 150.000 mož I se bližajo Dnjestra. V Rumnniji prevladuje mnenje, da gre za napad sovjetske Rusije proti Rumunom v Besarabiji. Rumunija brez zavezniške pomoči bo podlegla boljševiški armadi. Rnmuska vlada pripravlja demisijo. Mesto sedanjega ministrskega predsednika dr. Vajde te imenuje kot novi, general Averescu. Madžarski socijalni demokrati nameravajo sklicati shod stranke in predlagati razpust sranke, da se izognejo preganjanju. Španska vlada je podala ostavko, katera je bila sprejeta od kralja. Potopljeni d\e ladji., Ladja z 2000 angleškimi begunci iz Odese je nasedla pri vhodu v, Bospor. Vsi potniki in ,moštvo so izgubili življenje. Druga ladja je zadela na mino in se potopila. O tem parniku še ni doslej nobenih vesti. V Londonu se bo vršila dne 4. julija konferen-I ca kocih 300 škofov celega sveta. Stanje nemške armade. Nemški militarizem je zlomljen kakor je upati, vsaj za eno človeško dobo, kajti zavezniški svet v Parizu je sklenil, da sme Nemčija imeti pod orožjem do 10. aprila t. 1. samo 200.000 mož, do 10. julija t. i. pa samo, 100.000 mož. Vsled te določbe je nemški militarizem,1 vsaj za nekaj desetletij strt. I Mala naznanila | Glavna zaloga in edina prodaja zà Štajersko in Koroško. Ssmo celi zaboji vseh vrst vedno v zalogi po o rigira»,inik cenah. Gostil»® ali pekarijo vza- -,---------- mem v najem. Gostilno vzamem tudi na račun, Več pove uprava lista. 169 imate tal m prodjati ? teletu lisi * kupiti ! iščete sliiSbo! lozeriralte v Strali in uspeh le getov! Insedraite « „Straži8" i tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi uiici 59 flj v mmmom S se pr poroča za popra- j| vila in za napravo n nov h stavb za točno jj i izvršitev ri a ' o <8 w vsaki fimoSinl» ludi cela iagena GÖSS importna in ©kspörirsa frwdk® api mmmm, 8^1 Iteeita c«$tas21 Slovenci širite „STRAŽO Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Bušah pri Mariboru. 1796 Kupiti želim posestvo, ki bi ležalo v bližini farne cerkve kakega trga na Štajerskem ter obstalo iz hiše in hleva za goved in svinje, vrta, sadonosnika ter nekaj travaika in njiv v obsegu 2—4, orale lepo aronciirano. Cenjene ponudba prosim pod „Upokojenec“ poštno ležeče Podčetrtek. 116 v Mariboru Koroška cesta it. 5 težki, po 3 leta stari, se prodajo ali zamenjajo za konje. Matija Obran, Fischergasse 9, Maribor. priporoča papir in pisma za pisarne m trgovce; ovitni papir, zavitke, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zvezke itd. Na izbiro ima molitvenike v raznih vezavah kakor: Bogumila, Kaj ski glasovi, Duhovni zaklad, Marija varhinja nedolžnosti, Ceščena Marija, Sv. Ura, Gospod usliši mojo molitev, Sv. Opravilo, Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd. I«?. Sviniate mist po naj cenejši dnevni ceni se dobi pri IVO GIGOViC, MARIBOR, Glavni trg štev. 21. 130 Bakrene kotle za kuhanje žganja izdeluje solidno in po najnižji ceni. Kotlar Lovro Tomažič, Maribor, Sodnijska ulica 24. 119 Pmdaialna T“ <£■ -— ..— del) in omara za led se proda, Pobrežje, Sackgasse 4, Maribor. 146 tee- krava • proda v Dolgošah štev. S3, Maribor. 145 Postrežb točna Cene zmerne nvi^K»«>9 ne želi priti Pezdiček, Franc Jož. ulica št. 5, Maribor. 147 Telefon 113 3 Trgovina » Telefon 113 tislssraa sv. Cirila POZOR. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel glavni zastop Vzajemne zavarovalnice battile „SLAIfBJEr. Ivan JURECKO okrajni sc dr a, val k v 3:1 .miri*>01*11. ordinira od 20. febr. 1920 na Stolnem trgu štev. 3 (prej Dr. Mally nasproti stolne cerkve) v navadnih ordinarnih urah (od 8—9 ure in od 13—15 ure). Tam se tudi nahaja od 20. februarja naprej ZOBOZDRAVNIKI ATELIER. Mariborski vozni red. I Vlaki vozli® is Maribora: Proti Ljubljani 3 08 zjutraj in 4 30 popoldne. _ Gradcu 1259 po noči . 3’40 ,, „ Ljutomeru 1088 predpoldne. „ Kotoribi 8 33 „ Koroški 3 29 popoldne. „ 6*14 zjutraj. ' (mešanec s koroškega kol.) W Miršbor pripelieio ti-la vlaki: Iz Ljubljane 913 prčdpoldue in 7 41 zveča-. „ Gradca 7-33 „ „ 7 58 , „ Ljutomera 9'38 „ „ Kotor be 5-32 popoldne. „ Koroške 9 40 predpoldne in 2 15 popol. (mešanec na koroški kol.) Ekspresni vlak Trst-Dunaj: Iz Trsta v Maribor "torek in soboto doh. 2-48 popol. in odh. 3 08 „ Iz Dunaja „ pondel. in petek doh. 1'42 „ in odh. 2 24 „ Karei Kocijančič kamnoseška industrijska obit v Mariboru Schillerjem ulica 25 priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-valne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarska dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje! Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mramor in Bienyt. 1664—424