242. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. oktobra. XXVII. leto, 1894 Uhaja vsak dan aveaer* iaimii nedelje in praaniko, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogereke doželo aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., zh Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meacc, po 80 kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko vee, kolikor poštnina anasa. Za o ena ni U plačuje se od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiuk.-v, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tibka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopiai se ne vračajo. — Drednistvo in upravni fit v o je na Kongresnem trgu it. 12. Upravni Atvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Častitim volilnim možem logaškega in postojinskega okraja! Ko je po smrti nam vsem nepozabljivega Hinka Kavčiča „Slovensko društvo" prosilo Vas, da izberete za deželnega poslanca vrednega mu naslednika, ni moglo slutiti, da Be bode moralo v primerno tako kratkem času z jednako prošnjo zopet obračati do Vas. Žal, da poslancu, katerega ste pred dobrim letom počastili s svojim zaupanjem, niti mogoče ni bilo izvrševati danega mu mandata, temveč, da je smrt uničila vse nade, katere ste do njegovih sposobnostij gojili. Zopet Vam je torej dnć 30. t. m. stopiti na volišče, da izvršite jedno najvažnejših pravic, katere nam daje ustava. Izbrati si boste imeli moža, ki naj bo zastopal koristi Vašega volilnega okraja v deželnem zboru kranjskem. Volilci! Mnogo dela Čaka moža, katerega bode zaupanje Vaše poklicalo na to častno mesto. Treba mu bode nadaljevati poslanca Kavčiča delo, da se Notranjska povzdigne na višjo stopinjo blaginje. Trudoljubivosti, energije in izredne marljivosti morate torej zahtevati od njega. Ako Notranjska po krivdi poklicanih faktorjev v narodno-gospodarskem oziru ni tako napredovala, kakor bi bilo želeti, prekosila je pa, kar se tiče narodne zavednosti, mnoge druge pokrajine naše lepe domovine. Okolo starega narodnega prapora, pod katerim so se borili naši najboljši možje, odkar se je narod slovenski probudil k novemu življenju, zbirala se je vedno zavedna naša Notranjska. Narodni napredek bil jej je vedno pri srca, ker dobro je čutila, da bi v sedanji dobi vsaka mlačnost, vsaka popustljivost v narodnih zadevah bila nam vsem v pogubo. „Slovensko društvo" je prepričano, da si bode Notranjska, zvesta svojim od nekdaj odločnim načelom, tudi to pot po svojih zaupni- kih izbrala poslanca, ki bode v narodnem in gospodarskem oziru ravnal se po omenjenih odločnih načelih. Volilci! Tacega moža, vrednega popolnega Vašega zaupanja priporoča Vam „Slovensko društvo" v soglasji z veljavnimi možmi iz Vaše srede, proseč Vas, da v dan volitve združite vse svoje glasove za gospoda Frana Arho, posestnika v Postojini. Vaš ožji rojak je, ki od zgodnje svoje mladosti živi mej Vami, katerega torej dobro poznate. Njemu pa so tudi dobro znane Vaše potrebe. Volite torej njega! V Ljubljani dne 22. oktobra 1894. „Slovensko društvo". Shod slovenskih zaupnih mož koroških v Celovcu. Vse neusmiljeno preganjanje in pritiskanje z nemške strani ni v koroških Slovencih zatrlo na-rodae zavednosti in jim vzelo poguma za boj za narodne pravice in za pogoje narodnemu obstanku. Seme, katero sta Einspieler in Slomšek vsadila, je pognalo kali, v src h slovenskih rojakov na Koro žkem je vzcvetela narodna navdušenost in vzlic vsem mogočnim oviram se razširila čez deželo ter prešinila najširše sloje. Slovenska narodna ideja je razbila spone in okove, v katere je bil vkovan slovenski narod na Koroškem, očistila je zrak narodnega indiferentizma iu uničila toli slavljeni „mir", kakor se je imena valo gospodstvo nemškega in sužnje van je slovenskega rodu na Koroškem. In ta narodna ideja slavi v sredo dse* 24. t. m. svoj praznik. Katoliško-pol tično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je sklicalo sa ta dan shod zaupnih mož iz slovenskih krajev na Koroškem, da utrdi in popolni narodno organizacijo in priredi, kar je potrebno za nadaljevanje boja. Ta shod je navdal narodne nade nasprotnike s penečo jezo. Z nebrzdano srditostjo se zaganjajo v nas in kličejo svoje somišljenike na križarsko vojno zoper Slovence, katere je z mečem in ognjem pokončati. Naaprotniški srd je najsijajnejSi dokaz, da zmaguje narodnoslovenska ideja, kjer je duBlej spala, ti bojni klici pričajo, da navdaja nasprotnike strah. IivenkoroŠkih Slovencev dolžnost je, da podpirajo koroSke rojake v njih trdem boju z vsemi silami. Našim nasprotnikom in vsemu svetu moramo pokazati, da koroški Slovenci niso osamljeni, ampak da stoji za njimi in ž njimi vse, kar čuti slovensko, da je ves slovenski narod solidaren s koroškimi brati in pripravljen vztrajati ž njimi v boju za pravično našo stvar. Od shoda zaupnih mož v Celovcu pričakujemo mnogo in zato ga pozdravljamo z iskrenim veseljem. Vzpodbudil bo rojake onstran Karavank, pojasnil sedanji politični položaj z ozirom na naše narodne tirjatve in na gospodarske potrebe ter organizoval slovensko atranko, da bo jednotno in uspešno postopala pri prihodnjih občinskih, deželnozborskih in državoozborskih volitvah. Od srečnega uspeha tega ■hoda je zavisno, ali se zboljša položaj koroških Slovencev ali ne in zato naj bi vsi rodoljubni Slovenci po svojih močeh pripomogli, da se shod Čim sijajneje obnese. Zajedno s tem shodom se bo vršila proslava osemdesetletnice rajnega voditelja koroških Slovencev Andreja Emspielerja in »slovenskega škofa Antona Martina Slomšeka. Kedar se spomnimo teh d.eh mož, prezasluž-nih aa našo narodno stvar, nas prešine čustvo pre-arčne hvaležnosti. V najtužuejših dneh sta bila neustrašna nositelja narodne ideje in če moremo danes reči, da je slovensko ljudstvo na Koroškem prebujeno, da bo zaveda svoje narodnosti in če eineuuo trditi: Koroška dežela še ni izgubljena, tako je to največ zasluga teh dveh mož. Takega narodnega praznika se moramo Slovenci iz VBeh krajev udeležiti v čim večjem številu. Kdor more količkaj, naj pride v sredo v Celovec in naj se udeleži shoda in alavnosti. Na slovenski LISTEK. Lady Hilda. (Komun, angleški apiaala Ouida.) X (Dalje) „Tako je snaeroui, kadar nam se sreča »meje, mi smo z njo v razporu," pomisli malo jezen aam na-se zbog svoje neodločnosti. Pa nazadnje, kateri drugi človek v Evropi ne bi bil zadovoljen. Vstane, pogladi psa, vzame svetiIjko in gre v •palačo. — Daj mi belo obleko a la moutquetaire, pojdem na plen k Rubleakovim, pravi svojemu staremu slugi. Plea pri Rubleakovih bil je jedna zadnjih velikih predpustaih zabav, nanj so prišli vsi Florentinski patriciji, v šestih dneh bi bila pepelnica in Florenoa bi se morala pokoriti sa svoje grebe, to so pravi, zadovoljiti as s muzikalni m i večeri, sem ter tja a kakim obedom, in konec bi bil večernih zabav (k večjemu bi se dal še kak ples pritihotapiti a pomočjo ruskega koledarja, a človek bi se potem spri s vsem avetom, ko bi si na tak način pomagal). Della Rocca je došel pozno, a vender še pravočasno, da vidi prihod žene, s katero se je danea razgovarjal o Meleagru iu o belih narciaib. Lady Htlda stopi v dvorano liki kraljica in takoj na se obrne pozornost vseh navzočnikov; oblečena je bila kakor Vittoria Culona, in kretala se v zlatem bro-katu in škrlatu upravo s kraljevako miloto; nje Ice je bilo malo bolj rdeče kot navadno, oči so se ji svetile vlažnim sijajem, ves večer je bila, kakor da ne bi čula, kaj so ji drugi govoriti. Dela Rocca je bil kakor senca vedno na njeni strani. Oba sta plavala v slasti, v neki grozaičavi sreči; obvzela jo je neka zmeda, a nista s5 nimalo ozirala na svojo okolico. Na plesu se je jako mnogo ugibalo o veliki sreči vojvode della Rocce; začelo ae je že razpravljati o vprašanju, kje bodeta ženin in nevesta, kot taka so ju že zmatrali, odslej največ boravila, ali v Fiorenci ali v Parizu. — Zamešal aem to kašo, reče St. Louia pri whistu jako zadovoljen sam a sabo; bil je prepričan, da je vse v redu, videl je njuae poglede. .Tudi ona bode toraj jedeakrat nasedla — ab, kako bode to lepo!" pomisli drobna mada me Mila, noseč na glavi svoj brod s razpetimi jadri ? so- bunci brez rokavov, ki je bi tako dekoletiran, da je bil v resnici tako dober — ali tako malopriden — kakor da ga na sebi niti imela ni. Ni želela Hilda nič slabega, Bog obvaruj, a mislila je, da bi postala 11 Ida naravnejfia in sploh vsa drugačna, ko bi imela častilca, kakor tudi vse druge. — Ali onadva se hočeta ženiti, svet tako govori, prišepne ji M. des Gommeuz, jedini, kateremu je razodela te svoje misli. — Kdaj je svet resnico govoril? odvrne ma-dame Mila jako zsničljivo, ter maje z glavico, tako da je bila pomoraka vlast Angleške v silni nevarnosti. Jezila se je, da omenja Maurice to ženitev, ker je bila ta utvar zanj nepristojna; glede na njegovo razmerje ž njo ne bi bil smel te stvari niti omeniti, Ca ae je približal kaki mladi deklici, ali sploh kaki ženski, ki se ni bita omožena, naježila ae je madame Mila kakor hud psiček, Če vidi mačko. Ko bi fllo ozbiljno za možitev njene aeatričine, madame Mila bi ae temu zoperatavila in upirala, z sobmi in nohti; čutila je in alutila, da della Rocci nič posebno ne ugaja in da on avoji ženi — ko bi kdaj do tega prišlo — brez dvoma ne bi dovolil, da ž njo občuje. A Mila je vedela, česar vsi drugi meji, sredi skoro ponemčenega Celovca, naj se razvije slovenska trobojnica v znak, da se slovenstvo tudi najsilovitejšemu pritisku ne da ugonobiti in poteptati, okolu te trobojnice pa naj se z bero zastopniki slofsnskega mroda iz rajnih pokrajin kot priče, da b« narod n«J nifcdar )S s* nobsao ceno ne odreče svoji k koroških bratov in da deef o voljno ne odstopi niti pedi slovenske zemlje. V to ime pozdravljamo shod in mu žalimo obilo uspehov. Politični razgled. Nsstrtaiije dežele. V Ljubljani, 22 oktobra. Celjsko vprašanje, Staročeški listi javljajo, da je mladočeški klub že sklenil glasovati za postavko o slovenski gimnaziji v Celji, ker si je postavil nalogo, varovati in pospeševati vse slovanske interese in to v vsakem slučaju. Državni »bor. Prvi teden državnozborskega zasedanja je končan. 13 lanca je presiromašna. Naredilo se ni čisto nič. Proračunski odsek je razdelil referate, od tega težavnega dela se Se ni oddahnil Upravni odsek pa je začel razpravo o novem domovinskem zakonu. H karakteristiki koalicijske delavnosti bodi povedano, da se je na sejo upravnega odbora zbralo tako malo članov, da še poročevalca ni bilo mogoče voliti. Posl. dr. Fux je govoril de rebus omuibus et quibusdam aliis, a kmetski poslanec R*innier Be je izrekel zoper predlogo. Češka člana odseka sta se potegovala za skrajšana termina. Volilna reforma. V soboto so Be zopet sešli vsi ministri, predsednik poslanske zbornice in načelniki koaliranih strank gref Hohenv/art, ZaleBki, Rusa in Coronini, da se posvetujejo o volilni reformi. Na zadnjem sestanku so bili gospodje sklenili, da se ne začuejo razprave o volilni nforoii, dokler nemška levica ni izvolila načelstva. To se sicer Še ni zgodilo, a ven-der je sklep že pozabljen in goBpodje Be posvetujejo — ne sklenejo Beveda nič — da bi delavci mislili: saj so res začeli delati, izza kulis lahko povemo, ds je povsem problematična izjava kneza Wnd sch graetza, da se še v sedanji legislaturni dobi predloži načrt volilni reformi, naredila jako slab utis na Pollake. Svojima zastopnikoma v kabinetu so očitali, da je šef kabinetu napovedal predlogo, o kateri ko-slirane stranke se še niso zjedinile. Poljaki se odločno zoperatavljajo ustanovljenju pete kurije, v kateri bi Člani bolniških blagajnic volili 20 ali 25 poslancev. Sprijaznili bi ne s to idejo le če bi se zajedno pomnožilo Število galiških poslancev. Naročili so članom parlamentarne komisije, naj se v tem zmislu izjavijo. Novi kazenski zakon. V današuji seji državnega zbora se začne ge neralna debata o novem kazenskem zakonu. Z načrtom, kakor ga je priredil odsek, ni prav za prav nihče zadovoljen. Predsednik odseku dr. A. Vfeeber se je zahvalil za predsedstvo, da se bo mogel načrtu uspešneje zoperstavljati. Samo posl. Pernerstorfer je stavil nad 100 premmjevalnih predlogov, a vseh takih predlogov ho gotovo nad 500. Ker bo tudi mladočeški poslanci prišli do prepričanja, da je noj bolje, če se prepreči uveljavlienje tega načrta, je skoro nedvomno, da se debata v tekočem zasedanju vsaj ne bo dognala. Mej koaiiranimi strankami so se te dui vršila pogajanja glede tega zakona. Posredovalci so povdarjali, da pokaže koalicija svojo popolno nesposobnost, če vsaj te zadeve ne reši, z drugo str«ni pa se je svetovalo, ker že ni upati, da bi se kazenski zakon ves rešil, naj se nacrt po končani generalni debati vrne odboru. To bi bil pogreb II. vrste. Sicer ps ae pokaže že te dni, ksks bo osoda novega kaz. zakona. Cerkveno-politicne reforme na Ogerskem. Ogerska poslanska zbornica je odobrila prs-■em.be, katere js sklenila maguatska zbornica pri zakonu n veri otrok, tako da ae ta načrt lahko koj predloži cesarju v sankcijo. Zbornica je tudi v drugič odobrila od magsstake sboraice odklonjeni nsčrt glede recepcije zidov. Ta načrt in pa načrt o svobodnem izvrševanja) veroispovadanj prida v kratkem zopet pred magnatsjko zbornica in skoro si več dvomiti, da odobri ojka nacrta 8 |Pm t» bila cerkveno-poliiičoa akcija na, Ogerskera fconesjaa. VnAiiJe «lr*«T«3. S vini car. Uradno se je sicer že povedalo, da umira ruski car, a kaka je prav za prav njegova bolezen, t*-ga oficijelni listi še vedno niso konstatovali. Imenovale so se najrazličnejše bolezni, a aedaj javljajo senzacijo ljubeči listi, da so oibiliati carja zastrupili in sicer z nekim parfumom. Prof. Siharjin je to koj spoznal in tudi kuj uganil, da carju ni pomoči. Javlja se tudi, da je carevno zadela kap. Listi poročajo, da se je priacezinja Alika odpeljala na Rusko, ker želi car, da ae z vrši čim prej nje poroka s carevićem. Nemčija proti socijalistom. V soboto se je zopet vršilo dolgotrajno posvetovanje pruskega miniBterakega sveta glede nameravane akcije zoper socijalne demokrate. Jedinstvo se ni doseglo, narobe, nasprotje mej drž. kancelarjem Caprivijem in pruskim ministarskim predsednikom se je še poostrilo, vzlic temu pa upajo Isti, da se do-žene stvar ugodno in da na prida do krize. Volitve v Belgiji. Včeraj so se vršile ožje volitve v Belgiji. Generalni odbor socijalistične stranke je izdal oklic, v katerem pozivlje avoje pristaše, naj glasujejo za liberalne kandidate, tudi če niso obljubili, potegovati se za jednako volilno pravico. Vsled tega je klerikalna stranka najbrž propadla, dasi je mnogo Boci-jalistov, ki svojega glasu gotovo niao dali liberalnim doktrinarjem, dočim jih skušajo klerikalci z raznimi obljubami pridobiti za svoje kandidate. Od izida ožjih volitev je odvisno, dobi li klerikalna stranka zanesljivo večino v parlamentu ali ne. Egiptsko vprašanje. Angleška vlada je zahtevala, naj Be v mini-Bterstvu notranjih del ustanovi mesto angleškega Bvetniks. Na ta način bi s angleška vlada zagotovila odločilni upliv na notranje politične razmere v Egiptu. Mmisterstvo ee temu zoperstavlja, a ugovarjata tudi zastopnika Francije in Nemčije Najbrž bo Kediv angleško zahtevo odklonil, če jej ugodi, odstopi ministerstvo. Kitajsko-japonska vojna. Londonski listi javljajo, da se je japonski maršal Oyama z vojsko 40 000 mož odpeljal iz Hirošima. Kje se bo izkrcal, je Se tajnost. Poročila iz Šunghaja naznanjajo, da je bila ob reki Jalu velika bitka. Japonci so prekoračili reko in bili po kitajsk h poročilih pobiti. Ta veat še ni potrjena. Dop [MSI. Is Cerknice, 20. oktobra. [Izv. dop.] (Volitev volilnih mož) due 18. t. m. tukaj pri naa v Cerknici se je izišla prav dobro za narodno-napredno stranko, akoravno je nasprotna stranka vse sile napenjala, da bi zmagata. O i naše stranke prišlo je volilcev 117 in ako bi bili hoteli še več, a od nasprotne le 54 volilcev. Izvoljeni so torej z nad-polovično večino sledeči gospodje: Jos. Mdavec, posestnik in trgovec, A'. Pogačnik, posestnik in niso vedeli, — da o taki možitvi njene sestričioe ne more biti ni govorice. Zato se je zmerom tako dražestno smphljala, kadar je zagledala deda Rocco in ga tako često vabila na obed, ker bi Hilda, ko bi imela kakor vsaka druga svojega ljubimce, postala veliko bolj naravna in človeška in bi se več zanimala za drugi svet. Ta krepost Hilde — če se to sploh sme kre-poBt imenovati, bila je po njenem mnenju nekaj tako nenavadnega, hladnega in neprijetnega; tako živeti in hladno prezirati mnogoštevilnih oboževa-teljev, ki so hrepeneli po njej, to je tako zelo nenaravno ; to je malone ravno tako veliko zlo, kakor da spada v vrsto onih čudnih žensk, ki nečejo zadaj zapenjati svojih sukenj, ali imajo visoke pete ali bo jednostavno čeSejo; to je bilo nekaj tako izvanrednoga pri osobi, ki je bila v vsakem drugem oziru prava kraljica mode, glava in prvakinja dovršene elegance in odličnosti. Bilo je jako pozno in malo da se ni popolnoma zdanilo, ko je lady Hilda — čisto proti svojemu običaju — zapustila ples. Celo noč bila je tuli srečna, vsa obvzeta nekim grozničavim čarobnim razkošjem, ki ji je bilo dozdaj neznano. Nič poseb- I2|II»»J loV »ttcTfj (4If>l>9V V\ SlltM #v »SUvvOO V|S X MO nega se ni zgodilo mej njima, a bils sta vso noč skupaj, dasi nikoli sama. Stala je za hipec v vezi in gledala v beli dan ; po prebedeli noči dnevna svetloba mnoge žene upravo porazuje, a ona je sijala v še večji krasoti, ko ji je solnce obsevalo sveža lica in biserje in dragulje v laseh. — Smem li priti k Vsm malo bolj zgodaj? vpraša jo on, ustavivši se na dnu atopnjic. — Da — ne. Ne, — jaz bodem še trudna. Čakajte rajše do večera. Pridite k Mili. S temi besedami seveda ni ga uslišala, ali na njenih ustnicah počivalo je sladko blaženstvo, oči so Be smehljalo tako milo in čuvstveno, ko je korakala k kočiji. On ni bil zato nič zlovoljen. Zavil jo je še bolj v krzno in pri tem »se je s ustnami dotaknil njenega ramena in nje roke. — Solnce že vzhaja, še nikoli niaem tako pozno izostala, deje ona kakor da ni čutila njegovega poljuba, a della Rocca je prav dobro opazil, kako ji je šinila kri v vrat jn v prsi in kako bo je lahen, drgetav smehljaj pojavil na njenih ustnicah. •os t nJb*i isiiJiioasi s fccid jov« aa 0?s»s trgovec, Fr. Š^.rko, posestnik in trgovec, Janez Žitnik, posestnik in župan, vsi ti iz Cerknica; Fr. Premrov, posestnik in trgovec iz Martinaka; Fr. Tratnik, posestnik iz Dol. vasi; Hinko Lik.&r, učitelj in Ivan Obisk, posestnik iz Grahovega; Jos. Sifajsnd, posest-nik is Žerovsice; Fr. Vldnh in JskeJk Maslen, posestnika iz Đegoaj. Propala j« torajj sjassfs|ntstranka. Z lece bo gg. duhovniki priporoisji, da naj volimo krščanske može in sv. maie so s) v t« namen brale, a vse to ni nič pomagalo. Pri ajera- tem amo izvolili dobre kristjana, zraven pa tudi dobre narodnjak«. Kaj takega na še nikoli ai prigiodila v Cerknici] Brale so se av. maše v Dolenji vasi in na Jezeru pri Cerknici, in po sv. maši sta gg. kaplana, jeden v Dolenji vasi, drugi na Jezeru kompanije zbirala, kakor častnika. Potem ko se jih je nabralo, korakali bo v dvojnih vrstah in nek posestnik iz Dol. vasi je od zadej rinil, da se je bolj hitro pomikalo proti C 'i'koici. „Strah" je bilo videti, ko so prikorakale v C-rkuico te velike čete, a vse jedno — mi se nismo nič bali. Godbe niso imeli, zato so pa boj zgubili. Najbolj pametno bi bilo, ako se ne bi bili duhovni v te reči utikali; če bodo tako delali, bodo tudi ljudje vse spoštovanje izgubili do njih. Mi hočemo tudi za naprej trdni ostati, kakor doslej. Iz Starega trga, 19 oktobru. [Izv. dop.] (Volitev volilnih ni o ž) vršila se je pri nas dne 16. t. m. mej hudo borbo. Začetek volitve je bil s/410. uro dopoludne. Volilo s*) je neprenehoma do 4. ure popoludne. Ker je bilo prišlo do ožje volitve, se je volitev prenehala in potem zop*t ob 6. uri zvečer pričela. Trajala je do 8. ure zvečer. V ožjo volitev je od vnuke stranke jedeu prišel; zmagala je bila narodna stranka z 16 glasovi večine. Nasprotuj stranki se letos ni tako posrečilo, kakor lausko leto, kajti izvoljeni ho sedaj nekateri, proti katerim je nasprotna Btranka z vso silo delala, ob jednem pa postavila nekoliko takih kuudidatov, ki bi šli nepremišljeno ž njimi čez drn in Btrn. Ti so jim propadli. Za volilne može ao izvoljeni sledeči gospodje: Franc Perušek, župan iz Podcerkve, Ivan Kandare, pos. in trg. iz Din, Anton Pouikvnr, župnik v Starem trgu, Peter H-uptman, kapelan v Starem trgu, Tomaž Mlekuž, trgovec v Starem trgu, Ivan Štritof, pos. in trg v Starem trgu, Franjo Peče, pos. in trg. v Starem trgu, Franjo Žagar, pos. in trg v Markovcu in Andrej Janežič Iz Vrhnike. Ispod Naiioaa, 19. oktobra. [I i v. dop] (Po v o I i t v i volilnih mož.) Ker so zavedni volilci HrenoviSke občine skoraj jednoglasno izvolili take može, kateri bodo glasovali za kandidata narodne napredne stranke, zato je gosp. Alojzij Puc, župnih v Hrenovicab, prošlo nedeljo pri službi Bolji raz lečo v drugi pripovedi jezil se nad farani ter jim očital „britke ure", koje je moral kot dušni pastir za časa osemletnega službovanja prestati v Hrenovkah. Pri tej priliki napadal je tamošnjega občinskega tajnika, češ, da vzlic svojim službenim poslom vzel si je toliko časa, da je po vaseh hodil, ter proti njemu ag tiral in volilce učil, kako se imajo pri volitvi vesti. Ob jednem je rekel, da so si Hre-novčanji najeli priprego v Vipavi in Postojini za te volitve, ker bi Be sicer bila vjlitev v Ilrenoviški občini vse drugače iztekla. N)! to, da se je goBpod A. Puc — mimogrede bodi omenjeno, da bo smatra po smrti nepozabnega H nka Kavčiča „političnim Kočija se je odpeljala, a on je stal še vedno na istem mestu, ozbiljen in zamišljen. — Je li še zmerom prezgodaj, da Vam ča-stitam, mon ami ? zakliče St Louia, ki je ravnokar došel po stopnjicah. V .ki noč je presedel pri vvhistu. — Ne razumem Vas, odvrne della Rocca z najobičnejim prihlinjeaim društvenim mirom. To vpraSanje ga je jako peklo, ljubil je to ženo z vso dušo in z vsem Brcem, kar je najbolj mogel in bolj ko je spoznaval njen značaj in njene napake, bolj ko je napredoval v njenem srci, bolj jo je ljubil; ljubil jo je resnično in iskreno in bolj nesebično, nego večina drugih ljudij. A kako bode svet sodil o njegovi ljubezni — ko je vender tak siromaki L*dy II Ida vrže svojo sijajno obleko, vso s zlatom izvezeno na naslonjač in razplete svoje krasne lase; potem leže v posteljo in s smehljajem na ustih zaspi, a ko se čez nekaj ur nemirnega spanja zbudi, je imela neznano blaženo čuvstvo, kakor da jo čaka velika radost, ta najdragocenejši dar sreče, neko nejasno sanjarsko čuvstvo pričakovanja in spominjanje nedavno preživelih trenotkov, katero s zanosom pozdravlja dan. (Dalje prih.) jiftgsspou aif'jsc i** *xx is id oai ,.cu»>:v** uj-jsv z voditeljem" Hreoovgke občine — toliko razjezil, ni čuda; kajti prirojeno mu je imeti skorej vsako nedeljo dve pripovedi, in to jedno o sv. E/angelju, drugo pa o osebnih zadevah. Kakor se čuje, imajo Hrenovčasje g. A. Puca, kot župnika v Hrenovicab aelo radi, ter mu radi pripomagaio za olepšavo cerkve in druzih cerkvenih reči; kot nasprotnega agitatorja o volitvah ga pa ne potrebujejo, ter ne alušajo njegovega glasu. To no pri sedanji volit vi kot zavedaj volilci pokazali. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Poštni kontrolor gosp. Joži f Semič je premeščen iz B-iruta v Pulj, poštna ofic'jala Ivan Heger iz Maribora in Fran Ode lina I iz Jaegerndorfa v Gradec. Umrl je poštni kontrolor Vincenc Mu tinel li v Trstu — (Italijanske demonstracije.) Vsled demonstracij v Piranu je Kopersko okrajno glavarstvo vprašalo občinski zastop Piranski, če prevzame garancijo za vzdrževanje javnega miru. Obč. avet je po daljši debati izjavil, da k* garancije ne prevzame. Ali bo vlada izvajala iz tega naravne koosekvence?! Zoper dvojezične napise sta nadalje protestovaia tudi obč. zastopa Rovinjski in Poreški, izvzemši Pu'j-skega, torej vsi italijanski mestui sestopi v Istri. — (Slovenska predstava) Jutri v torek dne 23. t. m. se igra prvikrat na slovenskem odru lit en-ova veseloigra v 4 dejaujib „0 ti možje" Glavne uloge so v rokah gčn. Slavčeve, Po-lakove in Nigrinove in g. Freudenreicba. Igra ima mnogo prav komičnih prizorov in bodo gotovo tudi na slovenskem odru izpolnila svojo dolž noat, prijetno zabavati občinstvo. — (Slovensku gledališče.) Sobotna predstava spevoigre »Nitouche" je imela še lepši uspeh od prve. Gosp.ca P o 1 a k o v a sicer ni bila tako dobro razpoložena, kakor prvi pot; dasi pa njen glas ni donel tako čvrato, kakor pri prvi predstavi, izgubil ni prav nič svoje zvonke milobe in gospica zasluži tem ve/-je priznanje, ker je svoje nerazpolo-ženje vrlo zmagovala do konca ter pela Čisto in jasno. In vender je gospica Polakova skoro samouka ! Igrala je zopet živo iu fino, a še bolj — rekli bi — sramežljivo in to je mogočno povikšalo mladostni čar njenega nastopa. Pohvala paznega in animiranega občinstva jej je donela jednoglasno in ploskoma kakor ploha, sosebno, ko so jej je v drugem dejanji izročil krasen, pošteno zaslužen šopek. Priznanja občinstva so bili ž njo vred deležui vsi drugi igralci iu igralke, vzlasti gosp. Freudenreich, ki je to pot igral dokaj bolj diskretno. Nekaj malih ne-dostatkov, na katere smo glede toelet zadnjič opozorili, se |h odstran 11 popolnem primerno zdravemu vkusu. 1) »volimo si pri tej priliki splošnjo opomnjo! Ljubljansko občinstvo ne ploska mnogo, osobitu nikdar ne moti dejanja; a na njegovo pohvalo je vsakdor lahko ponosen, če je kak igralec pravil letos nam došlim gospodom, da naše občiustvo ljubi pretiravanje, ta na odru gotovo ni iskal uspeha z umetniškimi sredstvi. Nasprotno 1 Galerija je v našem gledališči dokaj mahna, a občinstvo naše zasleduje po-zorno in ratsodno razvoj sleharoegi značaja. Naj gospics ia giapodja iščejo učinka vselej samo s strogo umetniškimi aredstvi — sebi in nam na ljubo. Zahvala jim tedaj nikdar ne izostane! K. — (Koncert gospodičineBroniBlavve Wolske.) Smočni koncert gospodičine Bronislavve Wolske je imel najpopolnejši umetniški uspeh ob žaiibug jako pičli udeležbi občinstva. Obširnejše poročilo priobčimo v jutrišnji številki. — (Novo poštno poslopje v Ljubljani) se bode zgradilo na prostoru v Slouovih, oziroma Šslenburgovih ulicah, kupljenem od pok. J. Lukmana. Drugi mesec se razpišejo dela. S^daj so došli z Dunaja podrobni načrti, kateri ae v kratkem izlože" občinstvu v poslopji ces. kr. velike realke in sicer dne 25 , 2G in 27. t. m. od 10. ure dopoludue do 1 ure popoludne in v nedeljo dne 28. t. m. od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludue. Vstopnina znašala bo ob delavnikih 20 kr. za oaebo ia v aedeljo 10 kr. za osebo. Čisti dohodek razstave je namenjen tukajšnji Edzabetini otroški bolnici. Z ozirom na dobrodelni namen razstave pričakovati je prav obilnega obiska. — (Pevski večer del. pevskega društva »Slavec") ki se je vršil sinoči v gostilni pri Perlesu, je bil dobro obiskan in so vrli Slavci pod vodstvom pevovodje g. Stegnarja zapeli več zborov, ter Želi mnogo priznanja in hvale. Prihodnji pevski večer bode dne 18 novembra*«««, — (Poskusen samomor.) V soboto okolo 4. ure popoludne skočil je 26 let stari pekovski pomočnik France Kostanjšek na sv. Jakoba na brežji v Ljubljanico, ter ga je voda nesla do Fran-covega mostu, kjer sta ga postrešček GaSpar Kra-šovec in sluga Anton Slaviaa Se živega potegnila na suho. Po zdravniški naredbi prenesli so Kostanj-fleka v deželno bolnico. Uzrok poskušanemu samomoru je baje pomanjkanje dela in obupnost. — (Požar na Ljubljanskem barji.) Danes ob polu treh popoludne začela je na Karolinški zemlji goreti hiša posestnika vulgo Satlerja ter ae je požar tudi aviziral z Ljubljanskega gradu. Ljubljanska požarna bramba pod voditvom etotmka Doberleta hitela je tu koj na lice mesta. O obsegu požara nam pri zaključku današnja Številke še ni došlo poročilo. — (Sveže vijolice) nam je poslala čaBti-telj;ca našega lista z Beda v dokaz, kako izredno mila je jesen na Gorenjskem. — (Spomenik pokojnemu It Dolenc n,) bivšemu učitelju na Planini pri Vipavi postavi na Planinskem pokopališču dne 25 t. m. u *■ 11 'ijnko društvo za Postojinski okraj in vabi k obilni udeležbi. — (Zdravstveno stanje.) V Kočevskem okraju je legar ponehal v Papežu. V Sušjem in v Slat n i k u je S* nekoliko bolnikov, bolezen vender ni huda in utegue kmalu popolnoma poni bati. Griža v občinah Turjak in Velike Lašče je tudi ponehala. — (Potrjen zakon.) Načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor goriški glede ribarstva v notranjih vodah na Goriškem, je dobil najvišje potrjeuje. — (Vozne rede) vseh železnic na slovenski zemlji in pregled poštnih zvez na Goriškem izda v velikih slovenskih lepakih Goriška tiskarna GabrftČe kova. Slovenskim gostilničarjem h s razpošiljajo brezplačno, da jih razobesijo v svoj>h gostilniških prostorih. — (Sadno razstavo v Zalcn) priredi društvo »Kmetovalec* v Gotovljah doc 28 t. m. v gostilni g Iiausenb'chlerja. Raz->tivile Be bodo najbolj razširjene in priznano najboljše Badne vrste in sadni izdelki. — (Zasačen napadalec.) Policija v Trstu je ujela 291etnega težaka Maksa Holupko, bi ju nedavno napadel in hotel oropati tri dekleta, ki so se sprehajala blizu pokopališka. Oa sicer trdovratno taji, a dekleta so ga apoznala. — (Novi denar.) Luta 1895. b.»do nakovali za 100 milijonov kron v zlatu za diživo in 20 milijonov kron v zlatu za zasebnike. Nadalje za državo: za 15 milijonov kron v srebru, za 14,566 200 kron drobiža iz nikla in za 1 milijon kron bronastega drobiža. Skupno torej novega denarja za 150,656.200 kron (za 93,943.000 kron manju nego lani). — (Dvajsetletnica hrvatskega vseučilišča.) Minuli petek je bilo ravno 20 let, odkar se je slovesno odprlo hrvatsko vseučilišče v Zagrebu. Prvi rektor je bil prof. Matija Mesič, prorektor dr. Vojnovic, dekani pa so bili dr. Posi-lov č, dr. Spevec in dr. Markov.c Pri otvoritvi vseučilišča je bilo 15 rednih in 6 izrednih profesorjev in 4 docenti, skupaj 25 učnih sil; dijakov pa je bilo vpisanih istokrat 205 rednih in 85 izrednih Promoviranib je bilo do danes 174 doktorjev na razt.ih fakultetah. — (Vsiljevanje madjarščine na Hrvatskem) Nov dokaz, kako sistematično se vriva madiarski jezik na Hrvatskem povaod, kjer je le moči, podaje ,Agr. Tagbl." Zagrebški glavni carinski urad in fijančno ravnateljstvo sta doslej izdajala za občinstvo namenjene tiskovine izključno le s hrvatskim besedilom. Zdaj pa so se znčele pri carinskem uradu izdajati dvojezične tiskovine. Brezozir-nost se j ■ tirala tako daleč, ds se je postavila madjarščina na prvo mesto in se ji je določilo Še jedenkrat toliko prostora, kakor hrvatskemu besedilu. Malo po malo in polagano se tudi pride naprej, si misli madjarski „baratom" in dela neutrujenu po tem geslu, kjer ne more uporabliati kar naravnost krute sile. — (Najdeno) Na tukajšnjem poštnem uradu se je najdel mošojiček z novci. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi tam. Slovenci ln Slovenka 1 ne z&bite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 aw ■ —~—-—■-. :4 Darila s — »Radogoju* pristopil je za ustanov-nika z doneskom 100 kron gospod Ivan Gorup, posestnik v Ljubljani. Zahvaljujoč vrlega rodoljuba na tem dokazu njegovega sočutja z našo akademičoo mladino, priporočamo z ozirom na veliko število podpore potrebaih vseučiliščnikov „Ridcgoja* v obilno podpiranje. Bazne vesti. * (Iz Sibirije v Slavonijo in nazaj.) MiČno dogodbico pripovedujejo hrvatski listi. V Vukovaru so u j t* I i letošnje poletje lastavico, ki je imela mali zavratnik z napisom »Semipalatinsk 14 aprila 1894*. LaBtavico so potem zopet izpustili zapisavŠi nekaj besed na zavratnik. ISemi-palatinska se zdaj poroča Novosadski „Zastavi", da ho lastavico tam ujeli in da ne zapi* Vukovar še dobro da čitati. Semipalatinsk je veliko trgovsko mesto v zapadoi Sibiriji na kitajski meji. Drobna lastavica je tako prenesla poročilo v tako daljavo. * (Kostišče v Bececci) V Bresciji ae je pričalo javno nabiranje doneskov za zgradbo monu-mentalnega kosti&ča v Bececci, v katerem bi se hranili Bmrtni ostanki italijanskih in avstrijskih vojakov, ki so tam padli I 1866 * (Morilec žensk na Tirolskem.) V Bolcanu so zaprli mlinarja Jordaua, na katerega leti sum, da je umoril one dve ali tri žeiiBke, o katerih smo poročali nedavno. Oii Bicer taji, vender se je našlo več dokazov proti njemu, mej drugim tudi okrvavljeno obleko. ♦(Volkovi na Ogerske m.) Na gališko-ogerski meji je to jesen posebno veliko volkov, ki delajo škodo mej čredami. V Mezo Labnrczu so volkovi pri belem dnevu napadli v nekem vrtu prbo-čega se junca in žrebca ter oba raztrgali. Oblastva bo priredila velik lov na volkove. *(Kakorlistjaintrave)V A'meriji blizu Barcelone na Španskem živi neki Benitez, ki je imel v zakonu z jedno samo s<»progo 32 otrok I'.mej teh j h je še 26 živih, namreč 20 unskih in 6 žensk. Oženjenih jih je 14 in jedna teh dvore ima že 11 otruk, drugi po 8 in 7. Vaa rodbina broji nad 100 članov. * (Kurjava s petroljem.) Na ruskih železnicah kurijo železniške stroje e petroljem ali z nttfto, katere se dobiva izredno mnogo. V to uvrho bo bo zgradili reservoarji v U -vhiu, Narvi, VVeBen-burgu, Gični in v Peterburgn, ki dižo nad milijon pudov nafte. Knjitcvnosi — ,VeBna" prinaša v Št. 10. več pesnij, tako Stritarjevo »Savansko", Ahasverusovo »CemuV* Hotimirjevo „Brata", Slavojevo »Otrok spet" ter Slavo je v »Trlolet*, potem nadaljevanje Ribičeve povesti »Stankov roman", spsa »Nekaj o lepem- in ,Mož trpin" v »Vest-niku", v „Listku" pa mnogo zanimljivih beležk. — »Vienac" ima v št. 42 naslednji vaeB bino: Kristijana Sol vej g s: Crveno ruho: — Iva nov: Dorca se zabavlja; — A Jirasek: Raj svijeta; — Mirza Safvet: Polako..! — Listhk. — Ilustracija: Nada porodice, slikao II Drispot. — Matica S 1 o v a n h L a prinaša v 19 iu v 20 sešitku »Polske novel^" in nadaljevanju studije „Rutko a Evropa". St. Peter 22. oktobra. Pri današnji volitvi volilnih mož je po hudem boju zmagala narodno napredna stranka z vsemi šestimi kandidati. Dunaj 22.oktobra. Pri današnji državno-zborski volitvi v kmetskih občinah St. Polten voljen je bil na mesto Mntha krščansko-socijalni kandidat monsignor dr. Scheicher. Dunaj 22. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je trgovinski minister grof Wurmbraiid predložil zakonska načrta o nedeljskem počitku in o posredovališčih. Zbornica je razpravljala o raznih peticijah. Dunaj 22. oktobra. Zdravniški bulletini konstatujejo, da se je bolezen ruskega carja obrnila na bolje. To je potrdil tudi carevič v brzojavki na neko visoko osebo na Dunaji. Budimpešta 2 2. oktobra. V rudokopu v Anini primerila se je grozna katastrofa. Unel se je plin. Eksplozija je ubila 50 rudarjev, 40 pa je nevarno ranjenih. Bruselj 22. oktobra. 1'ri tukajšnjih ožjih volitvah zmagala je klerikalna stranka z vsemi svojimi kandidati. Pridobila je 18 mandatov, vsled česar je nje večina, v parlameutu izdatno povečana. Stranka je zmago sijajno poslavila. Narodno-gospodarske stvari. — Dobava za c. in kr. pomorski arsenal v Pnljn. Zaradi zaeotovljenja potrebnih Htvarij za c in kr. pomorski arsenal v Pulji za I. 1895. vršila se bode dne 5 novembra t. I. oziroma 19 novembra in 3. decembra t. I. vselej ob 4. uri popol uiine ponudbena obravnava pri poveljništvu c. in kr. pomorskega arsenala v Pulji Dobaviti je: laneno olje, olivno olje, sivo umivalno milo in lojene svece, razno blago iz bakra, muncovine in medi (mesinga), razne vrvarBke izdelke in koce. Ponudbe doiti imajo najkasneje do 3. ure popoludne gori omenjenih dnij pri udiutanturi c in kr pomorskega arsenala v Pulju Podrobnosti poizvedo se tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Začetek ob ,8. url sveder. štev. n. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.f>97. V torek, «ln6 2». oktobra 199-1. Prvikrat: O ti možje! Veseloigra v Štirih dejanjih. Nemški spisal Julij Rosen. Posloveni F. II. Režiser g. Dragotin Froudenreich-Veselic Začetek točno ob uri, konec ob 10. nt i zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. peipolka št. 27. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava l>o v petek, dne 2fi. oktobra t. 1. Blagajna ss odpre ob 7. url sveder. Tujci: 21. oktobra. Pri Slona t Dr. Polnk, Tscb^pper, Ullricb. Wein-berger, Roth, Distle * Dunaja. — Krk iz Hrna. — Eisler ir Hudimpeste. — Mondo fo, VVeisa, VVeisslein iz Trsta. — Globočnik iz Velikih Lađe. — Hajrk iz Kamnika. — Mi-niissi, Križ iz 1'ulja. — Kthus iz Gradca. — Primožič iz Vipave. — Melitzer iz Prage. Pri Itlaliei x Klang, Wirtb, Stein, Goldberger. Was-Slng« Zelenka z Dunaja. — Rožič iz Maribora. — Pamer, Zainbinni iz Trsta. — Maurovich iz Gorice. — Matelčič iz Reke. — Inocente iz Postojine. — Soklič iz Kamnika. — Leindl iz Gradca. I mrli so v Ljubljani: 19. oktobra: Terezija Novak, čuvajeva žena, 37 let, Cesta na ju ino železnico at. 1. V deželni bolnici: 19. oktobra: Janez Pucelj, gostsč, 55 let. Meteorologično poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. +J M O O 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 730 1 ca. 727 6 ■■>. 7303 mm. 10-8° C 19 4" C 16 0' C si. vzh. si. jug si.jug obl. obl. d. jas. 2-70 ■■. dežja. *i M C 53 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 733-2 bdi. 733 8 mm. 734 9 mm. 15*0° C si jug 15-2° C si. jzh. 12 6° C brezv. obl. dež. obl. 18 <>().». dežja. Srednja temperatura lf> 4° in 143", za 4 9* in 38° nad normalom. 3D\n.naJslcsc borza dne" 22 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 99 gld. 30 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 99 a 25 , Avstrijska alata renta....... 123 . 70 „ Avstrijska kronska renta 4°/,..... 98 , 15 , Ogeraka zlata renta 4°/0...... 122 , 20 a Ogeraka kronska renta 4°/...... 96 , 65 , avstro-ogerske bančne delnice .... 1027 „ — „ Kreditne delnice......... 870 . 50 , London v ista........... 124 , 20 „ Nemftki drž. bankovci za 100 mark . . 60 . 95 , 20 mark . . . ........ 12 „ 19 . 20 frankov........... 9 , 90 „ Italijanski bankovci........ 45 B 45 „ C. kr. cekini.......... 5 a 89 , Dne" 20 oktobra t. 1. 4<70 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 148 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 197 , — , Dunava reg. srečke 5°', po 100 gld. . . 127 . 25 „ Zemlj. obč. avstr. 4' ',»/„ zlati sast listi . 123 n 20 B Kreditne srečke po 100 gld...... 196 , 60 „ Ljubljanske srečke........ 24 , 75 „ Rud o lio ve srečke po 10 gld...... 23 a 50 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. 170 , — , Tmmway drafit. velj). 170 gld. a. v. . . . 357 „ 50 , Papirnati rubelj......... I 9 33 „ Zahvala. Štejem si v dolžnost, izreči tem potom najtoplejšo zahvalo za mnogobrojne izraze sočutja ob priliki bolezni in smrti pokojne moje soproge, gospe Frančiške Supancic čestiti duhovščini in gospodom uradnikom, gospodom pevcem ca njih ganljivo petje na gomili in vsem darovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem Hokronoikim prebivalcem, ki ao pokojno spremili k večnemu počitku. V Mokronogu, dne 22. oktobra 1894. Josip Supančič, (1201) c. kr. davkar v p. V najem se da za več let lepa prostorna hiša z dobro, davno obstoječo trgovino, pripravna poleg tega tudi za vsako drugo obrt, bod si kavarno ali gostilno, na glavnem trgu jednega največjih In najlepših gorenjekih mest. — Vec pove iz prijaznosti upravništvo .Slov. Naroda". (1200—1) je najboljša sredstvo proti proti »u, revmaUlainu itd. Lonček stane 1 gld. — Olavuo ukliadlšeei S- lluclier, lekarnur v I.vovu (Uallška). Spoštovani gospod! Izrekam Vam svojo najtoplejšo zahvalo za Vase mazilo proti protinu, katero kaj izborno učinkuje. Pošljite mi ie 2 lončka, da hom imel to izborno sredstvo vedno pri roki. (1150 2) Plasy, dnč 20. julija 1894 Jo«. Knott . C. tir, glavno ravnateljstvo avstr. drž, ieleiBlc. Izvod iz voznega reda veljavnega od 2.. oletolorav 3.8SS4. Nastopno umanjeni prihajal i| in odhejalni ćui oanaaenl M t grud nje" v i-irt>ak« m min. Hrednjearropski ou j« krajnom ti oua t Iijnb • U »"i t minuti naprej. Odhod Is LJubljane (ju*, kol.). Ob uri li min. yo no<~i oiebni rlak t Trhli, Pontabel, Beljak, Oe> lovoo, Prausensfnst«, Ijjubim, 6as Selsthal ▼ ium, lechl, Oman. deti, Solnegrad, Ijnnd-Oaitein, Zeli na jesorn, Stejrr, Lino, Hu Jejorloo, Plaenj, Marijin« vara, Kgar, Karlova vara, Vranoova vara, Prago, Iiipiijo, Dunaj »ia Amitetten. Ob 6. uri 7 min. ajutrnf mešani vlak v Noto meito, KočotJo. Ob 7. uri lO min. zjutrmj oaabnl vlak t Trbta, Pontabel, Heljak, Oav lovoo, Fransensfesta, fduhno, Dunaj, «aa Selathal ▼ Solnog-rad, Dunaj ria Ametetten. Ob 11. uri 41 m(n. dopoludne moiani Tlak t Noto meito, KoootJ«. Ob 11. uri MO min. dopoludne osebni Tlak t Trbii, Pontakal, Heljak, Celovec, Fransensfesta, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popoludne oeebni Tlak t Trbla, lloljak, Oeloreo, Ijjubno, čea SeUthal t Snlnoa^rad, I.emi-Oaateia, Zeli na jeaeru, Ido. moit, Bregnio, Ourih, OeueTO, Paria, Stejrr, Lino, Omnnden, Itehl, Hiidejevioe, Plaenj, Marijine Tare, Kger, Krancove Tare, Karlora Tare, Prago, Lipako, Dunaj tir Amitetten. Ob S. uri 30 min. meianl Tlak t Noto mcito, Kočarje. Prihod v Iajnbljsjko (juž. kol.). Ob B. uri 43 min. mjutroj oiebni Tlak a Dunaja Tla Amitetten, Up* eije, Praga, FranooTih TkrOT, Karlovih t»tot, Kgra, Marijinih tidt, Planja, BudejeTio, 8olnogTada, Liinoa, 8teyra, Omundana, Iaohla, Aua-■eea, Zella na Jeaeru, Dend-Geiteina, ^Jubnaga, OelOToa, Iloljaka, Frauaenifeate, Trblia. Ob 8. uri O min. tjutruj metani Tlak ta Koe«yJa, Novega maita. Ob 11. uri 97 min. đopotuHn« osebni Tlak a Dunaja Tla Amitetten, Lipsfjo, Prage, Francovih tatot, Karlovih firot, Kgra, Marijinih TaroT, Planja, BudejeTio, Solnograda, Linoa, Stejrra, Pariaa, OeutM, Onrlha, Bregnioe, Inomosta, Zella na Jeseni, Leud-Uasteins, I^jubnsgn, OelOToa, Ijiensa, Pontabla, Trbiia. Ob 19. uri 48 min. popolntlne metani Tlak is KoeaTJs, Novega mestst. Ob 4. uri 48 min. popoiuHne osebni vlak a Dunaja, I^jubnega, Selathal*, Beljaka, OelOToa, Fransensfesta, Pontabla, Trbiia Ob 8. uri 34 min. »veter meianl Tlak ia Kouavja, Novega Mesta. OS 0. Mri VI min. rnveeer oaabnl Tlak a Dunaja prako Amstottsna In mubnega, Beljaka, OaloToa, Pontabla, Trbiia. Ob 7. ■ £ Ob 8. a 1* „ 8. Odhod Is Iajabljaiis (dr*., kol./ uri V3 min. mjutroj t Kamnik, a 08 m popoludne „ , ff 8d „ 9t*erer n „ ,, IO ,, uvečer ,, ,, (ilednjl vlak la oktobra me~ •eoa ob nedeljah In prasnlklh.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Mri 38 min. mjutroj la Kamnika. škkAi . 18 a dopoludne H „ (4—239) ii SO „ mve&er ,, ,, s 88 „ »večer „ n (slednji Tlak la oktobra meseca ob nedeljah In prasnlkib.> Vinska klet "v "VodLineitvi. blizu Xjj-u.l3lja,2a.e> sc da takoj r n.ijeiii. Ponudbo vzprejema in natanfineja pojasnila daje A. Eudlleher v Ljubljani. (111.9—1) Prodaja posestva. Iz proste roku se proda polovica lepega, jako rodovitnega, v ravnini ležečega posestva pol ure od župnije Rake blizu Krškega (Dolenjsko), ki obstoji iz hiše z dvema hlevoma, dvema svinjakoma, podom, kašoo, senico za slumo, vezanim kozolcem in čebelnjakom. K hiši spadajo triju sadni vrti, več lepih in velikih njiv, ki leić vse naokolo (največja teh njiv je tolika, da se lahko lf> mernikov pšenica vsfje), in dva dela boste, od kojib jeden meri štiri orale. Vse to se proda za 3O0O Kld.» od kattru kupnine bo treba plačati takoj dve tretjini, za tretjino se bode počakalo tako dolgo, dokler jo bo kupec hotel sam izplačati. — Več se izvč na poŠti na Raki pri Krškran. (1189—2) C. kr. priv. južne železnice družba. Razglas. Dne 23. oktobra 1894 ob 10. uri dopoludne prodalo se bode po očitni dražbi v skladiščih južne železnice v Ljubljani 252 žakljev posušenih češpelj (1188—4) Sp. 20 928 kg. Generalno ravnateljstvo^ Najnovejše v kožilhovini g* Nagrobni venci s trakovi pf od najconejtlh do najfinejših; dalje ožuliovino čepice, mufe za otroke in gospe, najnovejše v k a ril i i ur ali po najnižjih cenah priporoča Karol Recknagel Glavni trg st. 24.