PoStnbta рћ&ш ▼ KotorinL
Leto XI., št« 73«
Ljubljana, petek 28. marca 1936
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št. 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon St. 190
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub» Ijana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št ins 241
Brat Pilsudskega sestavlja novo vlado
Pogoji maršala Pilsudskega za sodelovanje v novi vladi - Izjave poljskega poslanika Babinskega
Varšava, 27. marca. d. Kakor smo že v enem delu včerajšnje naklade poroča-ii je državni predsednik Moscicki poveril poslancu vladnega bloka, Janu Pil-sudskemu, bratu maršala Pilsudskega mandat za sestavo nove poljske vlade. Jan Pilsudski je mandat sprejel.
Maršal senata Szymanski je vrnil mandat za sestavo vlade, ker ni mogel izpolniti pogojev, ki jih je stavil maršal Pilsudski za sodelovanje v njegovi vladi. Ti pogoji so bili sledeči: 1.) da se politične stranke ne mešajo v vprašanja, ki se tičejo oseb bodoče vlade in njene administrativne delavnosti. 2.) da ве ne mešajo v vprašanje sprejetja proračuna, 3.) da se ob priliki glasovanja o proračunu umakne čl. 6. finančnega zakona, ki se nanaša na pogoje, pod katerimi more vlada otvoriti naknadne kredite in 4.) da se Sejni odgodi najmanj za 6 mesecev.
Maršal Szymanski je konferiral s predstavniki parlamentarnih strank ter rim predložil te zahteve. Po posvetovanju s poslanci pa so predstavniki levičarskih strank in centruma soglasno odklonili te pogoje ter jih označili kot protiustavne. Po zaključku razgovorov so izdale levičarske stranke in centrum spomenico v kateri ugotavljajo, da zahtevajo državni interesi ureditev razmerja med večinsko opozicijo v Sejmu in vlado, ki pa ne bo mogla nikdar uspeli dokler bo stavil maršal Pilsudski pogoje, ki streme za popolnim onemogočenem delovanja Sejma in njegovih poslancev.
Beograd, 27. marca. p. »Pravda« objavlja zanimivo izjavo poljskega poslanika Babinskega o poljskih političnih
razmerah. Med drugim naglaša, da poljske vladne krize ni treba smatrati za izpremembo osnovnih smernic poljske politike. Pravi šef vsake vlade na Poljskem je od leta 1926. maršal Pilsudski, nesporni vodja naroda, in vsaka izpre-memba v vladi predstavlja le delno pregrupacljo oseb. Odnošaji Poljske z inozemstvom se utrjujejo. Nova trgovinska pogodba z Nemčijo predstavlja konec carinske vojne, ki je trajala več let in označuje pričetek nove dobe v gospodarskih in političnih odnošajih med Poljsko in Nemčijo.
Govoreč o gospodarskih razmerah Poljske je poslanik Babinski izjavil, da preživlja kakor druge države gotove težkoče. Z zadovoljstvom ugotavlja odlične zveze med Jugoslavijo in Poljsko ter iskrene manifestacije prijateljstva, ki se tako pogosto pojavljajo tako v Poljski kakor v Jugoslaviji. Velik del Poljske se interesira za naš Jadran in letos bo prišlo k nam še večje število poljskih turistov. Poljsko javno mnenje je z velikim zadovoljstvom sprejelo vest o skorajšnjih pogajanjih za zaključitev trgovinske pogodbe med obema državama ter popolnoma pravilno pojmuje vzajemne interese in simpatije.
Socialistični manifest
Varšava. 27. marca s. Socialistični list »Robotnik« objavlja danes na uvodnem mestu naslednji proglas: »Delavci Varšave! Bodite pripravljeni, da boste na vseh zborovanjih едеггюпо zahtevali konec vladnega sistema ojačene diktature! Bodite pri-nravljeni braniti Vaše pravice, demokracija ra svobodo! Bodite pripravljeni javno zahtevati dela in kruha!
Burna debata v francoski zbornici
Ostri spopadi med vladno večino in opozicijo - Splošna ratifikacija Youngovih načrtov po vseh državah
podpisnicah
Pariz, 27. marca. s. Zbornica je danes dopoldne pričela debato o zakonskem načrtu glede ratifikacije haaških dogovorov in dogovorov o dolgovih, ki so bili sklenjeni med Francijo, Rumunijo, Jugoslavijo in Grčijo. Debata je bila izredno živahna. Tardieu je bil večkrat prisiljen, staviti vprašanje zaupanja.
Radikalni poslanec Mayer je predlagal odgoditev debate vsaj do takrat, ko bo zunanji ministeT Briand zopet v Parizu. Ker so govorniki dvomili o solidarnosti ministrov na zunanje političnem polju, je povzel Tardieu besedo ter enegično izjavil, da ni niti med njim in zunanjim ministrom Briandom, niti med ikakim drugim članom vlade kako pro-tivno mišljenje o zunanji politiki. Pri tem je sporočil, da je Briand naprosil vlade Belgije, Italije in Anglije, naj rati-
ficirajo Youngov načrt pred 5. aprilom, da se bo mogel prvi oddelek reparacijskega posojila izdati že meseca maja.
Med debato je prišlo do velikih izgredov. Herriot je izjavil v svojem govoru, da je bila večina, ki glasuje sedaj za vlado, vedno nasprotnica miroljubne politike. Pri teh besedah je nastal na klopeh desnice in centruma nepopisen hrušč. Nekaj časa se je zdelo, da bo prišlo do spopadov. Predsednik je prekinil sejo, nakar je prišlo na stopniščih govorniške tribune do živahnih debat. Več slug se je postavilo med I Herriota in nekatere poslance desnice, da bi ščitili Herriota pred napadi. Končno je bil radikalni predlog glede odgo-ditve s 319 proti 262 glasovom, torej z večino 57 glasov odklonjen.
Ameriško posredovanje v Londonu
Sestanek med Briandom prognoze za sklenitev
London, 27. marca. s. Diplomatski poročevalec »Daily Heralda« javlja, da se ameriški predlog, čigar pravi oče je delegat Morrow, glasi naslednje: 1.) Velika Britanija bo sklenila s Francijo in Italijo od konzultativnega pakta ločen drugi pakt, ki se bo tikal le Sredozemskega morja. Tudi druge sredozemske države bodo povabljene naj pristopijo k temu paktu. 2.) Francija bo za to oja-čenje svoje varnosti znižala svojo tona-žo, ki bo omogočilo znižanje tonaže Bngleško-ameriškega Rapidan tipa. 3.) Na ta način moreta Francija in Italija urediti svoj spor glede paritete.
London, 27. marca. s. Francoski zunanji minister Briand je danes dopoldne pošetil Hendersona in mu obrazložil svoje mišljenje glede želje Francije, da se najde formula za varnost v Sredozemskem morju. Poizkusi odstraniti ? r anc osko - i talij a nsk e težkoče na podlagi številk so se popolnoma izjalovili. Rezultat pogajanj bo odvisen od tega, v kaki meri se bo Francija zadovoljila z varnostno ponudbo, ki sta jo pripravljeni skleniti Anglija in Amerika. V informiranih krogih izjavljajo, da je angleško in ameriško stališče ne i zipr omenjeno.
Popoldne so se sestali voditelji vseh delegacij v Saint Jameski Dalači. Spflo-šno prevladuje mnenje, da bo v prihodnjih dneh dosežen vsai delen sporazum.
Pričakuie;o. da bo Briand podrobneje obrazloži francosko stališče do vprašanja povečanja varnosti proti vojni. Briandov govor v senatu je deloma
in Hendersonom - Boljše Sredozemskega pakta
razpršil pesimizem, ker je z 'njim dana možnost za razpravo o Sredozemskem paktu, ki bi omogočil vsem udeležencem konference, da sodelujejo pri preprečitvi vojne, ne da bi s tem prevzeli kake vojaške obveznosti.
Tokio, 27. marca. AA Poseben sestanek ministrskega sveta, ki bi moral danes sestaviti odgovor na pomorske razorožitvene predloge Zedinjenih držav, je bil iz notranjepolitičnih razlogov odgoden. Poučeni krogi sodijo, da je generalni štab vojne mornarice nasprotnik ameriških predlogov. Zato odgovor japonske vlade ne bo sestavljen pred prihodnjim tednom.
Pred aretacijo Gandhija
London. 27. marca s. Zadnje vesti o pohodu Gandhiia in njegovih pristašev, ki so sedai oddaljeni le še 60 km od morske obale, kažejo, da hočejo oblasti preprečiti Gandhiievo namero dobivati iz morske vode soli in tako demonstrirati proti solnemu monopolu. V bližini obale se vrši koncentracija policiie.
Strah holiševiških mogotcev
Pariz, 27. marca. s. Pariška policijska prefektura je na prošnjo ruskega poslanika Dovgalevskega zelo ojačila stražo pred ruskim poslaništvom. Mesto dveh ali treh redarjev je sedaj okoli pos'ansitva 50 policijskih uradnikov. Dovgalevski se boji, da bi se uresničile grožnje nekaterih nacionalističnih Rstov. Avtomobili, ki so privozili na dvorišče poslaništva, so bili večkrat izžvižgani od pasantov, ki so bili večinoma najeti od nacionalističnega lista »Libert e«.
RAZŠIRJENJE BANSKEGA SVETA
V banském svetu dobi vsak srez po enega, razen tega pa tudi vsa mesta z nad 3000 prebivalci po 1 do 4 zastopnike — Banski svet bo v kratkem
imenovan in sklican k prvemu zasedanju
Beograd, 27. marca. p. »Službene Novině« objavljajo zakon o izpremembi zakona o banskih upravah od 7. novembra 1929. S tem zakonom se izpreminja čl. 26, ki se sedaj glasi:
V vseh banovinah se ustanove banski sveti kot posvetovalni organi bana. V banske svete se imenuje po en član za vsak srez, razen tega pa posebej za vsako mesto, ki ima od 3 do IS tisoč prebivalcev, po enega člana, za mesta s 15 do 30 tisoč prebivalcev po dva člana, za mesta s 30 do 50 tisoč prebivalcev po tri člane, za vsa mesta z nad 50 tisoč prebivalcev pa po štiri člane.
Člane banskega sveta postavlja in imenuje notranji minister. Pravilnik o organizaciji dela, poslovni red in izdatke za delo banskega sveta bo izdal notranji minister. Zakon stopi v veljavo z današnjim dnem.
ä
Banski svet je posvetovalni organ bana. V njegov delokrog spada razprav-
ljanje o vseh važnih problemih banovine in zlasti tudi sestavljanje banovinskega proračuna. Vendar pa ima banski svet je posvetovalno, nima pa odločevalne pravice, kakor so jo n. pr. imele bivše oblastne skupščine.
Po predlogu bana imenuje člane banskega sveta notranji minister v prvi vrsti iz vrst reprezentantov posameznih gospodarskih in socialnih korporacij in slojev prebivalstva dotične banovine.
Po dosedanjih določbah zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929 bi štel banski svet dravske banovine 22 do 25 članov, skupno z virilisti, t. s. predstojniki vseh oddelkov banske uprave, pa največ 32 do 35 članov. S pravkar objavljeno izpremembo teh določb se banski svet znatno razširi s tem, da dobe razen srezov še svoje posebne zastopnike v banském svetu vsa večja mesta, tako da pridejo do izraza tudi posebni interesi vseh večjih centrov v banovini, ki se često ne skladajo popol-
Bemisija nemške vlade
Odpor socialistov proti načrtu zakona o zavarovanju brezposelnih — Kombinacija o
sestavi nove vlade
Berlin, 27. marca g. Nocoj ob 19.20 je državni kabinet kancelarja Miillerja sklenil podati celokupno demiřsijo. V državnem zboru je zmešnjava, ki je nastala med frakcijami vladne večine dovedla do tega, da je postal položaj vlade nevzdržljiv.
Vlada je imela od vsega početka možnost, da spravi svoje predloge pred državni zbor ter da prepusti temu, da jih sprejme, ali pa da ,^ruši vlado. To bi odgovarjalo parlamentarnemu sistemu. Mesto tega je več tednov razpravljala s frakcijami. Vendar pa pri tem nikoli ni prišlo do sporazuma. Pravi Povzročitelji sedanjega **adca državne vlade so člani centruma, ki so vedno zahtevali. naj se doseže še pred odločitvijo državnega zbora soglasna odločitev vladne večine. Posredovalni predlog za izvedbo finančne reforme, ki ga je predložil finančni minister dr. Moldenhauer ter pri tem izpremenil svoj lastni prvotni predlog, je bil od meščanskih strank, celo od nemške ljudske stranke sprejet, ki ga je sprejela s 16 proti 15 glasovom.
Vprašanje brezposelnega zavarovanja je bila pravzaprav sporna točka med vladnimi frakcijami. Na tem vprašanju se je sedaj razbil kabinet, ker je v tem
vprašanju doživel državni kancelar Müller v svoji lastni frakciji poraz, ko je bilo glasovanje o novem posredovalnem predlogu vlade. Socialno - demokratska frakcija je namreč z vsemi proti petim glasovom, med katerimi so bili glasovi državnega kancelarja in ostalih treh socialnih demokratskih mi-
nistrov, odklonila ta posredovalni predlog. S tem je bil zelo omajan ugled državnega kancelarja Miillerja po njegovi •lastni stranki. Ni ostalo drugega, nego skleniti odstop celokupne vlade, Najbrže bo sedaj prišla na krmilo manjšinska vlada meščanske sredine pod vodstvom centrumaškega kancelarja Briiniga.
Berlin, 27. marca. s. Državni kancelar Müller se je takoj po seji, na kateri ie bila sklenjena demisija vlade, podal k predsedniku Hindenburgu, ki je sprejel demisijo vlade ter kakor običajno poveril sedanjo vlado s tem, da vodi posle dalje.
Ako bo sestavil vlado vodja centru-maške francije Brünig, se bo ta naslanjala na demokrate, centrum, bavarsko ljudsko stranko, nemško ljudsko stranko, gospodarsko stranko in na novo krščansko - nacionalno delovno zajed-nico.
Zadnjo so, kakor znano, ustanovili poslanci, ki so izstopili iz nemškonacional-ne ljudske stranke. Brüningova vlada bi bila torej manjšinska vlada, ki bi imela za seboj 217 glasov, dočim bi imela opozicija 275 glasov, med temi 152 socialnih demokratov, 50 komunistov, 60 nemških nacionalistov in nekaj poslancev drugih manjših skupin. Računa se s tem, da bi socialni demokrati proti Brüningovi vladi v večini vprašanj zavzeli prijateljsko stališče, ker nimajo ka-koT ostale stranke izvzemši radikalni krili nobenega interesa na razpustu državnega zbora in na razpisu novih volitev.
Dhlajenje odnošajev med Moskvo in Berlinom
Protest nemške vlade zaradi revolucionarne akcije kominterne med
nemškim proletarijatom
Berlin, 27. marca d. V rusko-nemških odnošajih je nastopilo zadnje čase vidno ohlajenje, ki mu dajejo duška tudi nemški listi, ki več ali manj prikrito napadajo sovjetsko Rusijo zavoljo njene dvolične politike do nemških koncesionarjev v Rusiji. Zaradi tega so se vršili že ponovni razgovori med zunanjim ministrom dr. Curtiu-som tn sovjetskim poslanikom Krestinskim. Do sedaj še ni bilo mogoče najfi kompromisne rešitve za obstoječe spore ter se ie položaj prej poslabšal kakor izboljšal. Tako je pri poslednjem razgovoru izjavil dr. Curtius imenom nemške vlade, da bo ta odslej identificirala dejanja, ki jih izvršuje ITI. internacionala proti interesom nemške države, s sovjetsko vlado, ki ima na ko-minterno dovolj velik vpliv, da bi lahko preprečila nadaljevanje njene revolucionarne akcije v Nemčiji.
Sovjetska vlada je zaradi te izjave zelo vznemirjena, kar je razvidno tudi iz pisanja sovjetskega tiska, ki odločno zavrača stališče nemške vlade ter jo opozarja, naj nikar ne sledi zgledom angleške vlade, ki si spričo svojega izjemnega položaja lahko dovoli marsikaj več kakor pa Berlin.
Monakovo, 27. marca s. Kakor javljajo listi se je sovjetska vlada pritožila v Berlinu proti udeležbi bavarskega ministrskega predsednika dr. Helda pri protestnih mani. festaciiah proti preganjanju kristjanov v Rusiji. Pritožba sovjetske vlade je bik izročena bavarski vladi- Ministrskemu predsedniku dr. Heldu se je nasvetovaJo, naj
poda izjavo, da se ni udeležil monakovskfh manifestacij v svoistvu ministrskega predsednika.
Berlin, 27. marca, d. Osrednje vodstvo nemškega državnega urada za brezposelno zavarovanje je izdelalo proračun za leto 1930., po katerem znašajo prispevki za brezposelno zavarovanje 920 milijonov mark, izdatki pa 1266 milijonov mark. Povprečno računajo, da bo uživalo brezposelno podporo 1. 1930. 1,200.000 brezposelnih.
ČSR in carinsko premirje
Praga, 27. marca, h. V proračunskem odboru senata je trgovinski minister dr. Matoušek podal pregled o ravnokar v Ženevi zaključen:h pogajanjih za carinsko premirje. Menil je, da sosedne dTŽave premalo respektirajo to carinsko konvencijo ter ďa se obdajajo z novimi carinami, in z drugimi varnostnimi sredstvi. Češkoslovaška, je dejal dr. Matoušek, mora svoje varnostne ukrepe urediti tako, da bo mogoče revidirati sedanje pogodbe. Zaradi tega je razumljiva zahteva, da se obenem z žitnimi carinami uredijo tudi carine za živino. Končno je izjavil minister, da je glavni pridržek Češkoslovaške ta. da bodo vse države pristopile k tej konvenciji.
Omiljenje brezposelnosti v Zedinjenih državah
Washington, 27. marca. <J. Po dolgotrajnih posvetovanjih ie odobril senat za<konski načrt za omiljenje brezposelnosti, ki odobraje izdatek ?вЗ milijonov dolarjev za zgradbo novih cest, železnic io javnih poslopij.
noma z interesi podeželja.
Banski svet dravske banovine bo štel potemtakem okrog 45 članov, in sicer 8 virilistov, 24 zastopnikov srezov ter okrog 13 zastopnikov mest in industrijskih centrov. Izmed mest in industrijskih centrov dobe svoje zastopnike v smislu teh določb Ljubljana 4, Maribor 3, Celje 1, Kranj 1, Kočevje l, Ptuj 1, Krško 1, Jesenice 1, Trbovlje 1 in morda še nekateri drugi večji centri.
Kakor doznavamo, bodo člani banskih svetov v kratkem imenovani in banski svet sklican k svojemu prvemu zasedanju. Glede na veliko važnost poslov, ki spadajo v delokrog banovin, ie želeti, da pridejo v banski svet res le najboljši poznavalci razmer, strokovnjaki in ljudje širokega obzorja, ki jim bo na srcu pred vsem gospodarski in kulturni procvit banovine in ki bodo sposobni uspešno vršiti svojo odgovorno nalogo.
Odlikovanje ministrskega predsednika
Beograd* 27. marca AA. Danes ob pol 1. opoldan je v predsedništvu ministrskega sveta predal odpravnik poslov češkoslovaškega «poslaništva dr. Leon Vokač predsedniku ministrskega sveta in ministru notranjih zadev Petru Živkoviču red Belega leva I. stopnje. Predaioč to odlikovanje ie dr. Vokač imel na ministrskega predsednika kratek nagovor, v katerem ie dejal: >Eksceienca. Češkoslovaška republika vas tako ceni, da je njen predsednik g. Tomaž Masaryk odlikoval vašo ekscelenco s prvim, edinim in največjim odlikovanjem, ki ga ima češkoslovaška republika in ki se daje samo največjim osebnostim izven Češkoslovaške.« Predsednik ministrskega sveta se ?e srčno zahvalil za pozdravne besede ter pozval g. Vokača na kosilo, kateremu je prisostvovalo trudi nekai ministrov.
Waterlow zopet pri Burovu
Hja, 27. marca, č. Lis-t »Pladne« poro* ča, da sta imela včeraj popoldne eno uro trajajoče posvetovanje zunanji minister Burov in angleški poslanik Waterlow. Do sestanka je prišio na željo ministra Bu-rova, ki je sporočil angleškemu poslaniku podatke o dosedanjih ukrepih bolgarske vlade proti atentatorjem. Sporočil mu je tudi število ter imena aretiranih in interniranih oseb ter ga seznanil s položajem, ki je nastal po atentatih in na podlagi podatkov, predloženih od jugoslovenske vlade. »Pladne« poudarja, da sta Bolgarija in Jugoslavija sprejela od velesil na znanje, da se zadeva zadnjih incidentov ter njihovo preprečen ie v bodčnosti naha ja v rokah velesil in da imata Bolgarija in Jugoslavija le lojalno izpolnjevati poda-ie jima nasvete in navodila.
Ratifikacija konvencije z Italijo
Beograd, 27. marca. p. Danes opoldne so bili v zunanjem ministrstvu izmenjani med zastopnikom zunanjega ministra dr. Kuma-nudijem in italijanskim poslanikom Galli-jem instrumenti ratifikacije konvencije o vzdrževanju in varstvu obmejnih stebrov
Rektorji pri ministru prosvete
Beograd, 27. marca č. Rektor zagrebške univerze dr. Belobrk je Ы včeraj sprejet od prosvetnega ministra Maksimoviča, s katerim je imel razgovor poldrugo uro. Danes je prosvetni minister sprejel reKtor-ja beograjske univerze Čedo Mitrovica. Oba rektorja sta pošetila prosvetnega ministra v zvezi z uveljavljeniem zakona o univerzah. Pred nekoliko dnevi je bil zaradi iste zadeve pri prosvetnem mnnistru Maksimovicu rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc.
„Skrivnostni" ukrepi proti makedonstvujuščim
Sofija, 27. marca, M. »Mir« objavlja uvodnik Antunova, dopisnika »Timesa«, ki izraža mnenje, da bi mogel biti angleški zunanji minister Henderson v svoj. izjavi bolj kategoričen, ako bi vedel, kakšne ukrepe je bolgarska vlada podvzela zadnje dni proti makedonskim revolucionarjem. Ti ukrepi so šli tako daleč, da so iznenadili tudi Bolgare same, ki vedo, da razne možnosti v tej smeri niso brez težkoč. Ako ie vlada šla po tem potu v upoštevanju želja vesesil, bi bilo treba to pohvaliti. Borba proti revoiuciionarjem ima globo-kejši pomen, a potrebni bodo tudi drugi postopki, na katere vlada ne sme pozabiti.
Amnestija Marka Torlakova
Sofija. 27. marca č. Narodno sobranje j« sprejelo zakonski predlog za amnestijo bivšega zemliedelskega ministra Marka Torlakova.
Bolgarski nogometaši ne pridejo v Jugoslavijo
Sofija, 27. marca. AA. Bolgarski nogometni sa-v-ez je sklerjil. da 6. aprila ne bo poslal svojega teama v Jugoslavijo. Zahteval je, naj se sestane odbor za balkanska pokal,
Rumunska
0
notranja politika
Iz Rumu/nije prihajajo v zadnjih časih vesti, ki slikajo notranji položaj kot precej delikaten. Ali takoj v pričetku je treba na-glasita, da je to samo ena plat zvona. Zakaj prav tako trdovratno trdi druga plat zvona, da je situacija na Rumunskem povsem normalna in da o kakih kritičnih zna-feřh ni sledu. Jasno je takoj na prvi pogled, da gre za poročilo iz obeh nasprotnih taborov, ki si v svoji vsebini in tendenci nasprotujejo temeljito.
2e več kot poldrugo leto ie na vladi na-cijonalno- caranistična stranka. Vlada trdno in ne omahuje od smernic, ki si iilh je postavila, ko je bila še v opoziciji. Ne more se sicer reči, da bi bili uspehi v polni meni in vedno na njeni strani, kar pa seveda ne preseneča, saj je menda še ni bilo stranke, ki bi bila zadovoljila vse in v vsem ter že kar v prvi dobi svojega režima. Njemi nasprotniki so trdili, da se simpatije naroda že odvračajo od nje, ker jim ni izpolnila nad. Prav tako so nekatere vesti gostobesedno pripovedovale, kako je zavladala velika razprtija med voditelji Tiaoijonalno-caranističnega pokreta. Posebno so trdile, da se veča razdor med nacá-ionakiim in caranističnim krilom v stranki, tedaj med obema poglavitnima deloma, iz katerih je potom fuzije nastala stranka.
Koliko so bile vredne te in sličné vesti, se najboljše vidi iz izida občinskih volitev, ki so se nedavno vršile v Rumuniji. Vladna stranka je najmanj ohranila vse svoje pozicije, kar je najzgovornejši dokaz, da se simpatije volilcev nikakor niso odvrnile od nje. Videlo se je, da je liberalna stranka napela vse sile, da si pridobi čim največ glasov. Zakaj uspeh v občinskih volitvah bi mogel biti argument za poskuse pridobiti regentski svet za spremembo režima in za podelitev mandata liberalni stranki- Ta poskus se liberalcem ni posrečil dasi se mora priznati, da se Bratianova stranka tudi v opoziciji dobro drži in da čuva svoje postojanke- Vsekakor pa je to edina stranka, ki prihaja poleg vladne še v poštev za bodoče kombinacije. Rumunska politika se spričo tega umika na svojo
staro tradici'jo, da sta v državi samo dve važni politični stranki, ki se moreta menjavati v režimu; ostale frakcije ter sbran-čice sploh ne prihajajo v poštev
To velja tudii o Avarescovi ljudski stranki. Zato je razumljivo, da se ta krog politikov obeša na kombinacije z bivšim prestolonaslednikom Karlom, ker samo ta bi ga še mogel dovesti do oblasti. Seveda pa take kombinacije resno ne morejo prihajati v račun.
Preostane torej borba med vlado in liberalno opozicijo. Liberalci so zelo poostrili svoj boj zoper režim. Dolgo časa so poskušali delati razpoloženje zase s trditvami, da ie situacija v Besarabiji kritična, da sc tamkaj vršijo priprave za prevrat v sovjetsko korist in da jim vlada ni kos. Maniu pa je odločno demontiral vse take alarmantne vesti.
Drugo orožje liberalne opozicije je še hujše. Vladne pozicije naj bi se namreč iz-podkopale na ta način, da se oslabi kredit države s primernimi prav tako alarmantnimi poročili o finančni politiki režima. Ako se s tem doseže devalvacija ter izpodkop-Ije ugled vlade, bi liberalci mogli nastopiti kot rešitelji iz težavnega finančnega položaja. Samo tako je mogoče razumeti zamotana medsebojna obdolževania med vlado in liberalci. Do neke mere so nacionalni caranisti svoj čas sami dali vzgled za tako kampanjo, saj so takrat, ko so bili še v opoziciji: v inozemstvu napravili veliko propagando zoper rumunsko vnanje posojilo. Sploh se vidi v več pogledih, da kopirajo liberalci taktiko sedanje vladne stranke iz dobe, ko je bila še v opoziciji.
Ali regentski svet stoji trdno na osnovi dejanskega stanja, pušča Maniua na vladi in mu daje s tem priliko, da se sam otep-fe nasprotnikov. Zato pa liberalci napadajo tudi regentski svet, ki pa vsekakor zelo korektno vrši svoje funkcije. Ako ostane tako tudi v naprej, kljub mnogim alarmantnim vestem tudi v bodoče ni pričakovati važnejših sprememb v rumunski notranji politiki.	—drm.
Komercijalizacija telefona in brzojava
Beograjska »Pravda« predlaga ustanovitev delniške družbe s sodelovanjem države za eksploatacijo in upravo telefonskega omrežja po
trgovskih načelih
Beograd, 27. marca p. »Pravda« objavlja zanimiv članek pod naslovom »Bksploata-oina telefona na trgovski podlagi«, v katerem ugotavlja, da se v zadnjem času mnogo govori o potrebi preureditve telefona v naši državi, da bi dobiti popolnejše telefonsko omrežje in da bj tudi naša država sledila drugim z moderno organizacijo in ureditvijo telefona. List navaja, kako so to izvršili drugod na trgovski podlagi ter omenja Ameriko, kjer te bila ureditev tele-
fona izročena močni finančni družbi. Tudi pri nas naj bi se osnovala za eksploatacijo telefonska nacijonalna delniška družb a s sedežem v Beogradu, ki naj bi upravliala telefon. V upravnem odboru naj bi bili naši državljani iz gospodarskih in trgovskih krogov ter zastopniki ministrstev za grad-be in za vojsko. Splošni gospodarski in državni interesi zahtevajo, da se v najkrajšem času pristopi k modernizaciji telefonske službe.
Reka-Trst-Benetke
Protekcijonistična politika italijanske vlade je izzvala hudo gospodarsko borbo med severno-italijanskimi pristanišči
Praga. 27. marca M. »Narodni Politika« objavlja pod naslovom »Gospodarski interesi na Jadranu« članek, v katerem pravi med drugim:
Pričakovalo se je. da bo po vojni izginilo tekmovanje med pristanišči gornjega Jadrana. Trstom. Benetkami in Reko. Vendar pa se to ni zgodilo in staro rivalstvo se je pojavilo ponovno povodom proglasitve Reke in njene okolice za svobodno cono. Takoj po tej proklamaciji je Trst protestiral pri italijanski vladi, da ustvarja konkurenco Trstu. Pojavilo se je staro rivalstvo. ki je obstojalo že v avstro-ogrski monarhiji. ko se je Avstrija zavzemala za Trst. Madžarska pa za Reko. Reka je pri-rodno pristanišče Hrvatske in zato se po vojni ni moglo pričakovati ničesar drugega kakor da bo Reka pripadla Jugoslaviji. Toda buršikozna ekspedicija D' Annunzia je preprečila to logično in naravno rešitev. Reka je pripadla Italiji, a Jugoslavija je dobila samo Sušak. k- je dejansko le predmestje Reke. Na Sušak vodi železnica iz
Zagreba in zato je ta del nekdanjega reškega pristanišča postal za Jugoslavijo zelo važen. Sušak se ie začel naglo razvijati, kar je bilo v škodo Reki. Italiji ni uspelo, da bi zaprla Jugoslaviji severni Jadran. Zato išče sedai druge načine, da bi oživela staro pristanišče, toda s tem je povzročila samo škodo Trstu, ki mora razen tega voditi borbo še z drugim velikim konkurentom — Benetkami. Italijanska vlada pa je v svojih težnjah po Dalmaciji storila še drugo veliko pogreško. Osvojila je Zadar in ga — uničila. Prav tako bi Italija uničila vso Dalmacijo, ako bi ii uspelo, da napravi iz Jadranskega Italijansko morje. Z vojaškega stališča moremo razumeti tak načrt ne pa z gospodarskega stališča, ker bi to pomenilo odvzetie vse obale ter ustvaritev še bolj napetih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Proklamacila Reke in Kvarnerja za svobodno pristanišče naj bi bila srlasen opomin italijanskim entuziasto«!.
Mednarodna borba proti revmatiznu
Po statističnih ugotovitvah je revmatizem slična ljudska bolezen, kakor tuberkuloza — Organizirano borbo proti revmatizmu bo treba
pričeti tudi pri nas
Strašne statistične številke, katere so zlasti industrijske države ugotavljale skozi daljšo dobo let in katere so na nedvoumen način predočevale razširjenost nevarnost in gospodarsko škodo revmatičnih obolenj najrazličnejše vrste, so v kulturnih državah izzvale organizacijo sistematičnejšega skrbstva za ugotavljanje in zdravljenje revmatičnih obolenj. Prednjači Anglija. Po inici-jativi pristojnih činiteljev te države je bila pred leti ustanovljena Mednarodna liga proti revmatizmu s sedežem v Londonu in z narodnimi odbori v posameznih državah. Skoro vse pomembnejše države so se lotile organizacije skrbstva za revmatična obo lenša in po svonih narodnih odborih postale članice omenjene Mednarodne lige. Naša država v tem po<gledu ni še pričela z delom. Pred dobrim letom dni so v Londonu otvorili moderno speciialno bolnico za zdrav Ijenje revmatičnih bolezni z vsemi sredstvi najnovejše medicinske vede. Bolnica predstavlja nov tip bolnic in je po opisih, ki so rea razpolago, v pravi ponos celo Angležev, ki so vajeni modernosti tudi na polju zdravstva.
Angleški državni proračun izkazuje visoke milijonske postavke, namenjene speciialno za diagnosticiranie in zdravljenje revmatičnih bolezni. Na pobudo angleških zdravnikov speeiialistov. angleških univerz in raznih zasebnih organizacij so tudi druge države z večjo ali manjšo intenziteto pričele uvidevat potrebo sistematičnejšega proučevanja problema revmatizma. K temu
delu silijo predvsem gospodarski razlogi. Statistike socialno-zavarovalnih ustanov so najjačje v postavkah revmatičnih obolenj najrazličnejših vrst in njih posledic. Dela-nezmožnost na osnovi revmatičnega obolenja predstavlja na leto sto in sto tisoče izgubljenih delovnih dni in milijonske zneske kot izgubo na zaslužku. Revmatična obolenja so težke bolezni, ne samo dolgotrajne. ampak tudi nevarne za najrazličnejše dele človeškega organizma. Zdravljenje je težko in pogosto brezuspešno, to deloma zaradi nepopolnega diagnosticiranja, pre-kasnega pričetka zdravljenja in deloma zaradi nepopolnih zdravilnih metod. Po statističnih podatkih stoje revmatična obolenja v isti vrsti s tuberkuloznimi obolenji, v posameznih industrijah in kraiih je revmatizem celo hujša bolezen od tuberkuloze. Zato ie razumljivo. ako zdravstvena politika vseh držav obrača čim dalje večjo pažnjo na ta pojav in ako gleda nanj z isto resnostjo in skrbnostjo kakor na vsa druga tipična ljudska obolema.
Na tem polju ie treba ledino šele pričeti orati in si ustvariti načrt. Pričeti ie treba na univerzah in si vzgojiti zdravnike-spe-ciialiste. Na Češkoslovaškem predlaeaio ustanovitev posebnih stolic za proučevanje in zdravljenje revmatizma in naiširšo organizacím tečajev za zdravnike iz splošne prakse. Gospodarski kroei uveljavljajo svoie sodelovanje pri tei akciji s tem. da 5 :-boUšuieio razmere v tovarnah, ki so zars Ji svoie nepopolnosti in zanemarjenosti naj-
pogostejši vzrok revmatičnih obolenj. Ministrstvo narodnega zdravja se peča z mislijo, da po raznih krajih države ustanovi diagnostične stanice in da ustvari predpogoje za temeljito in popolno statistiko. Eno izmed državnih kopališč namerava preurediti v moderno diagnostično in terapevtično stanico za revmatično bolne. *
O problemu ie treba tudi pri nas pričeti razmišljati. Upogled v statistiko nas sili k temu. Zdravstveni in gospodarski motivi so dovoli iaki, da nas opozore na ta problem.
__—drb.
Vzhodne reparacije
London, 27. marca. d. r/Times« poročajo, da eo pozvele vlade Velike Britanije, Francije in Italije madžarskega ministrskega predsednika grofa Belhlena in češkoslovaškega ministra zunanjih del dT. Beneša, naj se sesíaneta v Parizu in poskušata definitivno urediti vprašanje vzhodnih reparacij.
Pariz. 27. marca. AA. »Havas? javlja, da je imel Briand sestanek z gc-sp. Marinkovi-čem in gosp. Spalajkovičem o vzhodnih reparacijah.
Nova korupcijska afera v Berlinu
Berlin, 27. marca d. Ni še pojasnjena in docela razčiščena škandalozna afera bratov Skiarek, že je bila odkrita nova zadeva v nepravilnosti pri odseku berlinske občine za nakup jn prodajo stavbišč. Po ugotovitvah preiskave je bila berlinska občina oškodovana za velike vsote. V afero so zapleteni voditelji tega odseka mestni svetnik Busch in voditelj Bcrolina. družbe d. z. o. z.; H. Golde.
V zadevo so zapleteni predstavniki vseh v berlinskem občinskem svetu zastopanih strank, vendar pa so bili nekateri med njimi, ki so delali samo v dobri veri. Med drugim je težko kompromitiran tudi mestni svetnik Zangemeister, ki ie igral dvomljivo vlogo tudi v Sklarekovem škandalu, ko je sprejemal od bratov Sklarek večje vsote za volilni fond nemško nacionalnc stranke. Naloga Zangmeistra je bila nadzorovati stavbinske kupčije mestne občine Kot tak je imel odločilno besedo o sprejemu ponudbe nekega ameriškega konzorcija, ki k hotel vzeti za veliko najemnino v 50 letni najem mestno stavbišče na Aleksandrovem trgu- Po posredovanju H. Goldeja je Zauzemeister pristal na ameriško ponudbo in zato prejel veliko podkupnino. Značilno Pa je, da je bila zadeva že dalje- časa berlinski občini znana, da pa je nihče ni poskusil razčistiti.
Zavrnjena tožba
Paris, 27. marca. d. Sodišče ie zavrnilo to>žbo znane francoske s-portist&e Violtete Morris, iki Je ■tožila Zvezo francoskih ženskifi športnih društev, ker jo <je izključila .iz svoje organizacije ter zahtevala zaradi tega 100.(XX) frankov odškodnine. Sodišče ie Twtrd.ilo upravičenost izključitve, ker ie obtoženka neprestano stremela za tem, d« hi kar najbolj zatajila svoj ženski ста čaj ter da hi kar naijboli «ličila možem.
Prizivna razprava proti dr. Tuki
Bratislava, 27. marca. h. Včeraj se je pričela tukaj prizivna razprava proti dr. Tuki in tovarišem brez posebnega zanimanja širše javnosti, čitanje spisov bo trajalo teden dni.
Minister dr. Frangeš v Splitu
Split, 27. marca n- Minister kmetijstva dT. Oton Frangeš je snoči prispel semkaj. Popoldne se je vršila v njegovi prisotnosti na občini konferenca strokovnega osobja kmetijskega oddelka o kmetijskih razmerah in agrarnem vprašani)». Konferenci so prisostvovali tudi delegati vseh srezov banovine. Jutri potuje minister dr. Frangeš v Dubrovnik, nakar poseti še nekatere oteke.
Nova železniška viadukta v Zagrebu
Zagreb, 27. marca. n. Danes sta bila na svečan način izročena prometu dva železniška viadukta v Zagrebu in sicer na Savski in Samoborski cesti. S tem je končno rešeno vprašanje, na kar je Zagreb desetletja zaman čakal. Imenovani najpromet-nejši ulici sta sedaj prosti in se vrši tramvajski in avtomobilski promet nemoteno, ker so na mestih, kjer so bili prej običajni železniški prevozi, dvignili tir za več metrov in napravili preko cest železniške mostove. Danes dopoldne so inženjerji preizkusili nosilnost obeh mostov, ob 5. popoldne pa je krenil poskusni vlak in sicer z glavnega kolodvora. Velika lokomotiva s tremi salonskimi vozovi je odpeljala povabljene goste z mestnim načenlikom dr. Srkuljem na čelu na kolodvor Sava. Tu je sprejel povabljence zagrebški podnačelnik ter so bili ob tej priliki izrečeni razni kratki pozdravni govori. Kmalu za tem je pridrdral ekápres Zagreb-Ljubljana-München ter je ob % na 6. kot prvi redni vlak vozil preko novih prevozov.
Afera zagrebške »Providnosti«
Zagreb, 27. marca n. Kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča, pred katerim se vrši razprava proti dr. Vladimir?« Ci-caku, je nocoj ob 7. sklenil, da odgodi razpravo na 31. t m. Ta dan bo tuli proglasil sklep, ali sprejema današnji predicg braniteljev glede zaslišanja nekih novih prič; ki bi razbremenjevale obtoženca.
Otroški blagoslov
Split, 27. marca. n. V tukajšnji ban-ovinski bolnici je porodila 23-ktna Spliča.nka ga. Vanka Klarič trojčke, dve hčeri in sinčka, ki so z materjo vred čili in zdravi.
V šali ustrelil dekle
Beograd. 27. marca p. Danes opoldne se je pripetila v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev usodna nesreča. Uradnik Mita Vlahovič je ustrelil z revolverjem zdravniško pomočnico Marijo Božanicevo. Na policiji je izpovedal, da se je nesreča dogodila v šali in da se mu je revolver sprožil le po naključju.
Prijeta vlomilca
Dubrovnik, 27. marca п. V Cavtatu sta snoči vlomila dva tatova v stanovanje dr. Račiča ter odnesla njegovi soprogi roj. Pašič dve dragoceni uri z briljanii in dragocen nožič. Orožništvo ;e lopova danes že izsledilo ter ju izročilo sodišču.
Prvi triumf naših učiteljev v ČSR
Navdušen sprejem in razprodan koncert v Čeških Budjevicah - Danes nastopijo v Plznu
Češke Budjevice, 27. marca h. Danes je prispel semkaj pevski zbor UJU iz Ljubljane. Na kolodvoru so pozdravili
jugoslovenske pevce občinski svet, zastopniki državnih uradov in vojaštva, češkoslovaško-jugoslovenska liga, zastopniki pevskega društva »Förster « in mnogih drugih korporacii in društev ter mnogobrojno občinstvo. Vojaška godba je zaigrala jugoslovensko in češkoslovaško himno. Jugoslovenski gostje so se nato podali v svoja stanovanja. V teku dneva so položili vence na spo-
menik češkoslovaških vojakov, padlih pri Zborovu in na spomenik legijonar-skega polkovnika Švec a. Zvečer se je vršil v popolnoma razprodani dvorani zelo uspeli koncert. Pevci in pe\ke so ЫН navdušeno pozdravljeni ter so jim bile prirejene viharne in dolgotrajne Ovacije. Jutri odpotuje pevski zbor v Plzen. kjer je vse pripravljeno za svečan in bratski sprejem. Vsi današnji praški listi obširno pišejo o koncertu v Pragi.
Naloge našili občin v bodočnosti
Nekaj misli povodom jutrišnje glavne skupščine Zveze
jugoslovenskih mest
Jutri se bodo sestali v Beogradu prvič v naši prestolnici, zastopniki naših mest na glavni skupščini Zveze jugoslovenskih mest. Dnevni red glavne skupščine je formalen, dodana so mu nekatera važna predavanja o nalogah našili mest itd.
Od srca pa želimo, da bi bil potek skupščine v korist naših mest in sploh občin, naše najvažnejše samouprave. Zborovanje te, vedno bolj važne organizacije naših mest ie zlasti v današnjih časih za našo državo velikega pomena, ker postajajo ravno naša mesta in potom njih vse ostale občine edem najvažnejših faktorjev naše javne uprave. Po decentralizaciji naše uprave na banovine in po ureditvi banovinskega poslovanja mora priti na vrsto vprašanje naših občin, ki tvorijo že sedaj najvažnejšo in najbolj direktno vez med narodom in centralno upravo države, ki brez dobro urejenih občin ne bo mogla nikdar dobro poslovati.
Ogromne naloge čakajo tu našo samoupravo in otvarja se hvaležno polje uspešnega dela. V vsaki občini se mora razviti polno gospodarsko in kulturno življenje, da tako sleherni sodeluje za prospeh celote, kjer more in kakor more! Vsaka občina se že danes lahko razvija v močno individualnost z ozirom na lastne potrebe in lokalne možnosti. a dolžnost države je, da ta razvoj podpira v polni meri in da posveti razvoju občin največjo pozornost, ker s tem gradi močno celoto, ki bo streme-
la za enim in istim ciljem.
Pri nas ima občina tudi v nacionalnem oziru velik pomen. Občina nam je bila eno najvažnejših orodij v boju za našo nacionalno, gospodarsko in socialno svobodo, kajti potom občine smo v prvi vrsti s podrobnim in vztrajnim delom dosegli kulturni, gospodarski in socialni razvoj našega naroda. In tudi ob prevratu in pri prehodu v nove razmere je bila občina najvažnejši činiteli, ki je omogočil, da se je ta prehod izvršil v redu in brez zaprek. Danes pa postaja vsaka občina, v prvi vrsti pa mestne občine, središče vsega kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja našega naroda in država mora ta važni moment vpoštevati in skrbeti za to, da ga v razvoju v vsakem pogledu podpira.
Po vojni je bila občina, zlasti mestna, postavljena pred popolnoma логе naloge, zlasti v socialno-političnem in kulturnem pogledu. Neobičajno veliki porast teh nalog in zlasti nalog, ki jih .ie naložila država občinam, zahteva od občin vedno večje finančne žrtve, ki povzročajo od leta do leta ob čutne j.s o finančno krizo občin. Temu vprašanju mora posvetiti Savez jugoslovenskih mest največjo pozornost ter mora istočasno z merodajnimi krogi delati na to, da se izvrši že přepotřebná unifikacija občinske zakonodaje. To zahteva interes države in naroda, ker nastopa za občine nova doba odgovornega dela za gmoten, duševni in nravni napredek vsega naroda.	—dri.
Seja mariborskega občinskega sveta
Proračun s spremembami finančnega ministra sprejet — Za enoten regulacijski načrt mestne občine in okoliških občin — »Vesna « ostane — Vprašanje pravoslavne cerkve — Akcija za regulacijo Glavnega trga — Sejmišče za seno in slamo pri klavnici — Ukinjen davek na
nočni obisk gostiln
Maribor, 27. marca.
Nocoj ob 18. se je vršila druga redna seja mestnega občinskega syeta mariborskega. Uvodoma je župan odgovarjal na interpelacije glorie svobodne mesnice. Ugotovil je na podlagi uradnih zapiskov, da ni bil nobenih nerednoeti pri prodaji mesa na prosti stojnici. Odredil je, da se bodo obvestila glede prodaje mesa na tej stojnici pošiljala odslej vsem listom. Tudi glede označbe kvalitete mesa se tržno nadzorstvo drži točno predpisov pravilnika. Predlaga pa, da razpravlja odsek o tem, ali se naj uvedejo za razne kvalitete, ki dobivajb okrotrel žig, še posebne označbe. (Sprejeto.) Dalje poroča župan, da je vložil v imenu mestne občine na pristojnem ministrstvu prošnjo da se končno zgradi v Mariboru poboljševalni zavod za maloletnike, ki so ga pričeli graditi že pred voino, pa je zaradi vojne bilo delo pri temeljih ustavljeno.
Predlog občinskih svetnikov Zebota in tovarišev, naj bi mestna občina v evrho dogovora o enotnem načrtu za zgradbo Maribora in okolice ter v svrho regulacije ulic in cest stopila v stik z vsemi okoliškimi občinami po posebni komisiji ali odseku ter naj bi zaprosila univ. prof. Pcčuika, da preštudira obmejni del mesta in okolico ter po svojih vtisih sporazumno z gradbenim uradom izdela Dačrt — se sprejme soglasno. To je važno zaradi tega. ker ima Maribor sam po svoji lepoti in s svojo lepo okolico vse predpogoje, da se razvije v harmonično celoto in ima veliko bodočnost v tujskem prometu ter je zato treba, da se že sedaj preprečijo zgradbe na periferiji mesto, ki bi bile brez pravega načrta, kar bi pozneje pri regulaciji ulic povzročalo mnogo denarnih žrtev. Sprejme se tudi predlog občinskih svetnikov Ošlaka in tovarišev, naj se sprejme zopet v mestno službo pri gradbenem uradu 74 delavcev, ki so bili meseca januarja odpuščeni zaradi p> manjkanja dela ki pa so povečinni pristojni v Maribor in jim občina daje podporo.
Na raz/pravo je prišlo tudi vprašanje dekliškega zavoda »Vesneт. po pojasnilu župana, kao je prišlo do govoric o opustitvi »Vesne«, ki ga s svojimi dohodlk; sama vzdržuje žensko obrtno šolo, katero bi morala vzdrževati prav za prav občina, ter po pojasnilih obč. svet. Grčarja, da je mestna občina ob prevzemu poslopja prevzela tudi obveznosti, da bo vzdrževala žensko obrtno šolo. je občinski svet soglasno sklenil, da »Vesna- ostane in je s tem odstavljeno to vprašanje definitivno z dnevnega reda.
Sledi poročilo pravnega odseka, ki vsebuje razne prizive proti ukrepom mestnih uradov. Prizivi se deloma odklonijo, deloma se jim ugodi. Olepševalnemu društvu ее prepusti paviljon pri Treh ribnikih do preklica v brezplačno uporabo. Zavme se ponovni predlog gostilničarjev zaradi povračila trošarine za vino in vinski mošt.
Med poročili tretjega odseka ie zlasti važno naslednie: Pravoslavna cerkvena občina ie zaprosila za prepustitev stavbnega prostora za pravoslavno cerkev na Jugo-slovenskem trgu. Odsek ie z ozirom na po-
misleke. ki so se pojavili v javnosti glede primernosti prostora, sklenil povabiti prosilko. nai iazpiše natečaj za določitev najprimernejšega prostora. Občinski svet odobri ta predloc z dodatkom, da bo dala občina brezplačno na razpolago vsak prostor, ki bi ка strokovna komisija označila k-ot Primernega.
Glede regulaciie Glavnega trga v zvezi z odstopom parcele pri državnem mostu za zgradbo velike hiše predlaga odsek, da se skliče anketa zastopnikov mesta, ljubljanske gradbene direkcije, mestnega gradbenega urada itd., ki io nai skliče mestni gradbeni urad in ki naj izreče svoie končno mišljenje glede regulacije. Predlog je bil soglasno sprejet. Vprašanje trsa za seno in slamo ter vprašanje za postavitev nove mostne tehtnice, ki ie bilo že ponovno predmet razprav v občinskem svetu. se po predlogu občinskih svetnikov Bureša in Weixla soglasno reši tako. da se izvede sklep občinskega sveta, storjen pred dvema letoma, in se preloži trg za seno in slamo h klavnici ter tamka.i postavi tudi nova mostna tehtnica.
Pred prehodom k poročilu četrtega odseka poroča župan o proračunu, ki ga ie prinesel potrjenega iz Beograda z nekaterimi bistvenimi izoremembami. o katerih smo v našem listu že poročali. Sklene se ukiniti davek na nočni obisk gostiln in kavam ter na gostilniške račune, zvišati pa trošarino na vino na 1.50 Din in trošarino na pivo na 1 Din. V ostalem se proračun odobri kakor ga je določil minister financ.
Sledilo ie še poročilo četrtega odseka. Narodnemu crledališču se dovoli izredna podpora 30.000 Din. uslužbencem mestrega kopališča pa nagrada za nadurno delo v preteklem letu.
Peti odsek poroča o raznih vorašaniih za koncesije. — Sledi še tajna seja, v kateri se v glavnem razpravljajo disciplinarne za-
aeve.
Ponlave v Šmniii
. -yadVřcř, 27. marca, d. Iz Sarasoze poročajo, da presega škoda, ki jo ie povzročila Геке kbro v saragoški provinci nad 20 milijonov pezet. Iz Pampelona pa poročajo, da so pričele v okolici znova л ue'tj velike nevihte in da ie pričakovati, da bodo vsak čas prestopile reke bregove.
Žrtve francoskih ponlav
Pariz, 27. marca. p. Po uradni statistiki je velika poplava v južni Franciji zahtevala 216 človeških žrtev. Hiš je bilo porušenih 2693, skupna površina poplavljenega ozemlja pa je znašala 143.000 ha.
Občinska imovina zastavljena
Königsberg, 27. marca d. Na podlagi razsodbe sodišča je bilo zastavljeno vse občinsko premoženje vzhodno pruskega mesteca Arvs v korist Meiningške banke. S tem ie finančni polom mesteca Arj-s zapečaten. Zastavljanje je bilo izvršeno na podlagi dovoljenega kredita od 750.000 mark.
♦
»JUTRO« št. 73
3
Petelt, 28. ТП. Í50O
Maši kraji in ljudje
Demobilizacija südmarkovske kolonizacije
Maribor. 27. marca
Dasi smo že v 12 letu svoje svobodne, narodne države, še vedno niso v nas ugasnili spomini na predvojno dobo, ko si je nemštvo s pomočjo svojih silnih organizacij Siidmarke in Schhuivereina na eni in s podporo državne sile na drugi strani grad.lo postojanke za svoi sloviti nemški most od Balta do Adrije, — na čase, ko so na bivšo celjsko Trutzburg vklesali značilno parolo: »Durch muss des Kieles Erz!«
V tistih časih ie bila ena izmed točk, za katere so se vršile najbolj vroče bitke» tudi naš obmejni Št. IIj. Nemci so dobro čutili, da je Št. Iii kakor ustvarjen ва zaščito nemško-naciionalnega Maribora na severni strani. Zato so baš tej točki posvetili wso svojo pozornost, mobilizirali tam vse svoje sile in koncentrirali na tei točki vse svoie bogate izkušnje na polju ger-manizacije, da bi čim prej prišli do cilja jn popcünoma zavladali tudi nad tem krajem.
Jasno,'da je železniška postaja bila nemška. Premalo jim je bila ena šola, ustanovili so še svojo šulterajnsko. Naselil se ie nemški zdravnik, toda 'vse to še ni zadostovalo. Kmetje so še vedno bili po večini Slovenci. Tako sta morali vmes poseči Südmarka in Heimstättenbank. Tekom let so navlekla cele desetine nemških kmetov iz Avstrije in Nemčije, ki so jim naslikali Št-lij kot eldorado. Le malokateremu izmed müh so natočili čistega vina, da so jih spravljali v Št. Iii kot avantgardo nemškega političnega napada ina Št. Iii pri občinskih volitvah. Drugi so prišli tja popolnoma nepoučeni in so seveda bili neprijetno presenečeni. Toda kai jim je pomagalo! Posestvo je bilo kupljeno, ostali so. Velik del teh Nemcev, dobrih in poštenih protestantov ter deloma katolikov, se nikdar m ■mogel prav uživeti v tamošnje prilike, zlasti sedai po vojni. Tožilo se jim je po domovini v Avstriji in Nemčiji.
Tako se je zgodilo, kar je bilo pričakovati. Začela je nastopati demobilizacija nemšk:h kolonij v Št. Ilju. Ne morda pod kakšnim pritiskom, ne popolnoma spontano sam od sebe je nastopila deloma že takoj vsaj kmalu po prevratu, posebno pa zadnji čas, pojava izseljevanja siidmarkov-ikih kolonistov. Nekateri so tudj umrli in tako prehajajo posetva, ne da bi bila vmes kakršnakoli akcija ali agitacija, popolnoma naravnim in mirnim potom v slovenske odnosno 'jugoslovenske roke. Zaznamovati ie doslej blizu 20 takih primerov: posestva Oeler (ali Jeller) je kupil Hrvat Katalinič, Repnigovo Mlovič in Može, od Heimstät-tenbank Lilek Franc: Kleinovo Slovenec .Magdalene, Murkovo Hrvat Cevra, Sc Ime-plejevo Slovenec Nadrgoj, Hormnckega posestvo Slovenec Jurgec, Kolaritschevo Slovenec Furlan, Sadujevo Slovenec Žerjav, Janscbniijevo Slovenec Jelenko, Fischerede rievo Hrvat Habulin, Greiserjevo Slovenec Lemež itd. Večinoma so se prodajalci izselili v Avstrijo, seveda pa se mnogi že kesaio. ker so tam prišli popolnoma na nič. Je pa še nekaj Nemcev iz Nemčije, ki bi radi. prodali v Št. Ilju posestva in se vrnili v domovino-
Zanimivo bi bilo vsekakor ugotoviti tozadevno točno statistiko glede svoj čas umetno po Siidmarki in podobnih organizacijah
naseljenih Nemcev, ki so se sedaj izselili v domovino, odnosno, kojih posestva so tt>re-šla sedaj v roke naših ljudi. Zanimivo bi bilo to ne samo za Št Iii, kier je imela stvar najbolj eklatanten značaj, ampak za vso našo severno mejo. Zakaj videlo bi se baš iz tega, kako ie bila vse skupaj res le umetna stavba, kako so bile takofcnenova-ne nemške postojanke, ti »stebri« mostu od Belta do Adrije. samo potemikinovske vasi, ki sedaj razpadajo same od sebe. Demobilizacija nemške umetne kolonizacije je na pohodu.
Zmaga Toneta Šublja v Nemčiji
Berlin, 26. marca
Naš pevec Anton Šubeli je priredi! v ponedeljek 24. t. m. v Berlinu v Bechsteinovi dvorani koncert »Negro soirituals« (zamorske duhovne pesmi). Pel je angleški. Spremljala ga ie na klavirju pianistka gdč. Marica Vogelnikova. Izbrana berlinska publika ie docela napolnila veliko dvorano, kjer običajno nastopaio odlični umetniki svetovnega slovesa. Med dostojanstveniki smo seveda opazili tudi našega poslanika ministra Balugdžiča. dalie ameriškega poslanika in nekai poslaniškega osebja.
Po znani aferi Jožeta Rijavca v Pragi je imel Šubelj kaj težavno stališče, da prodre v hladna srca berlinske publike, ki ie skrajno rezervirana in razvajena. A že po prvi pesmi je Šubelj zmagovito zavzel postojanko. bil je nagrajen s presrčnim odobravanjem. Od pesmi do pesmi se je nato navdušenje stopnjevalo. Že takoj drugo De-sem ie moral ponoviti in ga je vzhičena publika nagradila s, frenetičnim aplavzom. V premoru sta se Šubelj in gdč. Marica Vogelnikova prišla neštetokrat zahvaljevat za neštedeno odobravanje, ob zaključku koncerta pa sta bila še posebno deležna iskrenih, presrčnih in dolgotrajnih ovacij. Na mah popularna dvojica je morala dodajati, publika kar ni hotela zapustiti dvorane, prav ob odru so stali mnogi in klicali: »Na svidenje!«
Ker mnogo posečam koncerte, vem. kako težko dobi umetnik kontakt z berlinsko publiko. le redko se publika ogreje do take vzhičenosti kakor ie to bilo pri Šublju. Sicer pa Šubeli zasluži ta triumfalni uspeh, prepeval ie tako lepo in tonlo. s takim znanjem in finočo. da ie vzkliknil znani nemški kritik dr. Wanderer: .Der Junge sinat herrlich!«
Enako je gdč. Marica Vogelnikova naravnost odlično absolvirala svoi debut pred velikomestno publiko. K podrobni oceni se še povrnem. — Milan Košič.
K novomeški avtomobilski
nesreči
Novo mesto. 27. marca Predvčerajšnjim smo-' poročali o hudi avtomobilski nesreči, ki je zadela svatovsko družbo Novomeščanov, namenjeno v Ljubljano. V naslednjem nekaj podrobnosti v izpopolnitev včerajšnjega poročila. Vaš poročevalec ie poseti) v tukajšnji bolnici ležečega hudo poškodovanega šoferja, mehanika g. Alojza Škedlia. ki je, pripovedoval:
»Na Ogrizkovem domu so se mudili svat-je do 14.20. Bilo ie vsega osem oseb. ki so napolnile dva avtomobila. V prvi avto, ki ga je zadela kasneje nesreča,- so stopili trgovec g. Ogrizek, njegova soproga, oče ženina, trgovca g. Rudolfa Murna iz Kan-dije. bančni uradnik g. Splihal in šofer-me-hanik g. Škedelj. Za volan tega avtomobila je sedel sam lastnik g. Ogrizek, jaz pa sem sedel na levo stran polg njega. Šofiral je
Daspes ob 4,, 7., in 9. zvečer! Največji zvočni film sedanjosti
Govore V glavnih vlogah:	v nemškem jeziku
Fritz Kortsier — Franz Lederer
6«
Grandijozna vizija nepozabne katastrofe na morju, potop „Titanica", ki je svoje čase pretresel ves svet! Bosna velefilm!	Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
torej g. Ogrizek in ne jaz. Ko pridrčimo z zmerno brzino kakih^ 40 km, do vrha klanca, ki ga imenujejo Šrango. pred vasjo Jablana, sem naenkrat začul pok na sprednjem desnem kolesu. Avto je drčal dalje po cesti nizdol ter je g. Ogrizek občutil pri volanu, da sili vozilo preveč na desno, zaradi česar je s težavo skušal obdržati vozilu pravilno smer. V tem pa je že sledil drugi pok na zadnjem desnem kolesu in v tem trenutku ie nas že vrglo, četvorico potnikov iz avtomobila, dočim je ostal za volanom g. Ogrizek, ki je šofiral. Videl sem še. kako ie avto drčal kakih 20 m po dveh kolesih naprej ter se nato pričel pomikati proti meni, ki sem obležal daleč pred avtom. Postavil sem v bran svoje noge. toda težina vozila je bila prevelika in se nisem mogel ubraniti nevarnega pritiska. Avto se je zvrnil name in me pokopal pod seboj. V prsih sem začutil bolečine in ulila se mi je iz ust kri, nakar sem padel v globoko nezavest, iz katere sem se zbudil šele v bolnici.«
Na vprašanje vašega poročevalca, ali se sploh more tu govoriti o krivdi te ali one osebe, je g. Škedelj dejal: »Krivda tu ne zadene nikogar. Pnevmatiki na desnih kolesih sta bili najbrž slabi in prepereli. Na cesti je bil ovinek, znižan na desni strani, kar je danem primeru katastrofo še povečalo. Že 25 let vozim najrazličnejša avtomobilska vozila, a se mi ni nikdar pripetila kaka nesreča. Najhujše, kar sem doživel, je bilo fco, da so mi počile istočasno tri pnevmatike, pa vendar ni bilo take nesreče.«
Stanje ranjencev je še vedno kritično. Škedlia so danes rentgenizirali. Ranjenec ima zlomljeno desno nogo v kolenu, polomljeni dve rebri ter močno krvavi v notra-nojsti. Vseh njegovih notranjih poškodb pa še sedaj niso mogli ugotoviti. Škedelj trpi hude bolečine ter še vedno pada od časa do časa v nezavest.
Podobno ie stanje gospe Ogrizkove. ki ima zlomljeni obe roki ter razbito glavo, s katero ie zadela v obcestni kamen. Danes se je tudi g. Muren starejši slabo počutil in je moral leči v posteljo.
Dežni plašči
površniki, Trenhcoati, knikeboker hlače, elegantne; obleke za gospode zadnjih novosti v veliki izbiri pri FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva al.
Tihotapčeva smrt
Martinje. 27. marca
V soboto smo že brzojavno javili iz Murske Sobote, da je ob madžarski meji blizu vasi Zemavlje ustrelila finančna straža neznanega tihotapca, ki se na begu ni zmenil za pozive »Stoj!« Uradna komisija iz Murske Sobote je spoznala v ustreljenem tihotapcu Jožefa Časarja, posestnika v Žerna vi j ah št. 22.
Nesrečni Casar je bfl star šele okrog 30 let in precej premožen. Najbrž so ga strast in slabi zgledi spravili na tihotapska pota. Baje ie tihotapil že več let. Usodnega dne je tihotapil z nekim drugim tihotapcem tobak iz Madžarske na našo stran. Tihotapca ie zasačila patrulja oddelka finančne kontrole v Martinju, ko sta baš preskočila mejo. Spustila sta se v divji beg in ker na ponovne klice jiista obstala, je straža rabila orožje. Jožef Casar je bil takoj mrtev, njegov tovariš pa je srečno pobegnil. Pri mrtvem tihotapcu so našli 100 zavojčkov madžarskega tobaka za pipo in 400 Din.
Ob tej priliki opozarjamo prav resno obmejno prebivalstvo, naj v obmejnem pasu sledi že prvemu pozivu finančni ali orož-niški patrulji, ker morajo te v nasprotnem primeru brezobzirno rabiti orožje.
ti'-Ä'-гЙгА'. У-- r->« .'V«"'*;	
	
Vlom in tatvine
Zagorje. 27. marca K včeraj na kratko opisanemu vlomu je naslednje podrobnosti in ugotovitve:
Zadnje čase so bile v okolišu kandrške in kolovratske občine izvršene razne tatvine. ki so prebivalstvo močno razburile. Gostilničarka in trgovka na Obreziji. ga. Marija Zajčeva ie v torek ob 3. zjutraj slišala. da v spodnjem lokalu nekdo nekaj razbiia. Zbudila ie takoj svojega zeta. ki se ie oborožil ter pohitel v spodnje prostore. Tatovi so med tem že pobegnili. Skozi zamreženo okno so vdrli v kuhinjo, odprli vse spodnje lokale ter vse razmetali in prebrskali. Odnesli so drobiža okrog 100 Din, dočim so mast, meso in tobak pustili. Gotovo je, da so iskali samo denar. Trgovka ima v trgovini močno železno blagajno, katero so skušali vlomilci odtrgati
Začnite pri kavi
če hočete svoj način življenja kakor tudi Vaše rodbine v zdravstvenem pogledu pravilno usmeriti. Pri kavi Hag, Vam je napredek najlažji. Kofein je nearo-matična snov brez duha in okusa, škodljiva srcu, živcem in ledvicam. Pri kavi Hag, pravi, fini zrnati kavi, so te neprijetne posledice radikalno odstranjene. Ker se kava Hag sama po sebi kot kvaliteta oceni, s tem popolno ustreza zahtevi: da varuje zdravje in povečuje veselje do življenja.
KAVA HAG
MW* ИЛ6 vniui
**!Г . —v» •
od zidu in odnesti, kar pa se jim ni posrečilo.
Svojo srečo so poskusili še pri gostilničarju g. Peregrinu Jesenšku v Izlakah. Tudj tukai so odprli z vitrihi vse spodnje prostore. odnesl' pa so samo par steklenic žganja. Orožništvo pridno zasleduje nevarne nočne goste in ie izvršilo tudi nekaj hišnih preiskav. Baje so na sledu neki malopridni trojici, ki samo pohajkuje ter brez dela dobro živi.
Bikoborba na cesti
Ljubljana. 27. marca
Na tako zvani »ratnpi« za glavnim kolodvorom ie prišlo danes okrog 12. do razburljivega dogodka.
Posestnik in trgovec Jože Košiček iz okolice Novega mesta ie naložil danes na Dolenjskem dva. velika, huda in lepo pitana bika ter ju v vagonu pripeljal v Ljubljano, da ju proda mesarju. Bika sta bila možno povezana in je šlo med vožnjo vse v redu. Ko se ie vagon ustavil na »rampi«, je Košiček poklical več delavcev in skušal bika spraviti zopet na zemljo. Odprli so vagon, a sta jih živali pozdravili z nekam nesrečo napovedujočim tuljenjem. Možje pa se tega niso prestrašili in pni bik se je maiestetično odmajal po težki deski navzdol. Delavci so ga odgnali v mesto ter ga oddali mesarju. Na vrsto je prišel dTugi bi,k. Ta je šopih al vse huje kakor prvi, se hudobno oziral okrog in stoječ že na zemlji kraj tira potuhnjeno pobesil glavo. Morebiti bi šlo tudi z njim vse v redu. da ni baš tisti trenutek privozila mimo železniška lokomotiva in spustila paro. Sopuh stroja in nesrečno brlizganje je bilo krivo, da ie bik nenadoma napravil par ogromnih skokov, nato pa dvignil rep . . . Nič ni pomagalo, vsi: oha; hopa. hoTuk — stoj! niso zalegli. Bik se ie še parkrat strumno zasukal nato pa io z dvignjenim repom ubral čez tire in naprej čez polje proti Dunajski cesti, ljudje pa za njim. Pričela se je divia gonja, v kateri je razbesnela žival -zasledovalce vedno prehitevala. Ljudje so se v strahu pred razdivjanim bikom raz-bežali na vse strani: za njim se je podil nekaj časa le trgovec Jože Košiček. Oba sta pridirjala že do Vodovodne ceste, kjer se ie Košiček biku toliko približal, da ga je lahko prijel za vrvi. Naenkrat pa ie bik butnil v stran in spravil Košička pod sebe. Temu bi že huda predla, da ni na tistem mestu zemlja zaradi zadnjega deževja precej namočena in mehka. Tvegal je tudi drugi poskus, a ga je bik spet spravil pod sebe, tako da ga je skoro zmečkal. V tistem hipu je prihitel na iunaški me.idan tudi stražnik in preplašil bika s streli 'z samokresa. Razdivjana žival se je umaknila in se pričela pasti na travniku. G. Košiček je nato uvidel. da bika ne bo mogoče ukrotiti, zaradi česar je naprosil stražnika, da žival ustreli. Ker to s samokresom ni šlo, je stražnik slednjič opravil to s karabinko, ki mu io ie donesel neki tovariš iz stražnice II. Pogodil je bila z več streli v glavo, nakar je g. Košiček žival še zaklal kar na mestu.
Zaklano žival, ki je še malo prej ogra-žala življenje ljudi in ki je tehtala nad 700 kg, so nato hlapci prepeljali v mesto ter jo oddali mesarju.
ff
m
j«
verjetno
и
boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20 Petek, 2S.: Za ljubezen so zdravila. E.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20. Petek, 28.: Netopir. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.
Petek, 28.: Zaprto.
Sobota. 29.: Ri<?oletto. Premijera. Izven. Gostuje ga. Tinka Vesel - Pola.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 20.15. Sobota, 29.: Revna kakor cerkvena miš. Nedelja. 30.: Revna kakor cerkvena miš.
The Utica Jubilee Singers v Ljubljani
Zamorske pevske kvintete pozna danes skoro vsakdo pri nas s plošč, zato je bilo pričakovanje dokaj veliko. Kvintet pevcev, ki jih pošilja v Evropo »Utica Narmal and Industrial Institut' ni sicer istoveten, vsaj po kvaliteti slasov soditi z onimi, ki so vsepovsod znani pod značko »Revefflers«. Gotovo pa ima svoje prednosti, kamor je prištevati predvsem brezhibno intonacijo in
PREGLED
skrajno vpetost; to jim omogoča, da izvajajo \-sako skladbo, ne da bi prej uglaševa-li in da jim teče ritmično vzorno. Iz svoj-e-ga velikega repertoarja, ki obsega okrog 100 pesmi, si zapeli v Ljubljani 14 deloma nabožnih, deloma humorističnih, odnosno humorietično-nabožnih melodij. Sami dele svoje pesmi v skupine: Spirituals and Jubilees (nabožne pesmi in himne), Plan-tation songs ( plantažni napevi) in Populär songs) narodni napevi). V njihov repertoar pa spadajo seveda tudi plesni napevi, od katerih so enega dodali kot zaključno točko sporeda. Napovedane so bile tudi še plesne posebnosti v kostumih, kar pa je iz neznanega vzroka izostalo.
Lahko je bilo konstatirati sorodnost naših narodnih ali ponarcdelih melodij z zamorskimi, k čemur je mnogo pripomogel tudi peteroglasni pevski stavek, ki se ga zamorci prav tako poslužujejo kakor mi. Metodika vseskozi pri prosi r\ prav tako har-monizacija, ki le redko zapusti primitivne postope. Zato pa tembolj presenetijo kratki izprehodi v sosedne tonovske načine, ki sa jih pevci, kakor je pač od njih že uavada, brez napake intonirali. Manjkala pa ie predvsem znamenita improvizacija, ki odlikuje sieer grupo »Revellers« in ki stori njihovo prednašanje posebno zanimivo. Najbolj so ugajali v humorističnih pesmih, ki so jih preďnašali temperamentno in groteskno.
Posebno efekten je bil banjo-vi rtuoz, ki je z vciliko tehnično spretnostjo izpopolnil nekaj točk sporeda z napevi iz »Sonny boyac in žel bogat aplavz, osobito v sklepni točki, ki jo je plesal nekako k ost um i ran e sprem'jevanjem banja in pevskega kvinteta. Mislim, da je banjoist najboljši muzik od cele skupine.
Koncert je bil prav dobro obiskan in publika je z zanimanjem sledila posameznim tačkam. Nastopajoči so morali marsikatero pesem dodati, oz. ponoviti.	L M. Š.
Razstava Srečka Magoliča. Ob priliki svoje sedemdesetletnice bo v Jakopičevem paviljonu nriredil jubilejno razstavo svojih del Srečka Magolič. Razstavil bo nad 150 oljnatih slik, ki jih je izvršil od 1. 1926. Razstava se bo otvorila v nedeljo dne 30. marca in bo odprta do 5. maja vsak dan cd 9. do 18. ure.
Predavanje Zvonimira Rogoza v Pragi. Dne 21. marca .ie predaval v Slovenskem institutu v Pragi bivši član ljubljanske drame, sedaj režiser in igralec Narodnega divadla g. Zvonimir Rogoz o sodobnem ju-g osi o venskem gledališču (z diapozitivi).
Bulletin international je začela izdajati Jugoslovanska akademija v Zagrebu. Bulletin prinaša v francoščini resumeje najvažnejših znanstvenih razprav, ki so izšle v zbornikih akademije. Tako bodo izsledki naših znanstvenikov dostopni mednarodni znanosti. Zamisel Jugoslovenske akademije je zdrava in tak Bulletin je bil že zdavnaj potreben. V slovenskih znanstvenih publikacijah se je že pred letí upeljala praiksa,
da se izsledki razprav označijo v francoščini ali nemščini.
Oskar Nedbal v Budimpešti. Eden najboljših čeških dirigentov Oskar Nedbal je minule dni z velikim uspehom dirigiral koncert madžarske filharmonije v Budimpešti.
»Priče polja i šumeč. Minule dni je izšla zbirka verzov in proz^ V. Pavlovi ca »Priče polja i šumeč. Knjiga Je lejo opremljena, šteje 68 strani in stane 15 Din. Izšla je v samozaložbi.
Svetovna dramatika nagrada. Pariška ?Revue Internationale du Théatre et des Beaux Arts« je razpisala svetovno nagrado za natjboljŠD dramo. Tekmujejo lahko avtorji vseh narodnosti. Deset najboljših dram bo dobilo lepe denaarne nagrade, izmed njih pa bo izbrana najboljša in uprizorjena na enem izmed velikih pariških gledališč.
Društvo prijateljev Dostojevskega se je po daljših pripravah ustanovilo 23. t. m. v Pragi. V vodstvu novega društva so profesorji Maehal, Hožak. Gesemann i. dr., v odboru je več pisateljev in režiserjev. Društvo si je nadelo nalogo, da sistematično proučuje spise Dostojevskega. Za prihodnje leto pripravlja velik zbornik o Dostojev-skem. Ustanovitev tega društva zopet dokazuje, da pomen Dostojevskega kot pisatelja vzlic vsem modnim literarnim geslom neprestano raste.
»Narodna Odbrana« je priobčila v številki z dne 25. marca nadaljevanje kulturno-filozofske razprave VI. Vujiča »O Ijudima zapada i o nama«, članke o balkanski uniji, o problemih narodnih manjšin v sodobni državi, o problemih podeželja itd.
Razvoj Slatine Radencev
Radenci. 27. marca
Krajevni šolski odbor, ki je po'no zaposlen z graditvijo šole, je po dolgih pogajanjih slednjič kupil stavbišče za novo šolo. Ustrežljivo je g. Vogler ugodil s tem, da ie dal stavbišče za malenkostno odškodnino. V kratkem bodo razpisana dela. Material bo dobavil krajevni šolski odbor v svoji Težiji.
Z graditvijo posoiilničnega poslopja bodo tudi v kratkem pričeli. Načrti jn proračuni so že gotovi.
Odbor, ki si je nadel nalogo elektrificirati Slatino Radence. Je pridno na delu. Pogajanja z Gornjo Radgono glede dobave toka so v teku. Zadruga, ki se bo osnovala, izvede načrt tako, da prevzame gradnjo podaljšanje daljnovoda od Crešnjevske opekarne do Slatine Radencev v lastni režiji. Predvideni stroški elektrificiranja so preračunani na 400.000 Din in se bodo amortizirali v 15 letih. Pogajanja glede cene toka so še ovira, da ni prišlo do zaključka. Mestna občina, ki dobavlja tok na Gornjo Radgono, je v ceni previsoka. Upamo pa, da bodo uvideli lastno korist ter ceno toka znatno znižali. Odbor si je nadel nalogo, da na vsak način izvede načrt Kakor se čuje, bo zadruga, ako pogajanja z Gornjo Radgono ne uspejo, zgradila svojo kalorično centralo ter čakala, da bo še Fala podaljšala daljnovod iz Križevcev. Okraj bo tako mnogo pridobil v gospodarskem kakor tudi kulturnem pogledu.
Zdraviliška uprava je že pričela lepšati in snažiti nasade v zdravilišču. Letošnja sezona bo, kakor vse kaže, zelo dobra. — Gospodinjski tečaj, ki je v zaključni fazi, nam bo ostal v trajnem spominu in voditeljice se bo marsikatera gospodinja hvaležno spominjala za pridobljeno znanje.
KARTOTEČNI
PP.I BO P.
КАРТОТЕКА
KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO
Preureditev škofjeloškega kolod ora
Trata, 27. marca
Konservativnost onih mož. ki so v skrbi za obstoj voznikov pomaknili škofjeloški kolodvor pol ure hoda izven mesta, se v sedanjih časih maščuje nad Škofjo Loko. Dočim se na Trati gospodarske institucije postopoma razvijajo in dajejo malemu naselju povsem industrijski značaj z zaslužkom za desetine in stotine ljudi, ie prizadevanje Škofjeločanov v tem pogledu zaman. Ni tajiti, da je tega v veliki meri krivo baš dejstvo, da železnice ni doma. Iz tega spoznanja izvirajo najrazličnejši načrti Lo-čanov. da se med Škofjo Loko in Trato vzpostavi redna, lažja vez, ki nai jo stvari nova železniška proga, ako ne električna cestna železnica. Vsak načrt zase je jako lep. a težavno izvedljiv.
Škofjeloškemu kolodvoru je prisojena važna naloga. Poleg močno razvite industrije lesa na Trati je postaja tudi središče za transport lesa iz Selške in Poljanske doline. vrhu tega ie velik osebni promet iz obsežne škofjeloške okolice s 30 km dolgo črto do Zirov in 24 km Selške doline. Promet se z vsakim letom viša tudi s poiače-nim dotokom tujcev iz vse države. Z na-raščaioiim blagovnim in osebnim prometom se zato nuino pojavHs notreba. da fjeloški kolodvor razširi, in sicer z daljšim prizidkom proti zapadu. V novih loiuuu naj bi se deloma razmestili sedanji utesnjeni uradni prostori železnice, zadostne prostore pa naj bi prejela poštna uprava za naselitev ekspoziture, ki je Trati za olajían-i in rednejši obrat zelo potrebna.
Ob preureditvi kolodvora bo treba rešiti tudi vprašanje perona. Kakor izvemo, so bili lesni industriici ob času električne instalacije na postaji pripravljeni, da za napravo kolodvorske verande odstopijo brezplačno ves potrebni les. ?al, se delo ni izvršilo. Menimo, da sme Trata z obsežnim zaledjem Škofje Loke in obeh dolin brez oklevanja stremeti za moderno urejenim peronom. kakor za imajo Kranj. Lesce in Jesenice na Gorenjskem. Saj izkazuje Škofia Loka po statistiki 144.000 potnikov letno.
Ako bodo krajevni činitelji delali za navedeni načrt skupno z državnimi oblastmi agil no in vztrajno, tedaj smemo pričako- • vati. da lepi zamislek ne bo ostal zgoli na papirju.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
S0AD0NT
OEPO:J.KLOPFER ZEMUN
Domače vesti
*	Generalni inšpektor prometa umrL >Ava-
la« nam je včeraj sporočila: V vojaški bolnici v Beogradu je umrl generalni inspektor vsega prometa Jevrem J. Popovič. Rojen je bil 5. aprila L 1876. Nižjo in višjo vojaško akademijo je dovršil v Beogradu, višje tehnične študije v inozemstvu. Pod-poročniški čin je dosegel 2. avgusta 1896. Zaradi svoje visoke vojaáke naobrazbe kot artiljerijski tehnični oficir je kmalu zaslovel kot strokovnjak v vprašanjih oboroževanja in je zato 1. 1914 po začasni upokojitvi postal ponovno merodajen za vsa vprašanja nabave orožia in munici je. Zato je bil cesto delegat naše države v inozemstvu. Njegovo delo v arzenalu v Kragujeveu je znano in priznano v vsej državi. Pri jebi eksploziji je bil težko ranjen, izgubil je levo roko in postal invalid. Po vpokojitvi leta 1925 je prevzel upravo rečnega prometa kot načelnik ministrstva. Kmalu je bil ime_ novan za generalnega inšpektorja vsega prometa. Na tem visokem položaju se je izkazal z odličnim znanjem, spretnostjo in moralnimi vrlinami. Njegova zasluga je, da je danes naš promet na dokajšnji višini. Imel je vsa naša odlikovanja, razen tega pa še ruska, italijanska in češkoslovaška.
*	Izpremembe v diplomatski službi »Avala« javlja: Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog zastopnika zunaniega ministra postavljen Josip Macen v 6/! za tajnika poslaništva v Tirani, dozdaj pri kr. konzulatu v Solunu, ter Dragoljub Jovano-vič v 7/1 pri konzulatu v Solunu, dosedaj pri poslaništvu v Tirani.
*	Diplomski izpit za strojnega inženjerja {«e napravil z odličnim uspehom g. Boris Zupan na tehniki v Brnu. Čestitamo!
*	Nov advokat Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, da je dr. Fran Ferčič 21. t m- bil vpisan v imenik advokatov s sedežem v Šoštanju.
*	»Uradni list kraljevske banské uprave Dravske banovine« objavlja v 43- številki zakon o trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko, sklenjen v Beogradu 24. julija 1926., nadalje zakon o konvenciji o ureditvi prometa in prevoza na železnicah kraljevine Jugoslavije in kraljevine Madžarske ter uredbo o ustroju in podTočju uprav policije.
*	Uredba o potnih stroških državnih uslužbencev. Prošlo sredo je stopila v veljavo uredba o naknadi potnih in osebnih stroškov civilnih državnih uslužbencev. Po tej uredbi se dnevnice za službena potovanja v tirzemstvu gibljejo od 50 do 250 dinarjev dnevnice za potovanja v inozemstvu v roku trajanja do 30 dni pa znašajo 15 do 50 švicarskih frankov.
*	Višji izpiti carinskih uradnikov. Finančni miniter je predpisal pravilnik za polaganje višjega državnega strokovnega izpita carinskih uradnikov- Po tem pravilniku imajo pravico na polaganje tega izpira carinskj uradniki, ki so dovršili deset let državne službe, položiti pa ga je treba v treh letih od dne, ko je uradnik dosegel to pravico. Izpit se polaga vsako leto v aprilu in v oktobru.
*	Naj govori ljudski jezik. Prejeli smo: Krajevnim imenom spoznamo jedro, ako poslušamo preprosto ljudstvo- To sem izkusil, ko sem pred kakimi 30 leti potoval iz Kranjske gore preko Vršiča v Trento. Na potu secn se zanimal za ime prelepe gore v bližini. Tostran Vršiča jo je star pastir imenoval Prislnk (z naglasom na prvem zlogu), na strani proti Trenti tudi prileten pastir pa Prisovnik (tudi s poudarkom na prvem zlog?u). Obe izreki sem si takoj zapisal in ju še danes hranim. Pred dvema Jetoma sem zopet vprašal v Kranjski gori starega, preprostega moža, kako pravijo gori pred nama. Odgovori! mi je: »Pri-sovnk, a sedaj tudi Prisank«. Kakor kaže, govorica preprostih ljudi, se je narodna oblika izcimila iz polnozvočnega naziva Prisolnik. Osnova mu je solno, odkoder scnamo besedo sokice. Iste osnove je tudi dme gore Osolnik — po ljudski izreki Osov-nik — nad Medvodami in Soro ter pri Ribnici, prvo z naglasom na prvem zlogu, drugo na srednaem. Oblika Prisank, ki se je uveljavila pri inteligentih v Kranjski gori in v njeni okolici, je nastala po krčenju ali pa tudi po vplivu nemških turistov. Tako se je godilo tudi Stenarju (po izreki Stedar) v Vratih, ki so ga Nemci preobrazili v Steiner, po naše Štajnar. Pravo ime kranjskogorski gori je torej Prisojnik, po iizreki Prisovnik, a ne prisójnik. Le-to je nastalo umetno v sili, ko ni še bila znana pristna izreka preprostih Kranjskogorcev ali Borovcev za ta vrh. Kdor priznava naziv Osolnik, mora pritrditi tudi pravemu nazivu Prisolnik ali po izreki Prisovnik. Popravimo, kar srno zagrešili! A. M.
*	Nered na avtobusnih progah. Pišejo nam: Dogaja se, da se na gotovih avtobusnih progah voznik ne ravna po voznem redu, temveč vozi včasih malo prej, včasih malo pozneje. Tako netočno postopanje lahko dovede potnike do velikih nevšečnosti, zamude časa in gospodarske škode. Tak primer se je zgodil te dni v Kranju. .Potnik je vprašal sprevodnika avtobusa Spiošne maloželezniške d. d. v Ljubljani, iki je baš privozil od kolodvora na postajališče pri >Stari pošti«, ali vozi avtobus naprej ob 8.30 zjutraj. Sprevodnik je potniku pritrdil. Enak čas odhoda iz Kranja je označen tudi na voznem redu. Nato se je potnik vrnil k postajališču okrog 10 minut pred določenim časom, a avtobus jo je kljub zatrdilu sprevodnika in kljub voznemu red« — že odpihal. Podobni primeri niso
osamljeni- Ista družíba je z dnem 29. januarja t 1. kar na tihem ukinila eno vožnje avtobusa na progi Kranj - Smlednik - Ljubljana, ne da bi družba na primeren način obvestila javnost o spremembi voznega reda. Posledica tega postopka je bila. da je drugi dan več potnikov na tej poti zaman čakalo par ur v snegu in dežju na dotični avtobus, ki bi po voznem redu še imel voziti. Mislimo, da bi bilo le družbi v korist, če bi se napravil v tem pogledu red.
*	Dostavljanje pisem za OUZD v Ljub liani.. Vsi dopisi in pošiljke za Okrožni urad za zavarovanje delavcev naj se naslavljalo vedno na urad, ne pa na ime ravnatelja urada. V primeru odsotnosti ravnatelja se taka pošta ne more pravočasno reševati.
*	Opozorilo železničarjem. Udiruženje Jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev obvešča člane, ki so bili pomaknjeni nazaj v I. stopnjo osnovne plače, da je razposlal oblastni odbor vsem podružnicam potrebna navodila in naj se tovariši, ki so prizadeti, oglasijo pri podružnicah, da ne zamude roka.
*	Dvodnevni tečaj o zatiranju sadniti škodljivcev in bolezni priredi občinski kmetijski odbor skupno s podružnico Sadjarske in vrtnarskega društva na Bledu v sredo 2. aprila in v četrtek 3. aprila t. 1. Poučevalo se bo teoretično in praktično točno od 8. ure do 12. dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Vabljeni kmečki in drugi sadjarji z Bleda in okolice.
t* potrebščin« najceneje t drogerijah
KAHC, LJUBLJANA
ta	--ЖЈ—
КАЯС (Vollram , MARIBOR CENIK GRATIS!
*	Sodelovanje dijakov na vsesokolskem zletu v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, se bo vsesokolski zlet v Beogradu pričel z nastopom šolske mladine iz vse naše države v dneh 7. in 8. junija. Na zletu bodo sodelovali dijaki srednjih šoi ju učiteljišč. Po dosedanjih prijavah bo sodelovalo 9377 dijakov. Iz Češkoslovaške se udeleži zleta 800 dijakov pod vodstvou svojih telovadnih učiteljev.
*	Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori prihodnjo nedeljo 30. t. m. zvečer pa-sijonsko legendo »Križaj ga!«, ki io je po nemškem originalu priredil za slovenske odre g. Jakob Špicar. Dejanje se vrši za časa trpljenja Gospodovega v Pilátovi hiši in na jeruzalemski ulici. Pri igri bo nastopilo nad petdeset ljudi.
*	Smrtna kosa. V Mariboru je umrla ga. Karolina Lamipretova, rojena Klobčauer:e-va, stara 51 let. Pogret) ook i.'nice bo danes ob 16. iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim niše iskreno sožalje!
*	Zamenjevanje starih novcanic v dobi tujskega prometa. Iz higijenskega ozira je sresko načelstvo v Splitu odredilo, naj hoteli in trgovine v dobi sezone zamenjavajo pri Narodni banki stare jn raztrgane nov-čanice, da se v tujski sezoni ustavi cirkulacija starih novčanic.
*	Oblastna poštno-telegrafska uprava v Ljubljani, oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Polhov gradeč - Dobrova - Vič-Ljiublüana za dobo enega leta ali za dobo treh let od 1. julija 1930 dalje. Več je razvidno iz raziglasa, ki je nabitt na mestni deski
*	Zbirka za rodbine ponesrečencev z »Dakse«. Poseben odbor pomoroev, ki se je organiziral pri Jadranski Straži v svrho zbiranja prispevkov v korist rodbinam ponesrečencev na Daksi je zbral doslej približno 250.000 dinarjev. Minister za soeijalno politiko dr. Drink o vi č je prispeval 30-000 dinarjev, Dubrovačka plovitba pa je votirala 300.000 dinarjev. Posebni odbor pomoroev na Sušaku je nabral doslej nad 70.000 dinarjev.
Tvrdka
Mio Máni
uvoz kave, Šelenburgova ulica 3, priredi v svoji podružnici danes od 8.—12. poskušnjo Maltin kakao-a, dne 28. L m. popoldan poskušnjo kuhane čokolade m dne 29. t. m. cel dan poskušnjo kave. _Vsak gost dobro došel!
*	Tragična smrt dveh delavcev. V torek zvečer sta se delavca Simo Mitrovič in Stjepan Dolnič pri Begovem Hanu hotela z brodom prepeljati preko reke Bosne. Ker sta imela s seboj tudi precej težko prtljago, se je brod sredi reke prelomil na dvoje. Oba sta popadala v vodo ter ju je odnesla močno narasla Bosna. Na pomoč prihiteli domačini ju niso mogii rešiti.
*	Z žganjem se je zastrupil. Iz Ivanko va pri Osijeku poročajo, da je delavec Mile Rukavina za stavo izpil štiri litre žganja ter se onesvestil. Tovariši so ga spravili v postelj, a nesrečnik je že v teku noči umrl.
Go/dna semena
SAŠA STARE, Mengeš.
Zahtevajte cenik.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich-
Iz Ljubljane
— Jubilejno umetnostno razstavo priredi Srečko Magolič ob svojii 70 letnici v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Razstava bo obsegala 160 od leta 1926. izvršenih in še ne razstavljenih pokrajinskih oljnatih slik- Razstava bo odprta od nedebje 30. t. m. do 5. maja vsak dan od 9. do 18. V paviljonih bo na razpolaganje tudi knjiga >Avto-grami lepi umetnosti naklonjenih«, v katera naj se obiskovalci podpisujejo. To knjigo bo po zaključku razstave hranila Narodna galerija v svojem arhivu. Videli bomo vsai, kaj bolj mika našo gospodo: umetnost ali rokoborba. V vabilih, ki se baš razpošljajo, pravi Magolič, da bo to njegova zadnja razstava, zaradj tega bo nastavil slikam kar najnižje cene. Da pa omogoči tudi manj im ovitim ljubiteljem umetnin okrasiti si domove z originali, bo oddajal slike tudi na zmerne obroke. Ker se nam Magoli-čeva dela zlasti z njegove zadnje razstave 1926-, ki je bila zaključena z najlepšim uspehom, želimo mu tudi sedaj ob njegovi 701etnici najboljši uspeli.
u— Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani. Kakor nam poročajo, se je te dni vršil redni občni zbor Geografskega društva na univerzi v Ljubljani. Glavni predmet razpravljanja so bila poročila odbora; bila so veren odsev društvenega delovanja, ki .ic bilo v preteklem letu posvečeno v prvi vrsti skrbi za izdajanje društvenega glas;,ia »Geografskega ves trnka < ki si je priboril že važno mesto v razvoju naše znanosti. Na občnem zboru je bil govor tudi o kongresu slovanskih geografov in etnografov, kj se bo vršil letos od 4. dc 17. maja v Jugoslaviji. Ob tej priliki obiščejo kongresistii tudi Ljubljano; prijave za sprejem bo vodil poseben v to svrho sestavljeni komite, v katerem bodo poleg zastopnikov naše znanosti tudi zastopniki naših oblastev in javnih korporacij. Nikakor pa ne vodi priprav Geografsko društvo, kakor je bilo pred kratkim netočno objavljeno v časopisju. Za bodočo poslovno dobo so bili izvoljeni v odbor naslednji gospodje: univ. docent dr. Anton Melik, predsednik; prof- dr. Valter Bohinec. podpredsednik: abs. pilil. Svetozar Ileš-č. tajnik: prof. dr. Roman Savnik, blagajnik; pnil. Fran Pengov, knjižničar: prof. Silvo Kranjec in ref. Rudolf Badjura- odbornika, notar M- Hafner, prof. Josip Breznik in dr. Jože Rus, revizorji.
u— Iz gledališča. Drev.i se bo pela v operj za red A opereta »Netopir«, v soboto Puccini.ieva »Boheme« za red B, v nedeljo pa opereta »Cigan baron«. — V drami se bo drevi igrala Nestroyeva komedija »Za ljubezen so zdravila« za red E. — Dne 2. in 3. aprila bedo gostovali v drami igralci Narodnega divadla iz Prage z go. Dostálovo in g. Vydro na čelu. Vstopnice od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v
operi._V soboto se bo ponovil Shakespe-
arejev »Vihar« za C. Sodelovala bo godba dravske divizije pod taktirko g. dr. Čerina Predprodaja pri blagajni v operi-
u— Veseloigra »Revna kakor cerkvena miš« na Šentjakobskem odru. V soboto, 29. in v nedeljo 30. t. :n.. se ponavlja predvidoma poslednjič izvrstna veseloigra »Revna kakor cerkvena miš«. Vsebina igre je tako ljubka in posamezni prizori tako prisrčno humomi, da jo je kritika po pravici imeovala najboljšo povojno komedijo. V naslovni vlogi gdč. Baranova. Posetite predstavi. Vstopnice so v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Med dejanji oddaja radio tvrdka krasne komade.
„_ Koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova priredi v petek 4. apria v Fii-harmonični dvorani koncert, na katerem bo izvajala celo vrsto samospevov iz slovenske in svetovne literature, kot sklepno točko pa Vítězslava Novaka ciklus »Slovaške narodne pesmi«. Na klavirju jo bo spremljal konservatorist g- Marjan Lipovšek. Vstopnice bodo v prediprodaji od petka opoldne dalje v Matični knjigarni.
„_ Prihodnji koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek 14. aprila. Kakor že javljeno, se bo izvajala ta večer Stolcerjeva simfonična skladba »Balkanofonija« za veliki orkester in Vyopalekova kantata za soM, zbor in orkester »O poslednjih rečeh človeka«. Koncert bo dirigiral ravnatelj Polič.
u— Gojencem dramskega tečaja ZKD. Vaja za oba letnika drevi ob 19. Istočasno tudi vaja za »D an tono vo smrt«.
o— Društvo za raziskavanje lani bo imelo svoj občni zbor drevi ob pol 19. v balkonski dvorani ljubljanske univerze- Po občnem zboru bo javno predavanje s sikiop-tičnlmii slikami. Predaval bo B. Komaa o hidirografijd Loškega polja.
u— Mestna ženska C. M- podružnica v Ljubljani bo imela danes sejo ▼ pisarni» Beethovnova ulica 2,-
и— Občni zbor Šentjakobsko-trnovske Clril-Metodove podružnice bo z običajnim sporedom 28. t. m- ob 20. v gostilni Bergant v Trnovem. Prijatelj; podružnice vabljeni.
n— Srednješolci! V nedeljo 30. t. m. ob 17. običajni sestanek. Pridite polnošte-vilno- Francoski inštitut v Ljubljani.
h— Sokol I. javlja članstvu, da je umrl brat Rihard Fries, katerega pogreb bo v petek 28. t m. ob 16. od tovarne za klej na Martinovi cesti na pokopališče prj Sv. Križu. Bratsko članstvo vabimo, da se pc možnosti udeleži pogreba (v dvihi z znakom).	.
n— Československá Obec ▼ Ltmlanl. Členouvé sučastni se pohřbu krajana Friese j v pátek, dne 28. brezna f. r. o 4- hodine j odpoledni z továrny na klih, Kette-Murno- 1 va ulica
u— Predavanje v akademskem klubu za Društvo narodov bo drevi ob pol 18- na
univerzi, soba 69. Predaval bo Branko Alu je vič o možnosti sprave med skupščino in svetom Društva narodov. Udeležba za člane obvezna, prijatelji vabljeni!
u— Z vrta ukradena odeja. Franja Popova stanujoča v Dermotovi ulici 9. je te dni sušila na domačem vrtu perilo in posteljne odeje, kj jili ie pustila zunaj tudi ponoči. Za to pa je zvedel neznan tat, ki je ponoči preskočil vrtno ograjo ter ukradel odejo. čaprav jc bila še mekra.
u— Izgnane potepiuke. Policijska uprava je za nedoločen čas izgnala iz svojega oko-Iša tri znane potepmke, in sicer 27-letno Ano Gladovo iz Račkega potoka, Ano Ra-kovčevo iz Dobernica ter 30-letno Terezo Zurbijevo iz Podgorja pri Kamniku. Imenovane so se preživljale ponajveč s tajno prostitucijo, bile pa so tudi priložnostne ta tiče in zaupnice raznih tatov.
u— Zopet pretep v ogrevalnicí. V mestni ogrevalnr'ci v Kosovski ulici, kjer se zbirajo brezdomci in brezposelniki, ponavadi ni dolgočasno. Med mirne stanovalce se prmesa'o kaj radi tudi razni vročekrv-niki, ki ljubijo vinsko kapljico in žganje ter v opitem stanju nadlegujejo ostale. Predvčerajšnjim okrog 18. je prišel domov brezposelni delavec Pavel Tišina, ki se je spravil nad mirnega brezposelnega pisarniškega uradnika Josipa J. Najprej ga je brez vsakega povoda udaril z roko po glavi- nakar je skočil na mizo ter ga su nil v obraz z nogo. Prizadejal mu je več hudiih prask, zaradi česar se bo moral zagovarjati na pristojnem mestu. Seveda je surovežu v bodoče zabranjen vstop v ogre-valnico
u— Z dvorišča ukradeno kolo. Mesar
France Novljan. stanujoč na Poljanski cesti 54, je pusti! predvčerajšnjim popoldne svoje kolo znamke >Styria« na domačem dvorišču in odšel po opravkih. Ker so menili domači, da je kolo tam popolnoma varno, so ga pustili na mestu, kar se je pa kmalu maščevalo. Kolesa se je namreč !o-ťl neznan tat in izginil z n.Mm neznano kam.
u— Tatvina slike. Pred dnevi je neznan storilec vlomil na glavnem kolodvoru v železniški vagon. I. razreda, ki je stal na 63- tiru ter ukradel veliko propagandno sliko v izmeri 30 X 25, predstavljaločo Bled in jezero. Za drznim tatom ni sledu. To je zadnje čase že tretji vlom v železniške vozove na kolodvoru.
Iz Maribora
a— Razglasitev vojnega razporeda bo
tudi letos na Teznu v času, ki bo obveznikom pravočasno javljen v časopisih. Ker morajo do takrat vsi v Maribor pristojni obvezniki imeti vojne isprave, v katere se bo pri razglasitvi vpisal vojni raspored, naj se obvezniki, ki do danes še nimaio vojne isprave ali so isto izgubili, čim prej javijo v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11., med uradnimi urami.
a— »Rigoletto« v gledališču. Verdijev Pri-liublieni »Rigoletto« se bo izvajal prvič v letošnji sezoni v soboto 29. t m. Partijo Gilde bo pela pri vseh predstavah slavna koloraturna pevka ga. Tinka Wesel-Pola, primadona v Gradcu, ki je gostovala po neštetih velemestih z največjim uspehom, dalje ga. Zameiič-Kovičeva ter g. Neralid, z. Ivelja in g. Pavel Kovič. Dirigira g. Herzog, Mitrovičevo režijo obnavlja g. Harastovič.
a— Na počitniški koloniji pri Šmartnem na Pohorju se je te dni pričelo z nadaljevanjem del. Novo gospodarsko poslopje bo dovršeno do konca meseca aprila ali pri-četka maja. nakar bodo postavljene tri počitniške barake za deco. Društveni gospodarski odsek je te dni posadil okoli dve sto sadnih drevesc, okrasil okolico poslopja г raznim lepotičnim grmičjem in drevjem, pripravil ličen cvetlični vrtič ter urejuje seda i 2500 kvadratnih metrov obsežen ze-lenjadni vrt Po zanemarjenih gozdnih jasah se bo posadilo v prihodnjem mesecu 12.000 gozdnih drevesc.
a— Uvedba živinskih selm<>v ob državni mefi. Po dolgem prizadevanju lokalnih čini-teljev in na željo obmejnega prebivalstva, ki se večinoma peča s kmetijstvom, je banska uprava dovolila dva sejma, in sicer v Zg. Sv. Kungoti v torek 1. aprila ter drugega dne 7. oktobra. Nedvomno je, da se bodo ti sejmi zelo obnesli ter se bo z ozirom na graditev glavne carinske ceste pokazala potreba zaporednih sejmov vsai vsako četrtletje. Poleg domačega prebivalstva ob meii ie na stvari zainteresirano tudi avstrijsko prebivalstvo v obmejnem pasu.
a— Dijaška kuhinia v Mariboru bo Imela v ponedeliek 31. t. m. ob 17. v tretjem razredu dekliškega ženskega učiteljišča svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila odbornikov in volitev novega odbora. Vsi priiatelii revnesca diiaštva dobrodošli.
a— Občni zbor SPD Maribor. Drevi ob 19.30 bo imela v restavracijskih prostorih Narodnega doma mariborska podružnica SPD svoj redni občni zbor. Vabijo se vsi planinci in njih prijatelji, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
a— Esperantsko društvo v Maribora. Letošnji redni občni zbor bo v soboto ▼ kavarni »Park«. Pričetek ob 20. uri.
a— Iz policijske kronike. V noči od STe-de na četrtek je bila zaradi prepovedanega povraťka aretirana stara znanka mariborske policije Alojzija R. — Aretiran je bil tudi 45 letni Al. O. nekje ob Dravi, ker se fe sumljivo vedel. Našli so pri njem usnie-
Samo še danes
ob 4., y47., in 9. uri. ANNY ONDRA
v briljantni in razkošni veseloigri
princesa kavijar
Tel. 2730 KINO ..DVOR"
no žensko torbico,,glede katere trdi, da jo .ie že 25. i. m. našel v Lajtersbergu. V tor bici je žepni robček z mono gramom S. H.
a— Priiatelii velikonoce svinjine so vlomili v Laznici pri Limbušu skozi streho v ka;čo posestnika Miška Lešnika in mu pokradli skoro ves letošnji mesni pridelek: prekaiene šunke, krače, klobase in tudi mast. Neopaženo in tiho, kakor so prišli, so vlomilci potem tudi izginili. Lešnik ima okroc: 2.500 Din škode. Zlikovci so vsekakor dobro poznali razmere pri Lešnikovih.
Iz Cetfa
e— Celjsko me^to bo na obinem zb°ru Zveze mest Jugoslavije, ki sc bo vršil v soboto 29. t. m. v Beogradu, zastonal magistrátní predstojnik nadsvetnik g. Ivo Šu-bic.
e— Redna se.ia celjskega občin«keSa sveta
bo v petek 11. aprila ob IS. v sejni dvorani magistrata z običajnim dnevnim redom.
e— Prva seja celjskega sreskega kmetijskega odbora bo danes ob 10. dopoldne v prostorih kmetijskega urada v Vodnikovi ulici.
e— S celjskega Ljudskega vseučilišča.
Pretekli ponedeljek ie predaval na Ljudskem vseučilišču učitelj g. Viktor Pirnat i z Novega mesta o važnosti vojne mornarice. Posebei se ie bavil z naselitvijo Jugoslove-nov ob Jadranskem morju in omenil, da so bili naši mornarji že tedaj znani kot izvrstni pomorščaki. Nato je podčrtal pomen mornarice v trgovinskem in vojaškem ozira. nakar ie podal sedanje stanje našega trgovinskega in vojnega brodovia. Za uspešen razvoj naše mornarice skrbi 7 večjih in 20 manjših paroplovnih družb. Naša obala ie ena izmed najprimernejših za obrambo. V zračni črti meri 550 km, po naravni črti pa 1563 km. Zanimivo predavanje so spremljale lepe skioptične slike.
e— O štajerski kmečki hiši s posebnim ozirom na kmečko hišo v ostali Jugoslaviji bo predaval v ponedeliek 31. t m. ob 20. v celjski trgovski šoli pod okriljem L:ud-skega vseučilišča profesor mariborskega moškega učiteljišča g. Fran Baš. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
e— Prošnia usmiljenim srcem. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju se obrača na usmiljena srca z naslednjo prošnjo: Uboga družina odda svojih 7 sinov v starosti od 1 do 9 let v rejo ali za svoje. Oče je hudo bolan, mati pa se mora od gospodarja do gospodarja boriti za kruh. Podrobnejše informacije da.ie Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celiu.
e— Dve nesreči. V celjsko javno bolnico sta bila sprejeta 20-letni krojač Peter Sta-jan iz Marenberga, ki si je pri neprevidnem skoku zlomil levo nogo nad kolenom, in pa 28-letni rudar Alojz Dvoršak iz Hude jame pri Laškem, katerega ie zadel jamski voziček tako močno t>o glavi, da ima Dvoršak ranjeno čelo in poškodovano desno oko.
Iz Litije
i— Odhod g- Demšarja. Te dni se je рте-selil iz Litije okrajni živinozdravnik gosp. Ivan D e m š a r na svoje posestvo v Mokronogu. V naš kraj je prišel pred 22 leti, popírej pa je bil v deželni službi v Ljubljani. Bil je priljubljen prav v vseh vrstah, kar je prav lepo pokazalo slovo na kolodvoru, kamor ga je spre-milo lepo število prijateljev in znancev.
Iz Zagorja
z— »Mežnarje\'a Lizika« v Zagorju. Opereta »Mežnarjeva Lizika«, ki so jo uprizorili Smarčani doma in ki je nad vse pričakovanje dobro uspela, se bo uprizorila 30. t. m. ob 4. popoldne v zagorskem Sokolském domu. Pridite!
z— Ukraden gonilni jermen. V Šklen-drovcu je bil pred kratkim ponoči ukraden iz žage posestnika in gostliničarja g. Franceta Soriška 8 metrov dolg, 11 cm širok in 1 cm debel usnjat gonilni jermen, vreden 2500 Din. Tatvina je bila izvršena med pol 11. in 2. uro zjutraj. To je letos že četrta tatvina jermenov v litijskem okolišu.
Iz Trbovelj
t— Naša cesta se vedno bolj zanemarja Po nji so kotanje, v katerih se ob slabem vremenu delajo luže in avtomobili odska-kujejo, pa ni nikogar, da bi te kotanje zasul. Se slabše je preskrbljeno za pešpota, ki so ob deževnem vremenu nerabna. Pešpot od Pungerčarja do lekarne še vedno ni zagrajena in menda tudi ne bo prej, dokler se kak otrok ne bo nataknil na fižo-love preklje.
t— Uradni prostori pošte I. O uradnih prostorih pošte I. smo že večkrat pisali. Poštno ravnateljstvo prosimo, naj ima zadevo v vidu in predloži ministrstvu, da sc pri gradnji poštnih zgradb ozira v prvi vrsti tudi na našo pošto.
t— Gradnja nove šole v Hrastniku. Ker je banovinska uprava odobrila najetje posojila v svrho zidave no^e šole v Hrastniku, bo vendar enkrat definitivno rešeno tudi to pereče vprašanje.
Iz Hrastnika
h— Nesreča kolesarja. V soboto popoldne se je vozil neki J. D. s kolesom proti Postaji, umevno, da se mu je zelo mudilo. Ko je privozil okoli ovinka, je stal pred Ribnikarjevo hišo konj. Kolesar se je močno zaletel v štirinožca. Od sunka se je od-
pjf* л
1	°ride! Pride!	bOriSR BROOKS v velefilnu	и
1	„Dnevni	ik izgubljenke"	I
	Telefon 2730	„Kino ljubljanski dvor 1	1
ШЯшШШВШШЯЯШЯШЯЯ^ШШЯЯШЯЯШШВШИВ			
\
KI v haSo in pri padcu razbil šipe v oknu te sc močno obřezal po obrazu in prsih. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik g. doktor Arn4ek. Samo slučaju se je zahvaliti. _da nI postala nesreča za kolesarja usodna. Kolesarji bi morali biti zaradi sebe in drugih previdnejši. Nekateri vozijo brezobzirno m ogrožajo zlasti otroke. _
»EMDEN«
Danes bo predvajala ZKD v kinu »Ideal« ob 4., pol 6., pol 8. in 9. vele-zanimiv film »Križarka 'Emden'«. Pridite!
Iz Kranja
r— Lep razvoj kranjske zadruge državnih nameščencev. Na Marijin praznik so se zbrali v gimnazijskem poslopju člani kranjske zadruge državnih nameščencev in upokojencev. Letošnji občni zbor je bil zopet slavospev za uradnike-zadrugarje, kar je potrdil sloves tukajšnje uradniške zadruge, ki pod spretnim vodstvom stalno napreduje. Preteklo leto pa je bilo še posebno uspešno. Zborovanje je vodil predsednik g. Ivan Košnik, gimnazijski direkor. Tajniško poročilo izkazuje, da je število članov narastlo na 133. Zadruga ima svoje prodajne prostore v poslopju sreskega na-čelništva. Zadružna prodajalna nudi zadrug ar jem vse predmete v gospodinjstvu ter tudi premog, vino in mleko. Lani se »e prodalo blaga za nad 600.000 Din. dočim ]028 za okoglo 430.000 Din. Kosmati dobiček je dosegel številko skoro 52.000 (1928 pa 36.000 Din); kot čisti dobiček je preostal znesek 31.426 Din (1928 pa le 19.370 dinarjev). Čisti dobiček se je razdelil v smislu zadružnih pravil med drugim v rezervni in dobrotvorni fond. Nadalje je bila določena obrestna mera v relaciji 3.4 odst. Pri volitvah so bili izvoljeni v zadružni odbor: Gg. Ivan Košnik kot predsednik, prof. dr. S. Dolar, šolski sluga Albin Zeber, upokojeni pisarniški uradnik Anton Planinšek, učitelj Andrej Roje, davčni nadupravitelj Tomo Tavčar m ge-ometer Franc Zupančič kot člani.
r— Odhod zaslužnega delavca. Te dni se je preselil iz Kranja v Ljubljano Konrad Teply, upokojeni železniški višji revi-dent, s svojo soprogo Pepino. G. Teply, ki je rodom iz Kranja, je bil poslednja leta uslužben v Kranju. Udejstvoval se je v javnem kulturnem življenju, bil je tudi kot zastopnik uradništva svoja leta član občinskega odbora, izvoljen na demokrat-listi. Kot odločen naprednjak se je sedaj v pokoju udejstvoval kot izredno marljiv tajnik Narodne Čitalnice in aranžér letošnjih čitalničnih prireditev, čitalnica je z njegovim odhodom izgubila delavca in odbornika, kakršnih je danes malo. Želimo mu v beli Ljubljani največ sreče!
s— U. redni letni občni zbor Motokluba Jesenice bo v nedeijo 30. t. m. ob pol 10 dopoldne v gostilni Peklar na Jesenicah. Udeležba za vse člane kluba obvezna.
Iz Braslovč
br— Pirhi za Jugoslovensko Matico. Tudi letos je zbrala mladina tukajšnje šole pirhe za Jugoslovensko Matico. Zbrani znesek 146.50 Din je bil odposlan odboru Jugoslovenske Matice.
br— Sadna drevesa. Na podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva je dospela večja pošiljka cepljenih sadnih drevesc raznih dobrih vrst. V braslovški občini, ki je znana po svojih vzglednih kmetijah, se posveča velika pažnja tudi sadjarstvu, ker so dani za to vsi potrebni pogoji.
br— Zgodnji kopalec. Ne po nesreči, ampak prostovoljno se je kopal v nedeljo popoldne v Savinji g. Jože B. Pod jezom je precej časa plaval sem in tja v naraslih valovih reke. Rekel je, da voda ni baš preveč hladna,
br— Tatvina. Z vrta ge. Vovškove je neznani tat ponoči izruval pravkar posajena sadna drevesca, štiri po številu, ter jih odnesel najbrže na svoj vrt ali pa jih je prodal. Sled v mokri zemlji je bila dobro vidna. Sodi se, da je bil tat precej mlad.
Iz Ljutomera
Tj— Poskusno oranje vinogradov. G. Peter Miovič tz Maribora je v torek 25. t. m. izvedel poskusno oranje vinogradov, in sicer najprej pri vili župana g. Zemljiča in potem v vinogradu g. Rosenberga na Ka-menščaku. Oralo — okopavalnik z več vrstami nožev — in bencinski motor sta nemškega izvora; cena kompletne naprave je 34.000 Din. Oarnje je v splošnem uspelo. v bolj strmih legah in na bolj suhi prsti bi bil uspeh še lepši. Za plevelaste gorice bi bilo oralo zelo priporočljivo, ker odstranjuje plevel zelo dobro. Poskusnemu oranju je prisostvovalo mnogo večjih vinogradnikov, pa tudi dirugih radovednežev.
Iz Ptufa
j— Francoski krožek v Ptuju vabi člane hi vse, ki se zanimajo za francoščino, k predavanju profesorja Varnierja iz Zagreba o moderni francoski kulturi v nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne v mestnem gledališču. Lepe skioptične slike.
DOLENJI LOGATEC. V zadnjih letih ее opaža v Logatcu živahno stavbno gibanje, ki ga je deloma pripisovati naraščajoči industrializaciji. Tudi letos se namerava na novo postaviti več enodružinskih hiš in popraviti nekaj starih. Zidala bo tudi občina. Občinski odbor je po temeljiti razpravi na seji 22. t. m. soglasno sklenil, da bo zgradila dolenjelogaška občina novo »radno poslopje za sresko načelstvo. Ta zgradba se bo pozneje povečala v toliko, da bodo imeli prostori v njej tudi vsi drugi državni uradi., ki so nastanjeni sedaj po raznih hišah v Dolenjem Logatcu. Prostor za novo zgradbo je zelo pripraven, ker leži ob državni cesti proti postaji, kamor je osem minut hoda. Gradbena dela se bodo razpisala v kratkem, za kar pa se bodo upoštevali po sklepu občinskega odbora samo domači obrtniki. Tudi se prične v kratkem z gractbo novega kopališča. Baje bo do pričetka letne kopalne dobe kopališče že gotovo. Tako je upati, da se že vendar enkrat uredi javno kopališče, ki je tako za letovjščarje kakor tudi za domačine miino potrebno.
GOSPODARSTVO
Delno carinsko premirje
Po pettedenskih zamotanih pogajanjih je bila te dni zaključena carinska konferenca v Ženevi, ki je bila večkrat v nevarnosti, da oetane brez vsakega rezultata. Pa tudi dosežen pozitivni uspeh je zelo pičel in skromen. Enajst držav (Belgija, Nemčija, Anglija, Francija. Luksenburška, Estonska, Finska, Nizozemska, Italija, Avstrija io Švica) je podpisalo konvencijo o stabilizaciji trgovinskih pogodb, protokol za poznejša pogajanja in zaključni akt. štiri države (Portugalska, Grčija. Litva, Latvija) so podpisale samo protokol in zaključni akt. dve državi (Švedska in Danska) pa sta podpirali le zaključni akt Do podpisov ostalih enajst držav (med njimi Jugoslavija, Češkoslovaška. Poljska in Madžarska) ni prišlo večinoma iz formalnih ozirov. Težkoče^ pa obstojajo glede podpisa Češkoslovaške, Madžarske in Španije. Konferenca je državam, ki konvencije še niso podpirale dala rok za podpis do 15. aprila t. 1.
Najvažnejša določba konvencije se tiče neodpovediiivosti obstoječih trgovinskih pogodb do 1. aprila 1931. ki se pozneje avtomatično podaljša od 6 do 6 mesecev. Konvencija stopi v veljavo že 1. aprila t. 1. čeprav teče rok za podpis do 15. aprila in čeprav se ima ratifikacija izvršiti šele do 1. novembra t. 1. S konvencijo je torej v glavnem onemogočeno, da bi kaka drživa podpisnica proti volji druge pogodbene države zvišala pogodbene carine, dočim za zvišanje avtonomnih carin ni ovir; konvencija le določa, da mora država zvišanje avtonomnih carin objaviti najmanj 20 dni pred uveljavi,jenjem, nakar imajo druge iDteresirane države tekom dveh mesecev pravico zahtevati pogajanja. Ker imajo evropske države večinoma preko polovico pogodbeno vezanih carin (n. pr. Francija 80%, Nemčija 62%, Avstrija 58%. Jugoslavija 60%) velja torej za znaten del evropskih carin nekako premirje. Gotove izjeme so določene le za tarifne pogodbe med Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Za države, ki ne sklepajo tarifnih pogodb in se več ali manj držijo principa proste trgovine (Anglija, Nizozemska, Danska in Norveška) pa je v konvenciji določeno, da ne smejo v času trajanja pogodbe niti zvišati niti uvajati zaščitnih carin. Kot izhodišče stabiliziranih trgovinskih pogodb velja stanje od 23. marca t. 1.
Drugi važen rezultat predstavlja obsežen protokol o programu za nadaljnje akcije in za nadaljnja pogajanja, ki ga je sestavila druga komisija konference. Ta program se nanaša na izenačenje carinske nomenklature, na poenostavljenje carinskih formalnosti, na preprečentje posrednega protekcijonizma, na odpravo izvoznih premij in državnih subvencij, na potrebo mednarodne veterinarske konvencije, na dvojno obdavčenja in na tufeko pravo, vse v smislu olajšanja mednarodne izmenjave dobrin. Na podlagi tega protokola bodo agrarne države pozvane, da do 15. maja sporočijo Društvu narodov količine izvoza kmetijskih proizvodov in praktične predloge га olajšanje prodaje, odnosno izvoza, o čemer se bo razpravljalo na posebni mednarodni konferenci.
Usoda konvencije in predvidenih akcij je sedaj odvisna od držav, ki še niso dale svoj podpis. Češkoslovaška ni podpisala konvencij, ker hoče prej uresničiti svoj agrarni program, ki je odvisen od sporazuma z Madžarsko, ker so češkoslovaške agrarne carine vezane v pogodbi s to državo. Poleg tega je Češkoslovaška stavila za pogoj, da podpišejo konvencijo poleg Madžarske tudi Jugoslavija in Poljska. Če bo Češkoslovaška dosegla sporazum z Madžarsko in bc odpadla potreba odpovedi trgovinske pogodbe e to državo, te.daj bo tudi Češkoslovaška podpisala konvencije.
Uspeh konference je v primeri s prvotnim programom zelo klavern, vendar pa pomeni začetek akcije za gospodarsko zbli-žanje držav. Konferenca nam Je pokazala, da dobrih idej, ki so na potu uresničenja, vendar ni mogoče povsem ubiti, kajti nobena država si ne upa prevzeti moralne odgovornosti in odij povzročitelja neuspeha.
Slab izvoz v februarju
Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem izvozu v februarju, ki kažejo npram prejšnjim mesecem precejšnje nazadovanje, čeprav je bil letošnji izvoz v februarju še vedno večji kakor v lanskem februarju, ko je vladaj zaradi hude zime velik zastoj v prometa. Vsega smo letos v februarju izvozili 341.280 ton (lani 246 tisoč 709) v vrednosti 480.8 milijona Din napram 385.1 milijona Din v februarju pret. leta.
Glavni predmeti našega izvoza v februarju so bili: koruza (40.3 milijona Din, konoplja (8.4), konji (5.2), goveda (25.4), svi. nje (17.4). meso sveže (16.8). jajca (39.8), sirove kože (5.3), divje kože (4.4), gradbeni les (81.3), drva (4.1), hrastovi pragovi (9.3), izdelki iz lesa (6.4). ekstrakti za strojenje (8.2), cement (14.7), baker (50.0), iz-k opni ne (32.0). Napram prejšnjim mesecem opažamo nazadovanje izvoza v gradbenem lesu, drveh, v žitu in mesu.
V zadnjih mesecih se je naš izvo« «ribal naslednje (v oklepajih razlike napra*-predhodnemu letu):
oktober 1929 991.3 (+ 324.9) november „	8141 (4- 171.7)
december „	778.6 (+209.4)
januar 1930 616.2 (+ 190.4) februar „	480 8 (+ 95.7)
jan. febr. 1930 1097.0 (+286.2)
"V" prvih dveh mesecih t. 1. smo izvozili za 1097 milijonov Din napraní 810.8 milijona Din v odgovarjajočem razdobju pret. leta.
Podrobna statistika naše zunanje trgovine
Carinski oddelek finančnega ministrstva ja letos že zgodaj izdal tiskano podrobno statistiko naše zunanje trgovine za 1. 1920. (»Statistika spoljne trgovine kralj. Jugoslavije za 1929 god.«, str. 650, cena 200 Din; dobi se pri vseh glavnih carinarnicah). Ta izredno važna gospodarska publikacija se vsako leto po obsegu spopolnjuje. Letošnja izdaja ima tudi daljši uvod, ki vsebuje razlago statistike in način publikacije. Naštete so tudi vse trgovinske pogodbe, ki so veljale v preteklem letu (dan objave v »Službenih Novinah« in dan uveljavi jen ja). Lani so bile v veljavi trgovinske pogodbe odnosno pogodbe o največjih ugodnostih z naslednjimi državami: z Albanijo, Avstrijo.
Belgijo, Brazilijo. Grčijo, Dansko, Gdan-skim. Egiptom, Anglija, Estonijo, Italijo, Japonsko, Letonijo, Lichtensteinom, Madžarsko, Nemčijo, Norveško, Poljsko. Portugalsko, Rumunijo, Zedinjenimi državami, Finsko. Francijo, Nizozemsko, Čeh slovaško, Švico, Švedsko in Španijo.
Po načinu transporta opažamo lani ponovno naraščanje izvoza po vodni poti. Lani smo izvozili рэ vodni poti 2,256.000 ton napram 1.790.000 in 1,600.000 tonam v predhodnih dveh letih. Od skupnega izvoza smo lani izvozili 42.3% po vodi napram 39.6% 1. 1928 in 38.9% v 1. 1927.*
Ostali sumarni in deloma tudi podrobni podatki naše zunanje trgovine so iz prejšnjih objav znani. Omeniti bi še bilo. da ie naš tranzitni promet, ki se je od 0.96 milijona ton v 1. 1923. odnesno 1.83 milijona ton Ifta 1925. dvignil na 258 milijona ton v letu 1927. lani nekoliko nazadoval in je znašal le 2.34 milijona ton.
= Umetna svila prodira tudi pri nas.
Umetna svila si je po vojni zavojevala ves svet. V zgodovini industrijskega razvoja se je maloatera industrijska panoga tako naglo širila kakor zadnja leta industrija umetne svile. Umetna svila je postala že izredno važna tekstilna sjrovina. ki vedno bolj spodriva ne samo naravno svilo temveč eeveda v manjšem obsegu tudi bombaž. NTaš uvoz umetne svile v obliki přediva se je v zadnjih letih skokoma dvignil in je lani dosegel že 607.200 kg v vrednosti 45.1 milijona Din, kakor je razvidno iz naslednjega pregleda:
ton milij. Din
1024	12.0	2.1
1925	59.4	9.3
1926	140.9 16.2
1927	291.8 28.9
192S	382.5 33.7
1929	607.2 45.1
Zaradi spopolnitvo produkcijskih metod se cena umetni svili vsako leto znižuje, kar je razvidno tudi iz gornje statistike. Količina uvoza umetne svile je v zadnjih letih v znatno večji meri narasla kakor vrednost. Povprečna cena uvoženega přediva iz umetne svile je znašala leta 1926. 115 Din za kg, lani pa le še 74 Din. Trenutne konkurenčne težkoče v inozemski industriji umetne svile so gotovo tudi vzrok, da se angleška finančna skupina, ki je kupila De-stijpe.ijo drva d. d. v Tesliču, še ni mogla odločiti da realizira načrt zgradbe tvor .lice umetne svile v naši državi.
= Druga dražba kož divjadi se je vršila 25. in 26. t. m. na velesejmu v Ljubljani. Zaloga je bila srednja ter je bilo vsega 566 lozov. Po kakovosti je bilo blago le deloma dobro, večinoma pa zaradi mile zime slabo. Zanimanje kupcev (med njimi inozemskih iz Avstrije, Nemčije in Italije) je bilo samo za dobro blago, del slabše kakovosti v lisicah in kunah je ostal neprodan. Na dražbi so bile plačane kune zlatice po 980 do 1130 Din. kune belice po 800 do 900 Din, veverice zimske po 4 Din, lisice poljske po 230 do 370 Din, gorske po 350 do 510 Din, lisice gorske, glave po 700 Din, jazbeci po 52 do 78 Din, dihurji po 150 do 185 Din, podlasice bele po 50 do 56 Din, rjave po 7 do 8 D n. mačke domače po 10 Din. divje po 160 do 170 dinarjev, vidre po 850 do 900 Din. volkovi po 240 do 260 Din, srne po 15 Din, zajci' domači po 2.80 Din in divji po 15.50 do 16.50 D n.
—	Stanje Narodne banke. V najnovejšem izkazu Narodne banke od 22. t. m. je zanimivo ponovno znatno povišanje državnega dobroimetja pri banki, kar je znak ugodnega stanja državnih financ zaradi naraslih dohodkov od posrednih in neposrednih davkov. Postavka obveznosti napram državi se je namreč v tem izkazu ponovno povečala za 120 milijonov Din na 604.5 milijona Din. Devizni zaklad banke se .ie po skrčenju v drugi četrtini t. m. zopet dvignil za 40 milijonov Din. Stanje od 22. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih, razlike napram stanju od 15. t. m.): Aktiva: kovinska podlaga 402.3 (—3.3), eallo raznih računov (tečajne diference deviz) 1670.0 (+ 43.9), posojila na menice 10S1.9 (—9.8), lombard 240.3 (+0.8); pasiva: obtok bankovcev 5225.4 (—109.4), obveznosti napram državi 604.5 (+120.3), žirovne obveznosti 1210.2 (+12.3), razne obveznosti 174.4 (+8.6).
= Jugoslavenska banka, d. d. Zagreb, Dne 27. marca t. 1. se je vršil XXI. redni občni zbor Jugoslavenske banke d. d. Občni zbor je vzel poročilo ravnateljstva o poslovanju v preteklem letu na znanje, odobril zaključne račune in soglasno sprejel razdelitev čistega dobička v znesku od 10,852.793.87 Din. Po sklepu občnega zbora se bo izplačala dividenda od 8 odst. ter se bo kupon št. 21 za leto 1929. vnovčeval z 8 Din po delnici pri vseh blagajnah zavoda počenši z dnem 28. marca t. 1. Ostanek dobička se je uporabil za zvišanje rezerve in pokojninskega fonda, 937.458.59 dinarjev pa se prenese na tekoče leto. V ravnateljstvo so ponovno imenovani g. dr. Ferdinand Gramberg, veleindustrijec, Beograd, g. dr. Bogdan Gavrilovic, univerzitetni prfesor v р., Beograd, in dr. Jaroslav Preiss, podpredsednik in nad'ravnatelj Živnostenské banke, Praha. — Poslovno poročilo in zaključni računi banke se pošljejo interesentom na zahtevo brezplačno. 471
= Ljudska posojilnica v Ljubljani, r. z. z n. z. je imela svoj 34. redni občni zbor 26. marca 1930. Bilanca, ki jo je ta občni zbor odobril, izkazuje razveseljiv napredek. Hranilne vloge so se pomnožile v preteklem poslovnem letu га 21 milijonov dinarjev in so dosegle koncem leta 1929. že vsoto 180 milijonov dinarjev. Čisti dobiček znaša 549.944.76 Din, ki se je v celoti pripisal rezervnim fondom; s tem so ti na-rastli na 5,623.476.83 Din. Večje vsote so se že tekom leta razdelile v dobrodelne
nene.	471b
—	Prometna banka d. d. v Ljubljani je imela 26. marca t. 1. svoj redni občni zbor. Od 50.000 delnic je bilo zastopanih 48.060. Občni zbor je sklenil, da se stare delnice odpišejo do nom vrednosti 50.000 Din in da se izda nova emisija v znesku 4.950.000 dinarjev, katere vplačilo je zagotovljeno po posebnem konzorciju. L^pravni svet pa se pooblašča, da za to novo emisijo vse potrebno ukrene. S tem je zavod postavljen na solidno podlago in mu je zagotovljen uspešen nadaljnji razvoj.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Bush Service Corporation, družba z o. z., podružnica Maribor: Prva mariborska tovarna metel in ščetk — Norbert Minibeh, družba z o z. v Mariboru (osnovna glavnica 100.000 Din); Pečnikar,
cJje
к V/
Ш
1 • t"/ -ep s i zobje V-f
SARG0V J ' i
KALO D 0 NT
avtoprometna družba z o. z. v Št Jakobu ob Savi (osn. glavn. 30.000 Din): Avtopro-met Čarman, družba z o. z v Zgornji Ši-ški (osn. glavn. 20.000 Din); Golja & Pav-letič, trgovina z lesom v Ljubljani; Celjska vinara, družba z o. z. v Celju, podružnica v šoštanju.
= Likvidacija. V likvidacijo je. stopila Nabavna centrala taninskih tovarn, družba z o. z. v Colju.
— Konkurz je razglašen o imovini inž. Vrečka Franca, imetnika elektrotehničnega podjetja v Ljubljani, Rutarjeva ul. 7 (prvi zbor upnikov pri dež. sodišču v Ljubljani 11. aprila, oglasitveni rok do 10. maja, ugotovitveni rok 16. maja).
= V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Delavska posojilnica v Laškem, r. z. z n. z.: Živinorejska zadruga v Leskovcu pri Krškem, r. z. z o. z,; Izvozna zadruga jugoslovenskih vin v Mariboru, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Šmarju pri Jelšah, r. z. z o. z.; Kmetijska strojna zadruga, r. z. z o. z. v Trebnjem.
= 23. redni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice v Ljubljani se bo vršil 8. aprila ob 15. uri v hranilnični posvetovalnici.
BORZE
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji; največ potrebe je bilo v devizah Praga, Dunaj in Berlin. Tečaji deviz so se v splošnem nekoliko dvignili (Newyork od 56.47 na 56.50). Ie deviza Dunaj je za malenkost popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi danes za malenkost popustila. Za aranžma se je trgovala po 413, za kaso po 413.5 in za april po 414. Blairova posojila so se dalje okrepila ter se je 8% trgovalo že po 97.5, 7% pa po S6. Tudi v bančnih vrednotah je tendenca zelo prijazna ter je pri rastočih tečajih prišlo do prometa v Praštedioni po S80 in 883. v Union banki po 190 in 200. v Jugobanki po 89 in 90. v Zemaljski po 140 in V Kreditni po 101. Med industrijskimi papirji je bila zaključena le Trboveljska po 466.
Devize in valute.
Ljubljana. Ameterd. 22.73, Berlin 13.505 —13.535 (13.52). — Bruselj 7.9003. Budimpešta 9.8861. — Curih 1094.4-1097 4 (1095.9). — London 275.11—275-91 (275.51).
—	Ncwyoťk 56.50. - Pariz 220.76-222 76 (221.76). — Praga 16728—168.08 (167.68).
—	Trst 296.55.
Zagreb: Pariz 221.76, London 275.11-275.91, Newvork 56.40-56.60, Bruselj 790.03, Milan 295.475—297.475. Amsterdam 22.69875 -22.75875. Berlin 13.5050-13.5350. Dunaj 796.76—79S76, Curih 1094.4—1097.4 Praga 167.28-168 08, Budimpešta 987.11—990.11.
Cnrih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.23, London 25.1350 Newvork 516 56, Bruselj 72.07, Milan 27.0650, Madrid 64.25. Amsterdam 207.35, Dunaj 72.80 Sofija 3.7450, Praga 15.31. Varšava 57.95. Buimpešta 90.2250, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 87-5 bi.. Celjska 170 den. Ljubljanska kreditna 125 denar. Kreditni zavod 160 denar. Praštediona 870 denar, Stroine 75 den., Vevče 132 den.. Ruše 230 — 250.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 413 — 414. za «ppril 413.5 do 414 5, za december 420 — 422.5, investicijsko 86 — S6.5, agrarne 52 den.. 8% Blair 97.25 — 97.5, 7% Blair 85.875 — 86.5; bančne vrednote: Praštediona 880 — 885, Union 198 _ 200 Jugo 89.5 — 91. Kreditna 101 —103, Zemaljska 140—141, Srpska K35 den-, Ljubljanska kreditna 125 den., Poljo R5 — 65.5;" industrijske vrednote: Narodna šumska 25 blago, Našička 1600 bi., Gut-mann 190 — 200. Slaveks 73 den., Slavonija 200 don., Drava' 267 — 315, Šecerana 370 do 380, Brod vagon 102.5 — 107 5. Vevče 125 den., Dubrovačka 432 — 450, Oceanija 195 den.. Trbovelje 466 — 470.
Beograd. Voina škoda 417 — 418. 7'o Blair 905 zaklj., investicijsko 86 — 87, agrarne 54.25 — 54.5, Narodna 8720 denar.
Blagovna tržišča
Les.
+ Ljubljanska borza (27. t .m.). Tendenca za les mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za večjo množino topolovih hlodov (od 2 m dolž. navzgor I. II.). za hrastove remeljne (71 X 71, 76 X 76 in 81X81. 80 cm dolge) za jesenove, javor-jeve in bukove remeline (43 X 43. dolž. 510, 660 715, 765 in 815 mm) in za ozke frize (do 90 cm dolž., 5, 6. 7 in 8 cm široke). Nudi se 1 vagon lepih borovih hlodov. 2 vag. bukovega oglja in 40 vag. bukovih cepanio.
Žito.
+ Ljubljanska borza (27. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 kg po 2G0 do 262.5, 78 kg po 255—257.5, 77 kg po 250— 252.5: koruza: baška, času primerno suha po 147.5—150. za april po 152.5 do 155; oves: baški. navadna tarifa po 195 do 197.5: ječmen: baški, 63/64 kg po 167.5 do 170: moka: >Og«, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 405—410.
+ Novosadska blagovna borza. (27. t. m.) Tendenca prijaznejša. Promet: 38 vag. koruze, 2 vag. pšenice, 7 vag. moke in 2 vag. ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 192.50-197'-50, 78 kg 197.50 . 202.50; gonje-baška in gornjebanatsika, 78 kg 197.50 -202.50; banaška. Tisa, slep 78 kg 202.50-203. nemška 77 kg 180-185 Koruza: baška in sremska 97.5-100. za april 100-105.; za maj 102.50-105: Ьапаэка 92.50-95. Oves:
baški in sremskj 125-130. Ječmen: baški, 63 64 kg 110 — 115. Moka: baška . sOggc 335-345; »0g< 330-340; >2< 295-305; »5< 240-250; »6« 175-180; >7« 130-135; »8: 90-95. Otrobi: 75-80.
+ Binliinpeštanska terminska borza (27. t. m.). Tendenca trdna; promet živahen. Pšenica: za marc 20.20, 20.52 (obračunski tečaj 20.20) za maj 20.98-20.99 (20.70), za oktober 20.20-20.22 (20.Í0); rž: za marc 11.7 (117), za maj 11.85-11.87 (11.4), koruza za maj 12.6—1263 (12.5), za julij 12.85 -12.87 (12.70). tranzitna za maj 11.85-11.90 (11.70).
Živina
+ Živinski «ejem v Kranju (24. t m.). Na sejem je bilo prignanih 64 volov, 52 krav, 2 teleti, 4 junice, 6 bikov, 44 prašičev, skupaj 170 glav živine. Prodanih je bilo 33 volov. 18 krav, 1 tele, 2 junici, 1 bik in 20 prašičev, skupaj 75 glav. Cene so bile naslednje: voli Din 5000-4500, krave Din 2500-1500, teleta Din 8OO-7OO, junice Din 2400, biki Din 7000-5000, prašiči 2000-300 Din za komad.
ŠAH
Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane
V.	kolo
Cibic je v dams&em gambitu izgubil proti C. Vidmarju in s tem izpadel а vodstva. Profesor Žimbrek se je proti Rupniku dobro branil, vendar je po prekinjen ju izgubil. Presenečenje tega kola ie bila Hrenova zmaga nad Gabrovškom Lo-dovikom. S tem je tudi slednji izpadel iz vodstva, vsaj za nek-a-j časa. M. Vidmar je Bajca gladko in kmalu odpravil. Gabrovšek Julij si ie z zmago nad Kavečičem priboril prvo točko; kaže pa, da ne zadnjo. Erker je proti Žid an u izgubil figuro in s tem partijo. Partija Futlatvi - Vogelnik (je bila preložena.
Stanj« po V. kolu: R upnik 6, Gabrovšeik Ludo-vik, Cibic 5, Ciril Vidmar 3 in pol, Milan Vidmar, Hren 3, Kavečič 2 im pol, žšm-brek, Židan 2, Vogelnik 1 m po-1 (1), Furlam 1 (t), Erker, Gabrovšek Juli? 1, Batec pol.
VI.	kolo
Rupni'k je v tem kolu porazil Žida na z innogo sreče. Židan bi si lahko v enostavn-i kombinaciji osvoji! nasprotnikovo damo, a tega ni opazil. Vogelnik je proti C. Vidmarju že v otvoritvi dobil kmeta, s čimer si je zagotovil zmago. S tem se je precej retabilitiTal. M. Vidmar je v daraskem gambitu porazil Hrena. Kaivečič je proti Cibion v otvoritvi izgubil kmeta, kar je nasprotniku zadostovalo za zmago. Furiani stoji z Žimbrekom po iprekinjenju v popolnoma dobljeni poziciji. Gabrovšek Julij se je proti bratu Ludviku dobro držal m stoji po prek in jen ju nekoliko bolje. Partija Erker - Bajec je bila preložena.
Stanje po VI. kolu: Rupnik 6, Cibic 5, Gabrovšek Ludovik 4 (1), Milan Vidmar 4, Ciril Vidmar 3 in pol. Hren 3, Vogelnik 2 ra pol (1), Kavečič 2 ш pol, Žšmbrek 2 (1), Židan 2, Furiani 1 (2), Erker, Gabrovšek Julšj 1 (1), Bajec pol (1).
VII.	kolo
Pri smočnjem kolu se je prva končala partija Ciril Vidmar - Kavečič, ki jo je dobil Vidmar. Drugo partijo je dobi! v indijski igri Ludovik Gabrovšek proti Cřbicu. Proti 10. uri je bi!o stanje naslednje: Furiani proti Židanu v boljši poziciji; Rupnik proti Bajou tudi v nekoliko boljšem položaju; Егкет proti Hrenu v prilično enaki poziciji. Partija Milan Vidmar - Julij Gabrovšek je bila prekinjena v boljšem položaju za Vidmarja. Preložena je partija Vogelnik - prof. Žřmbrek.
Koroške novice
Podaljšanje šolske dobe na osem let je precej razburilo kmečko prebivalstvo pc vsej deželi. Kmečki poslanci so gtasovah v deželnem zboru proti podaljšanju, samo Feinig ne. Ta gospod ie že v šolskem odseku zagovarjal podaljšanje s poudarkom, da se bodo slovenski otroci naučili več nemščine! Kmečki poslanci so opozarjali deželni zbor, da na eno- in dvorazredmicah sploh nii učnega načrta za osein let in otroci bodo po 14. letu Ienuharili v šolski sobi mesto da bi že delali doma, kjer jih potrebujejo. Km eřsle' poslanci bi videli radi, da bi se otnoci v ljudski šoli mnogo naučiti, pri sedanji učni ureditvi pa m dobrih uspehov in otroci sede trd ali štiri leta v enem in istem razredu in celo na petrazrednš šolii v Dobrti vasi so morali učenci doslej sedeti v petem razredu tri leta, odslej bodo sedeli pa štiri.
Odposlanstvo iz Pliberka, Suhe, Labuda in Železne Kaple se je z glasilo pred dnevi pri zveznem kanclerju ter ga naprosilo pomoči za kmetijstvo in za zgradbo in popravo cest. Pri deželni vladi v Celovcu so padle na deputaci.io ostre opazke, ker ni hotela predložita nii svojih zahtev.
Občinski, odbor v Žitarivasi ie sklen-il za letos 150odstotno občinsko dcklado mesto lanske 80odstotne. Občina najame še 10.000 šilingov posojila, da bo poravnala nekatere zastanke iz zadnjih let- Značilno za raz-liere v občini je to, da plača najemnik Dništvemega doma od trgovine in gostilne toliko davka, kolikor dva druga trgovca in šitirie gostilničarji skupaj.
Vremensko poročilo
Dunajska vremenska napoved ia petek:
Izpremenljivo vreme bo trajalo dalje, nekoliko hladneje. V južnih Alpah večinoma jasno, v severnih Alpah padavine.
/
Iz življenja in sveta

-- ■-----
Posle«
K stoletnici grškega osvobojenja
davno mesto Atene s staroslavno Akropolo v ozadja.
Prižiganje električnih luči na daljavo 11.000 km
Nov uspeh Viljema Marconija — 30.000 kilovatov, da zagori ena
sama slabotna žarnica
cilja komaj tisočinka enega vata. Če hočemo na takšen način prižgati elek? trično žarnico, pa naj bo še tako sla* botna (recimo, da ima svetilne moči za eno svečo), potrebujemo najmanj 1 wat električne sile. To se pravi, da bi morali uporabiti celih 30.000 kilo» watov, da prižgemo eno samo slabotno žarnico na daljavo 11.000 km! Od tega smo seveda še zelo daleč, da bi lahko tako razsipno gospodarili z električno silo in tudi ni človeka na zemlji, ki bi hotel plačevati stroške za takšno raz» eipnost. Predrago bi ga stalo. Ampak princip je tu in kakor spravljamo da* nes na ogromne daljave v tek električ? ne prekinjevalce, ki s svoje strani sprožijo tok za prižiganje žarnic, tako bomo v bodoče lahko prižigali žarnice neposredno. Treba je najti samo pot, da se omeji izguba električne energije pri prenosu. Na tem problemu dela danes cela vrsta znanstvenikov in so dosegli tudi že nekaj začetnih uspehov.
Preteklo sredo se je italijanskemu iznajditelju Marconiju posrečil naj« večji poskus, ki so ga kdajkoli napra? vili v panogi brezžične transmisije električne energije. Marconijev sloves na tem polju je nesporen, vendar se je v splošno navdušenje nad napo veda« nim poskusom vrival tudi rahel dvom, da?li se bo iznajditelju tudi posrečila njegova zamisel.
Marconi je bil obljubil, da bo 26. te« 'ga meseca s krova svoje ladje »Elek? tre,« ki je zasidrana v genovskem pri? stanišču, oddal električno strujo in ž njo spravil v tek interruptor na mesta ni hiši v Sidneyu, da bodo v hipu za» gorele vse žarnice. Ta veličastni po? skus med dvema mestoma na razdaljo 11.000 km je napravil .Marconi na po? vabilo prirediteljev radiotelefonske razstave v Sidneyu, ki so hoteli na po* i sebno slavnosten način otvoriti svojo prireditev.
Iznajditelj je trdil, da ima v to svr» ho potrebne aparate na krovu svoje ladje in je tudi sijajno izpolnil svojo obljubo. Poslal je električno strujo po brezžičnem potu na veliko razdaljo in tako rešil problem, ki so ga smatrali vsi strokovnjaki za nemogočega.
Točno ob n^.siednie^rggsbga^a^ sa je pritisnil Marconi na gumbin na drugi strani zemlje so zažarele elek? trične luči ter izzvale navdušenje ne samo avstralske celine marveč vsega sveta. Posrečeni eksperiment je otvo? ril novo epoho neslutenih možností v razvoju transmisije električne sile na daljavo.
Seveda pa s tem ni rečeno, da bi bil problem takšnega prenosa električne energije že uporabno rešen. To nam pojasni naslednji primer: Izguba, ki jo utrpimo z brezžičnim prenosom elek? trike, ie ogromna. Če oddamo n. pr. 30 kilowatov na to daljavo, dospe do
Viljem Marconi
Oblacilnica za Veliko noč
Krasni vzorci štofov zadnjih novosti za ШГ fWWftiflKF 4. t." d. najceneje pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA
Ponarejeni šakal
Februarja t. L se je ustavil v veli» kem kairskem hotelu bogat Američan. Hotel je videti vse čudeže egiptske des žele. Po obisku piramid in velike sfin? ge si je zaželel noči v puščavi s šaka? lovim tulen jem. Prav za prav so ša? kali tam okrog že zdavnaj ugonoblje? ni. Prej bi jih Američan slišal na na« šem Pelješcu v Dalmaciji! A hotelski ravnatelj je moral ustreči bogatemu gostu. Poslal ga je na oslu in z vod* niki v oddaljen kraj, kjer bi baje lah» ko slišal šakale. Sluge so postavili so* tor in naredili ogenj. Potem se je pri® kazala nad puščavo velika rdeča luna in v daljavi se je res oglasil šakal. Za« vijal je dolgo časa. Toda Američan je samo zaklel in šel spat, ne da bi se zmenil za atrakcijo. Po povratku v Kairo je predložil postrežljivi direk* tor dolg račun za puščavo, osla, šotor, vodnike in večerjo. Toda gost je ne* pričakovano odklonil plačilo in zahte? val, naj pošljejo njegovo prtljago v drug hotel. »Jutri se bom preselil,« je rekel, »doma v Ameriki sem ravnatelj velikega zoologičnega vrta in se bolj spoznam na šakale nego vi in ta be? dak, katerega ste poslali z mano v pu« ščavo. Rigal je kakor osel, jaz pa sem hotel slišati šakala!« Po tem razgovo? ru je izgubil svojo službo v hotelu arabski natakar Omar Ših. Ravnatelj imi ni hotel izplačati denarja za dva tedna naprej, kakor bi moral storiti po pogodbi. Omar je vložil tožbo in re« kel sodniku: »Nisem kriv, da je Arne«
ričan tako dobro poznal šakalov "glas. Do sedaj so bili z menoj zadovoljni vsi turisti. Tudi ravnatelj je poslušal moje tulenje, ko me je sprejel v sluz» bo, in mu je bilo všeč.« Sodnik je ugo? dil pritožbi in je moral hotel laži? šakalu izplačati zahtevani znesek.
Rin-Tin-Tin v pokoju
Leta 1917. je našel ameriški letalec kapitan Duncan na zapadni fronti, v zapuščenem nemškem jarku, približno šest mesecev starega volčjega psa. Imel je bakren obesek s številko in ime« nora »Caro«. Američani so vzeli »ujet« nika« v domovino in ta si je potem v Hollywoodu napravil svetovno ime kot filmski pasji zvezdnik Rin?Tin?Tin. Zaslužil je letno najmanj po 25.000 do* larjev, a zdaj poroča »Verity«, da je stopil v pokoj. Sicer se bo udejstvoval kot učitelj filmskega pasjega narašča» ja, a to je že bolj skromen poklic. Zvočni film je naredil konec Rin?Tin? Tinovi slavi. Zvezdnik se je odlikoval, dokler mu je režiser lahko glasno za? klical ali zažvižgal povelje. Planil je potem na sovražnika ali ostal kakor nepremičen kip z napetimi ušesi in so ga občudovali milijoni obiskovalcev vseh svetovnih kinematografov. A pri snemanju zvočnega filma ujamejo nes usmiljeni mikrofoni natančno vsak glas. Režiserju so preostale samo kret? nje, mutasta povelja, in tem Rin?Tin? Tin ni mogel brezhibno slediti. To je umljivo. Še človeški igralci so slabo opazili ali napačno razumeli nema po« velja. Zato so uvedli električne napise, ki po potrebi ukazujejo: »Smeh!« ali »Korak naprej!« ali »Začudenje!« itd. A Rin?Tin?Tin ne zna čitati in je mo« ral v pokoj...
„Veleizdaja"
Nemški desničarski nacionalci ima» jo večino v turingijskem deželnem zboru. Na njegovo zahtevo je predlo« žil oblastni notranji minister državni skupščini zanimivo zahtevo. Predlaga, da bi se dodala nemškemu kazenske* mu zakoniku nova točka o veleizdaji, ki predvideva dolgoletno ječo za »oskrunjenje nemške krvi«. Nemci in Nemke, ki bi_ imeli otroke v zakonu z Židinjo ali Židom, s Kitajci, Japon? ci, zamorci in drugimi »manjvrednimi narodi«, morajo za pokoro v ječo. Oblasti pa morajo prepovedati slične zakone in jih proglasiti za neveljavne. Seveda bo ostal ta načrt sartio značil? na pobožna želja. Država bi se samo osmešila s slično prepovedjo. Znano je, da je lažje zadržati čredo bolh, ne« go zaljubljen par.
Letala brez vodnika
Po uspešnih poskušnjah je sklenila ameriška poštna uprava, da bo poši? ljala pism2 in različno blago križem Zedinjenih držav z letali brez pilotov. Vodijo jih na tleh nameščeni električ? ni aparati, ki so kos poljubni daljavi. S tem se bo zopet zmanjšalo število človeških žrtev. Seveda je prepovedan osebni promet s temi tovornimi letali.
Tudi na Španskem so poplave
Nevihte, ki so nedavno divjale v južnozapadni Franciji, so močno prizadele tacB vzhodni del Španije. Pri mestu Saragossi je reka Ebro poplavila vso pokrajino in napravila silno škodo. Tudi
mesto samo je pod vodo.
Pajki v predilnici
Letalci rabijo za fotografske posnet« ke posebne, jako drage filme. Izdelu? jejo jih iz neke jako odporne pajčevi? ne v kanadskem državnem fizikalnem laboratoriju. Tam biva v posebni pre? dilnici nebroj pajkov posebne vrste. Preprost mehanizem jih prisili, da ne? prenehoma lazijo okoli vretenca, ki na« vija njih pajčevino. Ta preja je zelo draga in po končanem delavniku dobi* vajo pajki redno zasluženo izdatno kosilo.
Prve posledice
prehlada so hri-pavosi in kašelj.
Te neprijetne pojave odstranite brzo s
Denar ni vse
Mistress Ida Flagler, vdova nekda? njega lastnika petrolejskih vrelcev, je med najbolj petičními Američankami. V zadnjih 30 letih je narastlo nje pre? moženje na 900 milijonov dinarjev. Sa? ino lani je prejela 32 milijonov dinar? jev obresti. A jih ni utegnila porabiti in se zato obresti vedno pripišejo h glavnici. Po moževi smrti, leta 1898., je nesrečna žena namreč zblaznela in od tedaj ni zapustila norišnice.
Papeževa himna
Sv. oče je sprejel znanega komponi? sta Mascagnija, avtorja opere »Caval? leria rusticana«, in se je ž njim razgo? varjal pol ure. Naročil mu je novo himno za vatikansko državo. Kot do? ber katoličan je sprejel skladatelj čast? no naročilo in je obljubil, da se bo ta? koj lotil dela ter začasno pustil poči? vati vse svoje ostale načrte.
SOKOL
Napredek Sokolskega tiska. Kakor
javlja uredništvo Sokolskega Glasnika, bo izhajail uradni organ .Saveza Sokola Kralje, vine Jugoslavije počenši s 1. aprilom trikrat na mesec jn bo seveda prinaša' vsled tega novice iiz sokolskih društev in žup nekoliko hitreje. Vsekakor ie ta napredek pripisovati povečanemu številu naročnikov. Potrebno pa bi bšlo, ako bi se doseg!© čim-preie izdajanje vsakot eden sko. Pod novo upravo je organizirana tudi in-sercijska služba po vseh večjih mestih države. V tem oziru je vsekakor Sokolski Glasnik fei. ki prihaja v vsa sokolská društva cele države v tolikih iztisnil, da ise oglaševanje r njen sigurno izplača. Svoj k svod emu!
Vesti iz Saveza. — Izvršni odbor j« imel medtem več svojih sej, na katerih se je izdelalo razne pravilnike in poslovnike ter tudj vzorna pravila za sokolská društva, ki so, seveda pri sedanji popolnemu enotni organizaciji obvezna za vsa društva. Ravno t ako pa slede vsem tem predpisom tudi enotna navodila za knjigovodstvo drtr štev. ki m je izdelal gospodarski odsek saveza. Tozadevne obrazce bo izdate Jugoslovenska Sokolská Matica v Ljubljani. — Z dosedanjimi dobavitelji se bodo napravile pogodbe glede prodaje sokolskih opremmh predmetov, vendar pa i>o pooblaščena tudi Sokolská matica za prodajo vseli sokolskih potrebščin in druge opreme, not. tiskovin itd. — Glede formiranja nove vinkovačke sokolské župe je bil pooblaščen predsednik organizacijskega odseka, da uredi to vprašanje.
Vprašanje meja sokolskih žtrp bo vsekakor postato aktualno šele po všesokolském zletu v Beogradu. Predvsem bo treba tedaj rešřtí zadevo, ali na i se formira velike župe z mnogimi okrožji, kakor iima to izvedeno poljsko Sokolstvo, ali srednjeveške župe, kakor ie to sedaj pri rras in na Češkem. aR pa se popolnoma opusti okrožno organizacijo ter osnuje mnogo malih žup O tem bo na vsak način potreben intenziven študij. Tudf v našem listu se bodemo o tem ogtesnll pravočasno, da se taka važna OTganizačna zadeva sprovede enotno in na temelju vsestranskih izkušeni
Pokrajinski zlet ČOS v Hodonínu na Moravském se bo delil po dosedanjih dispozicijah v dve prireditvi: 1. junija bo zlet dece in naraščaja, 8. junija pa bo ve. Иа1 nastopu članstva. Program bo obsegal na koncu velSko sceno, kier bodo napravili vsi deMoči oddelki velike pismenke T. G. M. in število 80. Na tem pokrajinskem ztetu bo sodelovalo Sokolstvo cele Moravske in sosedne Slovaške.
Iz kitajske državljanske vojne
Generala Jenslšan (levo) ta Feng, bivša huda sovražnika, sta se zedinfla ta sťvorfla v neodvisno vlado. Odstavila sta vse uradnike nankinške narodne vlade, ki je pooblastila Čankajška, da ukrotí upornika. Kitajska stoji tedaj na pragu nove domače vojne.
Pektogn
generala
Roda ^R oda:
Ženske so zagonetke
Ne vem. kdo je izumil besedo o zagonetni ženski naravi — bržkone je bil Francoz. Vsekakor je Sardou od tega živel in še ob času, ko je bila Ibsenova slava na višku, je beseda krožila po svetu.
Tedaj je prišel Weininger in odgrnSl «astor; prišel je Freud in zastor popolnoma odmaknil. Odtlej je neumna reče-eica mrtva.
Ženska je zagonetka, gotovo; pa če
si ž njo sam. ti pove rešitev.
*
Beseda me je nekoč zelo zgrabila in me ni več spustila — po zaslugi nekega mladostnega vtisa. To je bilo takole:
Z enajstimi leti, davno preden sem vedel kaj o ženskah, sem sanjaril o Do-ri. Takrat, pred pet in štiridesetimi leti, ji je bilo dvanajst let. Danes jih šteje devet in trideset, je fabrikantinja ш se imenuje Dolly.
Sanjaril sem torej o Dori: pobožno, spoštljivo, neizrekljivo vroče.
Nekoč sem jo dobil v njenem stanovanju, pozno v somraku. Samo — v njeni sobi. SvetMjke so gorekv
Vstopil sem bil v plašču, s klobukom lepo v roki, in še ves premražen od poti sem, po vseh udih; obstal sem ob vratih, ves v zadregi, da sem jo srečal in zaječi jal:
»Dober večer.« Cisto tiho. Nič dragega.
Samo sekunda ie pretekla — Dora se
je čudmo dvignila — se čudno zasme-jala — oči so se ji zabliskale. Stopila je k meni in iztegnila svojo tačico — ne, da ji jo stisnem, o ne, ampak da ji jo po-Jjubim. Da jo poljubim — jaz; ona, dvanajstletnica .. .
Ko nisem takoj razumel, me je nestrpno opomnila:
»No —?«
Tedaj sem izpolnil ukaz.
In ona — med tem ko se ji je čudni nasmeh ojačii:
»Poljubi me!«
». . . Kako? Kaj naj storim??«
»Poljubi me!«
Še nobena m od mene kaj takšnega zahtevala; tega nisem razumel.
Ali ji je hipoma upadel pogum? — Izginila je v drugo, temno sobo.
Končno sem se zbral, skočil za njo in . . *
>Ne ta,« je zavreščala. In me potisni-
la nazaj, v poilno svetlobo. — Tu mi je
ponudila svoje ustnice.
Hotel sem . . .
Ona pa se je zakrohotaTa — zvila se je od smeha — in šinila proč, dokončno, ne da bi io poljubil.
Dolga leta je nisem več videl.
In leto in dan sem premišljeval o tem prvem srečanju z žensko. Kaj je bilo
vse to . . .? Kdo mi to posloveni? *
Kmalu sem slišal: »Ženske so zagonetke.«
Čeprav ni bilo pojasnilo, je bilo vsaj tolažba zame: odkritje, da ne črkujem samo jaz, neizkušenec. o vedenju žensk — da delijo tudi odrasli, pametnjaki, da, največji pesniki in modrijani, mojo usodo.
*
Hotela je, da jo poljubim, a samo v svetlobi. — Zakaj?
Včeraj sem jo vprašal: Dolly, fabri-kantinjo.
Spočetka se ni mogla spomniti.
Potem se je zakrohotala — tako glasno kakor tedaj, le da se danes ni zvila --krohotala se je in pripovedovala:
»Ah, prvi poljub —? To ste bili vi —? Nisem vedela več; menila sem, da je bil vaš bratranec. — In kako se je primerilo? Marga, moja prijateljica, mi je bila rekla: »Pazi — kadar moški koga •poljubijo, vedno zaprejo oči.« — To sem hotela videti — za to sem potrebovala luči.«
*
Resnično — včeraj, ko mi je to priznala, bi bil počil od jeze.
Hotela je videti, da-li zamežim!
In nad to abotno gosko sem si desetletja razbijal glavo . . .
(Úohro xdravfe I
je največje blago. Vzemite redno za predjužnek in malico po eno skodelico
OVOMALTI
z mlekom. To je najsigurnejši način za ohranitev zdravja
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Petek, 28. marca LJUBLJANA 1.2.30: Reproducirana gfesba. — 13: Napoved časa, borza, reprodueřr. glasba. —«
—	13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — IS.30: Es-peranto. — 19: Gospodinjska wra. — 19.30: Italijanščina, — 20: III. Me in k>v propagandni koncert. — 21: Pevski večer ge. Sax Prisiovškove. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota. 2Я. marca. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana sdae-ba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. - 18:
Propagandno predavanje o Dalmaciji. _
18.30: Nemščina. _ 19: Delavska ura. _
20: Prenos iz Beograda. — 22: Naooved časa in poročila. — Lahka godba BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba.
—	12.40: Koncert radio - orkestra. — 18: Popoldanski koncert. — 20: Koncertni večer. — 22: Poročila. _ 22.15: Komedija. — 22.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. - PRAGA 16.3П: Popoldanski koncert.
19.05: Lahka sodba. — 20: Dramski večer. _ 22.20: Godba za ples. — BRNO 16.30: Koncert rz Prage. — 1905: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenro it Prage. _ VARŠAVA 20.30: Koncert lahke glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldansiki koncert. — 16.30: Koncert orkestra. — 18.10: Komorna glasba. _ 20: Prenos koncerta Umberta Urbana. — 21: Opereta. — Poljuden koncert orkestra. — BERLIN 16.30: ' Popoldanski koncert. — 18.25: Reproducirana glasba. — 20: Koncert operetne glasbe. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert orkestra. — 19.30: Ves program iz Stuttgarta. _ LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. _ 20:
Zabaven večer. — Nočni koncert in ples.__
STUTTGART 16: Koncert iz Frankiurta.
—	19.30: Klavirski koncert. — 20: Veseloigra. — 21.15: Onfretna glasba. _ Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert orkestra. — 19.30: Dramsiki večer. — Ciganska godba.
—	LONDON 20.30: Pevski in violinski koncert. — 23.40: Godba za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. —— 21.02: Prenos opere ali koncert.
Borba proti jetiki
Kje naj se postavi novi sanatorij za bolne na pljučih?
Minister prometa inž. Radfivojevič je pred kratkim odobril zgraditev dveh saTia-torijev га železničarje bolne na pljuäh. Eden naj bi bil v Južni Srbiji, dragi pa v Slovenija. V ta namen sestavljena komisija se ?e odločila v Sloveniji za pobočje Pohorja in mi poverila častne nalogo, da predlagam za izvedbo načrta primeren ктај in eventualno tudi primerno posestvo. Naloga, ki птј ie bila s tem poverjena, je častna, vendar Pa težka in odgovorna! Zato potrebujem dobrohotnih nasvetov in podpore vseh činiteli e v, ki bližje poznajo to ozemlje.
Zbog informacije seznanjam širše občinstvo s pogoji, katerim bi moral ustrezat-krai, določen za sanatorij. Glavni pogoj ie majhen ohlajevalni količnik (Äbkii'hhmgs-icrösse), ki ga tvori po Dornu posledniioa vseh klimatskih elementov vplivajočih na človeški organizem v smislu ohlajeni a od-nosrao znižanja telesne toplote Dorn se je v Davosu prav posebno bavil s proučevanjem tega količnika in iznašel tudi tako тл'ат Dornov >frigometer«, ki omogoča relativno lahek rračin sprotno merjenje ohla-jevalnega količnika. Ta količnik zavisi od vetrov, zunanje temperature, zračne vlage in solnčnega žara. Podnebje z raznolikim in v kratki dobi hitro se menjajoči«! oWa-jevalntim količnikom je za človeški organizem nezdravo. Prija nam pa, ako se količnik ohlajenja giblje v zmernih mejah in tudi ni podvržen velikim izpremembam. KK-matsk razmere z ugodnim ohiajevalnim količnika vplivajo na človeški organizem ne le kot klimatski dražljaj, ki povzroča pomnoži tev občih m lokalnih specifičnih zaščitnih snovi, marveč pomenijo zanj tudi dafrekosežno št edeme toplotnega gospodarstva in okrepitev njegovih odpornih sil. Kraji z majhnim ohlajevalnim količnikom se odlikujejo po številnih solnčnih dneh in po močnem solnčnem žara. po primerno zmižani temperaturi, po zaščiti pred ve-iTom. po pomamjk?ndu megle, neznatni vlagi itd. Taki kraji se nahajajo predvsem v sorskih višinah; najdemo pa jih z izvestno orne": hi jo tudi v srednje visokih legah m v ravnini.
Glede na lego kraja razlikujemo sana-
fiorije v nižavah (do 500 m višine), v sred-ттлН viffim (cd 500 do 1000 m) in slednjič v gorskih višinah (nad 1000 m). V gorski višini leže n- pr. vsi kraji na grebenu Pohorja. od Sv. Bolfenka preko Mariborske řn Ruške koče, od Klopnega. Stranskega m velikega vrha, Plešice, Planinke. Ribniškega sedla m Velike- Kope do Krinkovega vrha na zahodni sitrani Pohorja. V srednji višini leže n. pr. Sv. Martin, Tin je, Kebelj, Sv. Kungota. Sv. Križ nad Mariborom. Sv, Urban. Sv. Lovrenc, Sv. Anton in Ribnica na severni strani Pohorja, itd. Na Golniku imamo gorsfco, v Topolšici srdnie višinsko •n na Kle no vniku nižinsko zdravilišče.
Za jetičnike veláaio gorski sanatorij j kot prav posebno ugodni, zdravilni. S stopnjevanjem višine se množi število solnčnih dni» narašča učinek solnčnega žarka, pridobiva zra<k na čistoti, pada množina vodne pare in zračnega tlaka, se znižuje letno ko-lebanje temperature in istotako tudi tvorba oblakov v primeri s prilikami v ravni«. Vse naštete okoliščine učinkujejo na človeški organizem kot prav posebna i zpod-huda, dražljaj, kar povzroča ozačanje naših občih in krajevnih odpornih sil. Navedene okoliščine so znatno drugačne, kjer gre za kraje na grebenu gorovja, odnosno za kra:e na njegovem pobočju.
Gorski sanatorii imajo poleg številnih vrlin glede svoje učinkovitosti le ta nedostatek» da stane ogromne svote ne le njihova zgradile v, marveč tudi njihovo vzdrževanje, oskrba bolnikov, gradnja dovoznih cest itd. Ta dejstva so kriva, da so izdatki za pobijanje jetike v goratih državah znatno večji, kakor drugod. Švica n. pr. i-zdaie približno eno dvainajstino vsega proračuna za pobijanje jetike. Pri nas znaša celotni izdatek za nego narodnega zdravja le nekaj odstotkov vsega proračuna in v to vsoto so všteti tudi vsi izdatiká za pboijawje jetike. Pomanjkanje primernih gorskih krajev, predvsem pa sredstev je dovedlo razne države do ustanavljanja sanatorijev v nizkih legah, zlasti v ravnini tako pretežno v Nemčiji, Avstriji in Franc';: Švica se je morala odločiti za gorske ti'd i iz vzroka., ker ji v ravnini primanjkujejo primerni kraji-
K oživotvorerniu zdravilišč v ravnini je pripomoglo tudj veliko napredovanje fizikalne medicine, ki je ustvarila umetno višinsko solnce, neodvisno od vremenskih prilik, ki umetno proizvaja z ozonom prepojen; zrak. Slednjič je pripomoglo k temu tuďi spoznanje, da za ozdravljenje jetike ne zadošča že gorski zrak, marveč da je potrebna tudi dobra prebrana, ležanje, skrbna nega in oskrba bolnikov, pripomočki, ki se dajo v ravnini v marsičem celo laglje izvajati kakor na planinah.
Vsa našteta dejstva so vplivala na preobrat v naziranjih glede primerne lege za zdravilišča in dovedla do spoznanja, da so zanja sposobni tudi niže ležeči kraji in ravnine s svojimi klimatskimi prilikam. Prvotno so postavljal nižinske satiatorije poljubno ne oziraje se mnogo na krajevne razmere, danes pa morajo kraji, k.ier se hoče ustanoviti sanatorij, po možnosti ustrezati naslednjim pogojem: biti morajo precej oddaljeni od industrijskih središč; izključena mora biti tudi možnost, da se v bližini kraja ne oživotvorj kakr industrija; ležat; morajo odprto proti jugu; absolutno morajo biti zavarovani protii severnim in vzhodnim vetrovom; obdajati jih mora obširno gozdovi e iglastega značaja (smrečje) ali pa morajo vsaj mejiti nanj; tla morajo bit suha in za vodo lahko propustljiva (po možnosti peščenec); menjava temperature si ne sme slediti prehitro in v preostri obliki; tvorba me gel mora bi-ts Čim manjša, tudi po zimi; tak kraj torej spada daleč stran od močvirnatega ozemlia. Razen tega je za zdraviliški obrat, za bolnice
hi za svojce potrebno, da ni kraj preveč oddaljen od železnice in od glavne ceste, da je spojen z že obstoječo cesto, ki jo je treba kvečjemu zboli sati in popraviti, da je v bližini dobra pitna voda v toliki količini, da zadošča za pranje, čiščenje- kopanje, nadatie da kraj ni preveč oddaljen od poštnega in brzojavnega obrata, da ima možnost priključitve na bližnji električni vod z dovolj močno strujo, in končno, da ima v primeru, ako leži na pobočju gorovja, za postavitev sanatoriia. ležalnic in drugega najmanj 20.000 kv. metrov kolikor mogoče vodoravne ploskve.
Kraj, ki ustreza naštetim pogojem, ima za človeški organizem ugoden ohlajevalni količnik (AbkiüMungsgrösse) in je zato prikladen za sanatorij. Takšen krai moramo najti na južnem pobočju Pohorja. Zato je treba pregledati ozemlje Eram-Ranče-Pla-n>ica> Zgornja Polskava-Loka, do Sv. Primoža Ln Sv. Uršule, Slovenska Bistrica-Sv. Martin, Zgornja Bistrica-Tinje in Ven-čeesLj, Čadram-Kebelj, Zreče-Kunigunda. Pregledati pa bo treba tudi ozemlje okoli Kamnioe do Sv. Urbana, okoli Vurberga itd.
Tak pripraven krai najti so poklicani predvsem zdravniki, duhovniki, učitelji, župani, žandarmerija in ljubitelji naših planin-Njem velja moje vabilo za sodelovanje pri reševanju tega važnega vprašanja in prošnja, da pregledajo svoje ozenn'ie na krai. ki bi odgovarjal naštetim pogojem. Prosim jih, da mi ga z opisom krajevnih razmer pismeno ali ustno javijo. Hkratu naj blagovolijo tudj poizvedeti in ml naznaniti, ako bi se moglo dobiti na takem ugodnem ozem lju približno 0 ali še več hektarjev obsegajoče posestvo.
Docent dr. Ivan Matko.
NOGAVICE 2 Ž.I60M
HD
Najboljše, najtrajne^e. zato 13	najcenejše!
Zanimivosti iz zagorske doline
Zagorje, v marcu.
šablonsko prosvetno delo je smrt vsakega napredka. Novih pobud je vnesel v delo dramskega odseka našega Sokola pisatelj, sedaj naš občan dr. Slavko Grum. Pod njegovim veščim vodstvom se je ustanovila dramska šola, ki beleži lepo število obiskovalcev, tudi takih, ki jim ni do udejstvo-vanja na deskah, ker je snov, ki jo obravnava predavatelj, vsesplošna in se dotika človekovih udejstvovanj v družbi in zakonu; vsa ta snov pa je spretno prenešena v zvezo z »deskami«. Predavanja so v torkih, četrtkih in sobotah, dostop je vsakomur prost. Dr. Grum režira sedaj pretresljivo Maeterlinkovo vojno dramo »Stil-mondski župan«, zato običajna predavanja do uprizoritve izostanejo.
Masarykova proslava je uspela prav lepo. Sodeloval je godbeni odsek Glasbenega društva, šolska mladina in predavatelj učitelj g. Kopriva, ki je po pozdravnem govoru društvenega staroste obrazložil živ-ljenslto delo češkoslovaškega osvoboditelja. Proslave se je udeležilo mnogobrojno občinstvo, med njimi zastopniki javnih kor-poracij.
Nedavno je z velikim uspehom gostoval v Sokolském domu komorni trio: Ši-vic, Korošec in Gregore, že s prvim komadom ustvarjeni kontakt med poslušalci in izvajalci je ob sicer zelo resnem programu vzdržal do konca. Zagorjani so s tem dokazali, da cenijo in umevajo tudi resno glasbo, ki zahteva obojestranske glasbene kulture. G. šivica poznamo kot izvrstnega pianista že izza gostovanja pevskega okteta akademikov. To pot se nam je predstavil tudi kot komponist z manjšim delom v dveh odstavkih za klavir, flavto in basov-klarinet. Enostavno in baš zato mično in občuteno delce je poklonil Glasbenemu društvu v Zagorju kot pokrovitelju njih prvega tovrstnega javnega nastopa. Omenjeno gostovanje je nekak uvod k proslavi Glas. društva,, ki bo junija proslavilo 20-letnico obstoja. 'Priredilo bo slavnostno akademijo ob sodelovanju okoliških pevskih društev.
Veliko delavnost izkazuje kmetijska šola v Zagorju. Priredila je že poučne izlete v Ljubljano in Litijo. Baš te dni zaključuje in bomo kasneje objavili obširnejše poročilo o njeni aktivnosti. V nedeljo 16. t. m. je v njenem okrilju imel predavanje s filmom strokovni učitelj iz šole na Grmu g. Kafol. Film je prinesel iz Zagreba ravnatelj agri-kulturnega zavoda g. Pučnik. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano.
Rdeči križ je določil dnevu 6. aprila geslo »Naša deca k morju«. Zbirali se bodo prostovoljni prispevki, s katerimi bo odposlanih nekaj bolehnih otrok k morju na okrevanje.
V občinski dvorani je priredilo KJS lepo uspelo in izvrstno obiskano predavanje »Hi-gijena žene«. Predavala je ženska zdravnica gospa dr. M. Finkova iz Ljubljane. Na Sv. Planini se je istotako vršilo drugo predavanje iz ciklusa »Nega dojenčka«. To pot je bilo izvrstno obiskano. Tretje in zadnje predavanje o tem bo eno prihodnjih nedelj. Predava gdč. Angela Boškinova, zaščitna sestra higijenskega zavoda v Trbovljah.
Pozabiti ne smemo na naše šahiste. Ti pridno študirajo svoje nakane, s katerimi upajo odnesti časten rezultat iz dvoboja z Ratečani, ki se bo odigral 13. ali pa 20. aprila v Zidanem mostu, želimo mnogo smole, — kajpak, le nasprotnikom ...
Bilanca letošnjega predpusta je bila v vseh pogledih brez spodtike. Morda bi bilo tu in tam treba vleči »ploh«, če ni prišlo do tega, bo menda vzrok ta, da pridelujemo le
premog ln ni bilo še slišati, da bi kje kdaj že vlekli to stvar okoli pragov neizvoljenih nevest. Štiri plesne šole je obiskovalo okroglo 150 kandidatov (in -datk). Vmes so bili tudi poročeni in na Lokah ni bila šola za ločene, nego za Ločane, kar s tem ugotavljamo, da ne bo zamere nikjer. Na pustni večer so hodile šeme iz gostilne v gostilno, bile so raznovrstne, raznopametne in se ne ve, kateri bi prisodili zvezdo. Nad vse originalna je bila šema slamnati mož, ki ga je na debeli vrvi podil pred seboj krotilec v rdečih hlačah. To je bil torej praznik šem, da pa praznujemo tudi sicer in posebej, je že običajna stvar. Da ne bo napačnih misli povemo, da je to praznovanje v zvezi z nadprodukcijo premoga na eni, z luknjo v mošnjičku rudarja pa na drugi strani, to je tam, kjer umiramo koncem meseca, čim več praznikov, tem slabše: v skrbeh so obrtniki, trgovci, mlinarji. Trgovski in delavski stan živita drug od drugega. Ni čudno, da se je zadnje čase izselilo na Holandsko precejšnje število naših ljudi. Ti pa že sporočajo iz nove domovine, da jim gre kar dobro. Sploh je opažati par let sem nekako rapidno obubožanje doline: steklarna je že podrta — odšli so steklarji, precejšnje število rudarjev je bilo reduci-ranih, vsi ti ljudje so si poiskali kruha drugje, ostali so pa trgovci in obrtniki, ki bi radi prodajali, a ni in ni s-kšefta«. Trdovratno se vzdržujejo vesti o skorajšnjem ugodnem dogovoru glede zidanja nove steklarne s češkim kapitalom, kar da bo končnoveljavno zaključeno do konca marca. Izvršeni so že podrobni načrti tako glede prostora za tovarno, kakor v poštev prihajajočih delavskih stanovanj, želimo le, da bi se načrt izvedel brez ovir.
TPD je že jeseni pristopila k izvajanju velikopoteznega načrta. Dobili bomo še tekom letošnjega leta širokotirno železnico do nove moderne separacije, kjer bo zgrajeno moderno skladišče za premog. V bližnjih dneh bo ogled komisije, ki bo podala svoje mnenje o velikem komunikacijskem mostu, ki bo spajal vzpetino ceste med graščino in Mihelčičem. Pod loško cesto med Martanovcem in Robavsom so že navrtali nov vhod v revirje premoga, ki so ga izsledili v smeri proti Vinskemu vrhu in okolici. Torej mrzlično gibanje, ki skriva jamstvo za lepšo bodočnost.
Na naših cestah opazujemo vsaj hotenje po izboljšanju. Ponekod so odstranili blato in začeli nasipati z gramozom dvomljive vrednosti. Treba bo pa zaposliti večje število delovnih moči, ker se mora sanirati vsa cesta hkrati, šele potem bo mogoče sproti odstraniti nedostatke, ki se bodo pokazali. Zadnje deževje je zopet razmočilo ceste, da se udirajo in je blata zadosti. Joökom in Jožicam je skazilo veselje do Sv. Planine, kamor se je odpravljala večja družba godovnikov in prijateljev, zato je bil pa kino obakrat natrpan in so ponoči gostilničarji stočili nekaj več kapljice. Ote-pavali so pršut, čeprav ga ni bilo ponekod niti za plankačo, a konec koncev — živi se tudi tako.
SPORT
Table tenis turnir za prvenstvo Ljubljane 1930
Zanimanje za ping-ping se je v poslednjih letih tudi v Ljubljani zelo dvignilo. Igra nudi mladini, zlasti v času, ko se ne more kretati v prosti naravi, obilo lepega • azvedrila. Ping-ping goje v Ljubljani poleg neštetih privatnih družb sistematsko zlasti Ilirija, Preporod, Ljubljanski športni klub, Ljubljanski klub. Športna sekcija J. N. A. D. Jadran in sokolská društva. Dosedaj smo že imeli priliko prepričati se, da razpolagajo vsi navedeni klubi s prav dobrimi ping.pongaši, tako da je težko reči, kateremu klubu pripada prvenstvo. Omenimo naj tu samo J. N. A. D. Jadran, kateremu je pred 14 dnevi uspelo premagati favorita Lj. športni klub, pozneje tudi Preporod in ki se z dokaj ugodnimi izgledi spušča v boj že s SK. Ilirijo. Match Jadran : Ilirija se vrši v soboto 29. t. m. in nedeljo 30. t. m. v dvorani naprednega dijaškega doma (Tomanova 3). Poleg orga-r.ziranih pin-1 nongašev pa se nahajajo tudi po privatnih družbah igralci odličnih kvalitet, ki dosedaj niso imeli prilike za javni nastop.
Da se temu odpomore in omogoči ugotovitev najboljših ljubljanskih ping-ponga-
Pride!
Sloviti roman Margarete Böhme
Pride!
99
Pride!
Dnevnik Izgubljenke

KINO LJUBLJANSKI DVOR
šev, je pripravljalni odbor Jugoslovenskega table-tenis saveza v Zagrebu sklenil prirediti v soboto 5. aprila in v nedeljo 6. aprila 1930, table tenis turnir za prvenstvo Ljubljane 1930. Igralci, ki si bodo priborili prvih 6 mest, bodo tvorili reprezentanco Ljubljane, ki bo nastopila proti reprezentancam Zagreba in drugih naših večjih mest. Ta turnir bo torej zelo važen pa tudi interesanten, ker se je zanj prijavilo že večje število odličnih igralcev. Organizacijo ljubljanskega turnirja je zagrebški pripravljalni odbor poveril gg. Vašo Zajcu in Marko Bleiweisu. Navedena sprejemata pismene prijave (na naslov V. Z. Gledališka 7 in M. B. Dalmatinova 1) do 4. aprila opoldne. Prijavnina znaša za single 10 Din, za duble 20 Din in jo je treba plačati navedenima gospodoma istotako do 4. aprila opoldne, sicer se prijave ne bodo upoštevale. Udeležba turnirja je dostopna vsem ljubljanskim igralcem ping-ponga, brez ozira ali so organizirani ali
ne.
Igralo se bo single gospodov m dam, double gospodov in pa mixed po cup sistemu. Za najboljše igralce so razpisane na-• "de.
Ta turnir je v Ljubljani prva tovrstna rireditev v večjem obsegu, zato je želeti, da se ga ping-pongaši v čim večjem številu udeleže in da si pride tudi ostalo občinstvo ogledati ta sport, ki pridobiva pt> vsem svetu vedno več pristašev.
Turnir se bo vršil v dvorani naprednega dijaškega doma (Tomanova 3) v soboto 5. aprila od 20. do 24. in v nedeljo 6. aprila od 9. dopoldne dalje.
Službene objave LNP
(Iz seje posl. odbora 26. t. v. 1929.)
Prvenstvene tekme v nedeljo 30. t. «n. so гаг-deljene nastopno: igrišče Рптотја: oh S.30 Jadran rez. : Hermes rez., ob 10.15 Primcrje тег. : Svoboda тег., ob 14.15 Jadran : Hermes: ob 16. Pritnorje : Svoboda.
Služba: dopoldne g. Gosar in do 3 reditelji vsakega Muba, blagajno vodi SK Jadran, stranski sodniki za prvo tekmo eden od Hermesa in t-Bezlaj Pavel, za drugo tekmo гг. Stane Pečar in Kovačev.ič; nastop službe o to 8.15. — Popoldne g. Novak in po 3 red itelji vsakega k hiba, blagajno vodi SK Svoboda, stranski sodniki sa prvo tekmo, eden od Hermesa in z• Pavlin Bojan, za drugo tekmo Anton Baggia m Ceh Dušan; nastop službe ob 13.45.
Ker nam igrišče Ilirije v nedeljo dne 30. t. «n. ves dan ni na razpolago se preloži prvenstvena tekma II. r. Reka : Slovan na 11. maja.
V Trbovljah se odigra prvenstvena tekma Amater : SK Celje v nedeljo 30. t. m. Delegat LNP je g. P. Kovač. Ce se kluba sporazumeta se igra lahko prva. tekma v Celju in druga т Trbovljah.
Verificirajo se naslednji igralci s pravioo nastopa dne 6. aprila t. 1. za SK Reko: Fraujo .Mihe'«, Vinko Čelni k, za SK Dobrno Ivan Polet nik, za SK Svobodo (Ljubljana) Jože Snoj, za SK Svobodo (Maribor) Martin Partlič..
Na podlagi § 10. o. p. s pravico nastopa^ v prijateljskih tekmah se dovoli g. Leopoldu Ko-tarju, članu SK Jadrana.
SK Rapid (Maribor) se naproša, da pošlje za igralca Konrada Ivana m Karla Hofstciteria od-jaraice prejšnjih klubov, nakar se bo izvršila verifikacija.
Poziva se g. Al. Mahkovec bivši II. tajnik LNP, da končno po preteku dveh mesecev v teku treh dni po današnji obj-av.i preda ostali del arhiva, ki se nanaša na II. tajništvo, sedanjemu tajniku P. Kovaču v Splošno kreditno društvo.
—	Tajnik II.
Linbljanskl plhačkl podsavez. (Službeno.} Jugoslovenski plivački savez v Beogradu obvešča v svoji okrožnici v službenem glasilu »Spor-tista« v Beogradu št. 552, od 20. februarja t. 1-da imajo vsi Иг-.bi na temelju sklepi glavne -skupščine JPSa od 17. novembra 1929. izvršiti ponovno verifikacijo svojih Članov. Ta ponovna verifikacija se mora vršiti nadležnim potom preko nadležnih podsavezov po spisku. V spisku morajo bi-ti naslednji podatki: ime řn priimek, k to rojstva in državljanstvo. Spisek je treba poslati nadrejenem« podsavezu v dvojnika.
—	Iz tehničnih razlogov in glasom sklepa savez-n« seje od 6. februarja t. 1. тота ponovitev verifikacije biti izvršena zaključno do 30. aprila t. 1. Ta rok se ne bo podaljšal v nobenem primem. Taksa za ponovitev verifikacije znaša 5 Din га vsakega plavača. — Obveščajo se podsaveri. da jim bo JPS za par dni poslal nekoliko primerkov japisnika skupščine, ki jfh morajo razdelit- svojim klubom, da zamorejo slednji biti obveščen? o spremembah, ki so bile izvršene na zadnji Slavni skupščini JPSa.
II. kolo hazensMh prvensťveirfti tekem. V nedeljo 30. t. m. se odigra II. kolo prvenstven* hazeňskih tekem. Nastopijo pari SK Sava : SK Celle v Celju. TKD Atena : НбК Concofdia v Zagrebu in SK Ilirija : SK Mura v Ljubljani. Oso bito zanimiva bo tekma med mlado ambicijoz-no družino Ilirije in podsaveznim prvakom Mure. Driižina Mure ie bila v prvenstvenih tekmah vselej opa sen protivník, pred katerim so klonile doslej vse družine LHPa тагеп Ma ribo rove r letu 1928. Njena forma nam ie trenutno neznana, ker ni javno nastopila že od medmestne tekme Murska Sobota - Ljubljana v prošlém poletju. Nedeljska tekma obeta zanimivo napeto borbo in dober sport, ker je družina Ilirije v dobri formi, v tehničnem pogledu pa celo ena najboljših r državi. Izgledi na zmago so za obe družini povsem enaki. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 17. popoldne. V predigri nastopita dve nogometni moštvi.
SK Reka sklicuje za danes ob 20. v kavarni »Zgonc« sejo upravnega odbora. Udeležba strogo obvezna.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja in sočutja, И smo jfi preieü povodom smrti naš j ga nadvse ljubljenega sina, bra*a, strica in svaka, gospoda
Mirka Lapajneja
trjovci te Mriie
bodisi ustmeno ali pismeno, гл pokionjeno prelepo cvetje in vence ее tem pooom vsem naiiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni čč. dtíhovščmi, gg. té ravnikom, čč. sestram-usmiljemkam. stanovskim kolegom pokojnikovim, oeobito pa gg. pevcem od Glasb. Matice za prekrasno žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem šíevilu spremili na njegovi poslednji poti.
Maše zadušnice se bodo darovale v torek, dne 1. aprila 1930 ob 10. «ri dop. v cerkvi Marii:nega Oznanenja v Ljubljani in v Idriji. Idr.ja—Ljubljana, dne 27. marca 1930.
Globoko žalujoči ostali.
5053
Itaz&Jas
V konkurzní zadevi Kormšek Adolf, trg. v Rajhen-burgu, se vrši sodna prodaja trgovinskega blaga v torek dne l. aprila od 9. ure naprej v Rajhenburgu na licu mesta in sicer v skupinah, kakor so zaznamovane v in-ventarnem zapisniku. — Prodaja se bo nadaljevala po potrebi tudi 2. aprila ir. naslednje dni. — Prodajala se bo manufaktura in razia galanterija.
Interesenti se vabijo k obilni udeležbi.
Konkurzní upravitelj.
5024
Proti rudečim rokam
razpokani in nelepi barvi kože se z uspehom uporablja snežnobela in maščob prosta krema "Leodor", ki daje rokam in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želL Posebna prednost kreme "Leodor" je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga га pnder. Trajni vonj kreme „Leodor" je podoben onemu, ki prihaja iz šopka v rosnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in šmarnic brez onega slabega mošusovega vonja ki odbija odlične ljudL Cena veliki lubi Din. 14.50, mali tubi Din. 9.—. V učinkovanju jo podkrepi Leodor-toaletno milo,, cena komadu Din. 8.—. Dobiva se povsod, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor.
Zahvala
50 1
Za premnoge pismene in ustmene izraze ter dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o priliki smrti našega soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
Adolfa Kappnsa
pl. Pichlstain
ter za poklonjeno krasno cvetje se najtopleie zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gasilnemu društvu in pevcem kakor zastopnikom SLD in SRD, dragim lovskim tovarišem in vsem mnogim ostalim, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Kamni gorici, 27. marca 1930.
Žalujoči ostali.
FRANC LAMPE, hišni posestnik, javlja v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem m znancem tužno vest. da je njegova ljubljena soproga, ozir. hčerka m teta, gospa
Karolina Lampe
roj. Klobčauer
v sredo, dne 26. marca 1930. po dol® živčni bolezni, r 51. letu svoie dobe. nenadoma za tísnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne pokoj nice se bo vršil v petek, dne 28. marca 1930. ob 16. uri iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežiju.
Sv. masa zadušnici ее bo darovala dne 39. marca ob T. uri r stolni in mestni žup ni cerkvi v Mariboru.
Maribor, Trst, Sv. Jernej na Dolenjskem, 26. marca 1930.
Emerson říougtí:
MOŽJE
Roman
24. POGLAVJE.
»Zakaj mi niste povedali? Tako žal mi je! Prosim vas odpuščanja!«
Mirno sem ji odgovoril: »Mj kvakerji se nikoli ne vsiljujemo s svojim gorjem in ga ne kažemo, da bi ga ljudje videli. Morda bi vam bil že kaj omenil o tem, a bilo je toliko stvari, ki so mi branile.« Nato sem ji kratko opisal dogodke, ki so me bili pripravili, da sem krenil proti Zahodu. Zavest, da sočustvuje z menoj, mi je bila neizrekljivo sladka.
»Kakor vidite, bi se moral prav za prav vrniti,« sem rekel nazadnje, »pa ne morem. Zdaj bomo itak že kmalu v Laramieju. Kakor hitro opravim svoj posel, se vrnem v Virginijo.«
»In tam mislite ostati?«
»Da,« sem trpko dejal. »Tam se naselim in postanem resnoben star farmar. Žalostno življenje me čaka.«
><Nikar tako ne govorite. Mladi ste še!«
»Kaj pa vi,« sem nadaljeval, »ali boste zmerom živeli pri vojski?«
»Nu, naš clom je takisto v Virginiji, v starem Albemarleu — čeprav ga malokdaj vidimo. Odkar ne hodim v šolo, sem bila neprestano za Zahodu: dokaj dolgo je že tega in zdi se mi, da bom ostala pri očetu, dokler bo trajala vojna. Mati mi je umrla, ko sem bila še zelo mlada.«
>-In v staro, mirno Virginijo ne boste nikoli več prišli?«
Ni n"i odgovorila. Cez nekaj časa je rekla, očividno misleč na druge stvari: »Kako velike in neskončne so te prerije! Ali ni tu vse tako divje in svobodno?«
K besedi »svobodno« se je vračala vedno iznova. Neprestano je govorila o divjini in svobodi.
»Človek bi rekel, da morajo živeti tod levi in tigri, velblodi in gazele.« Mahnila je z roko proti širokemu obzorju: »To je puščava.«
Nekaj časa sva molče jahala dalje. Zdajci pa je Ellen nategnila svojemu konju uzdo in ga ustavila.
. »Pst!« je šepnila. »Poglejte! Tamle je divja gazela.«
Ozrl sem se, kamor so mi kazale njene oči, in zagledal glavo, roge in vrat viloroga, ki naju je radovedno opazoval z vrhunca skalnega guča, kakih sto korakov od naju. Stal je in gledal na naju, njegov trup ni bil videti dosti debelejši od noževega rezila. Jadrno sem zdrknil na tla in snel svojo dolgo, težko puško iz toka. Začul sem njen glas, ki je bil postal od napetosti trd. Naglo sem se ozrl na njene obličje, ki se je rjavo črtalo v okvirju kit. Kakšna prelestna divjakmja je bila!
»Hitro! Utekel nama bo!« je zašepetala.
Grabilo me je prav tako kakor njo, a vendar sem premišljeno vzdignil dolgo cev v vodoravno lego in se dotaknil petelina. Slišal sem udarec svinčenke v lopatico antilope in niti malo nisem dvomil, da jo pobereva mrtvo, zakaj v trenutku strela je izginila; očividno je obležala na mestu. Skočil sem na sedlo in zdirjal s tovarišico na vrh skainega griča. A glej ga spaka, antilopa je bila med tem že dve sto korakov daleč in je tekla po dveh prav tako hitro kakor najina konja po štirih.
Dirjajte, podvizajte se!« je viknila Ellen in se z vratolomno brzino spustila v pogon. Jahal sem za njo; teh nekaj trenutkov naju je bilo izpremenilo v divjaka, ki sta mislila samo še na lov.
Vilorog je begal z griča na grič in dirjal miljo za miljo, dokler nista jela najina konja težko dihati in nista bila najina obraza pokrita s potom. Dřevila sva tesno vštric; ona je jahala z nekoliko pobešenimi rokami, s težiščem sklonjena naprej, mojstrski kakor kak žokej. Kdaj pa kdaj sem slišal, kako je od napetosti zakričala.
Morda bi bila ta dirka še dolgo trajala, da se ni njenemu konju zadri kamenček v kopito. Jel je šepati in Ellen ga je ustavila ter mi velela, naj jaham sam dalje. Po majhnem premoru sem se približal vrhuncu najbližjega griča in tam zagledal to, kar sem že ves
čas slutil, najina antilopa je ležala na tleh, z glavo obrnjeno nazaj. Skočil sem s konja in lahkomiselno pozabil, da bi mu skopčal noge. Pomeril sem in še enkrat ustrelil. Vilorog je to pot obležal mrtev. Vstal sem, mahaje s klobukom, in začul od daleč njen navdušeni, presunljivi vzkrik, kakor bi zakričala domačinka svojemu rdeče-kožnemu lovcu v pohvalo.
Toda gorje nama! Najin uspeh je bil obenem najina poguba. Moj konj, ki ga je bil že strel prestrašil, se ie ob tem mahanju s klobukom do dobra splašil in spustil v skok. Stekel sem za njim, kolikor hitro sem le mogel, a on me ni hotel razumeti in ie napenjal vse moči, da bi ostal v varni razdalji od mefie. Dekle ie to videlo, pri-jahalo k meni, skočilo s svojega konja in mi ga ponudilo.
»Ostanite tu!« sem ji zaklical, sedaje na konja. »Vrnem se naravnost semkaj!« Z vso naglico sem se spustil za pobeglo živaljo.
Zaman! Njen konj je bil že itak hrom in upehan; tudi moja teža ga ie oviraia, da se mi mogel približati svobodnemu tovarišu. Spomnil sem se, da ga skoro gotovo ne bi mogel udržati, če bi ga dohitel, ker nisem imel nikake vrvi. Dolgo sem jahal za njim in posrečilo se mi je celo, da sem ga zavrnil, a to mi ni nič pomagalo. Naposled sem se zavedel, da nimam niti pojma, kako da!eč in v katero smer sem zašel. Naj mi je bilo konja še tako žal, treba je bilo najprej misliti na tovarišico. Kamen se mi je odvali] od srca, ko sem jo zagledal na oddaljeni skali, kako mi maha s klobukom. Vrnil sem se k njej: videl sem, da se ie vsa utrujena sesedla na tla. Sama se je bila oddaljila od kraja, kjer sem jo bil pustil.
»Bila sem vsa obupana,« je spravila iz sebe. »Šla sem za vami. Ali ga ne morete ujeti?«
»Ne morem,« sem dejal. »Naibrže se bo vrnil na cesto.«
»Težko da bi se vrnil,« je rekla ona. »Taki konii navadno podivjajo. A kaj nama je zdaj storiti?«
Tesnobno sem jo pogledal. Že mnogokrat sem bil bral o strašni usodi ijudi, ki se izgube iin obnemorejo na prerijah. Zdaj mj je bilo usojeno, da jo izkusim!
»Oh, ranjeni ste!« ie vzkliknila. »Glejte, vaša rana krvavi!«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCd©r hoče
do se mu pošlje po postí naslov aK GaGo drugo informacijo iicoco ее malih oglasov nai priloži o xrtamGah а ГшШ sicer ne bo prejet odgovora t « Х^ШТв
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.

'J ti
Gospodično
ји.-Г zacetnioo, s perfe-ktniim r.naajejn slovenske in nem-ifee et.ciMcr" afije ter strojepisja, išče elektrotehnično velepodjotje. Samo pismene ponudbe z navedbo zalitev-ov po (i »Uradnica« na oc-lsřni od došek »Jutra*.
11136
Pek. vajenca
«prejme po dogovoru pekar-лз Resman. Zg. Bistrica pri Slovenski Bistrici. 11117
Šiviljo
Й л b r o izurjeno eprejmem takoj na Sv. F etra. cesti 44 11061
Tovarna čevljev
J. Razboršek, Tžič sprej-rr e v službo mojstra zgornjih delov (Meister der Sehaft-abteilung) in mojstra i.i podna (Boden-Meister). Ponudbe z zahtevki plače иг nasbor: I. Razboršek. tovarna čevljev, Smart.no ,ri Litiji.	110-22
Brivski pomočnik
mlajši, dobro izurjen v ото-ifci stroki, dobi takoj stalno jlužbo. — Ponudbe na: Fr'ze-ski salon »Luiza« — Ptui. Slovenci trg št 14.
11010
Dekle
*a vrtina dela sprejme to-Tcma barv »Jub«, Dol pr: Ljubljami.	Ш60
Kroj. pomočnika
»a moške obleke sprejme Jvan Zupan. Zaioše-Podnart ■r— Gorenjsko.	11136
Učenca
m čerrijarsko ob't. t: se
t*i izuuil [ю najmrodernej-žetn sistemu, sprejme »Bata«, Prešernova ulica 7 11152
Dva brivska
pomočnika
irtüTej?» — dobra delavca.
rail>;m j 1. aprilom. V pn-
rndbi je navesti. kdaj st-
B, •••	vaifnWko r~'
r - •	...: „ p,
«d d elek »Jutra« p">d šifro »Dobra dél sve ar. 1114?
Zdravega fanta
starega 14 let, ki zna dobro računati, sp-ejmem v prodajalno. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Cela oskrba«.
11169
Vaienke
v . eJefctričnio-mehanično 12-deiovalnico moškega perila .-prejme takoj Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3 11110
Kroj. pomočnika
za veliko delo sprejmem takoj. Kastor роте oglas, oddelek »Jut- a«. 11147
Kroj. pomočnika
za moško in. damsko veliko delo. samo prvovrstnega .«prejme taikoj za stalno A. Paulin, Ljubljana, Kongresni trg.	11145
Mesar, vajenca
sprejme takoj Alojzij Bre-celnik, mesar, Ljubljana — Sp. Šiška 93.	11155
Čevljar, pomočnika
sprejme Franc Zniderič — Bovško - Trbovlije I. 11132
Žagarja
sprejmem k turbinsfci žagi na 3 liste in kxižm žagi. Nastop takoj. Martin Ročník, lesna trg-, Zavodnje-So-štanj.	11139
Šiviljo Slamnikov
za stroj »Anita« »B«u dobro izurjeno sprejmem takoj. Tedenska plača &50 I>:n, hrana in stanovanje. 1'onnidbe na naslov: Tinka NikcKč, modistika. Ni?.
11149
Krojačico
veščo da.mskih plaš če v. sprejmem v stalno delo. Istotam sprejmem učenca. Naslov v oglasnem oddelku 5 Jutra«.	11177
Kroj. pomočnika
mlajšega, za popravila v delavnici, sprejmem takoj v stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
11184
~> kroi. потп°?пГкч
za male kose sprejme takoj Anton Škoberne, Trbovlje П.	11191



Zastopnike
iščemo za p-odajo koles. — »Centra«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/Ш. — Poštni predal 248.	11107
Strojne vezilje
dobe delo na dom. Flcri-jansta ulica 6.	11128
1. oblaetv. Roncesljonlrana
šoferska §<>la
Camernik, Ljubljana
Dunajska cesta Stev. 36
(Jugcavto). tel. 2236. Pouk in praktični vožnje. 251
Nemško
gcvcriti in komverza«ijio, se vsakdo hitro priuči po moji metodi. Salendrova ul. št. 4/И.	Ш61
Kateri učitelj (ica) nemščine
bi dajal pou'k 1 osebi earno ob ponedeljkih popoldne po 2 uri. — Na-lov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pád »Plačam dobro«. 11170
Knjige
Die Vögel der Erde z 239
slikami po naravi in številnimi ilustracijama med tekstom; Atlas der Anatomie des Menschen. Opis človeških organov, za šolo in dom. 29' finobarvmih tabel z 67 slikami med tekstom in razložljivim fantonom človeškega telesa; Kompendium der praktischen Medicin von Kunze proda Sablatnik Helena, Oma pri Prevaljah, Slovenija.	11192
Za igralce klavirja
prodam 6 trdovezanih zvezkov »Musikalische Edelsteine« za 500 Din. — E. Turin, Celje.	11203

G. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
Prestrašen vzdigne Tomi oči; od groze přehledeva in lanieva kar zaporedoma. A zdajci se mu zjasni obraz. »Pa ne da bi bil to moj očka? Se*eda je, po tehle nogah «?a poznam!«
Šofer
trezen in zanesljiv, vajen avtobusa ter prvovrsten luksuzni vozač, vešč vseh popravil, želi stalne namestitve. Cenjene o f črte po i »Vojaščine prost« na oglas oddelek »Jutra«. 1110S
Prodajalka
izučena v trgovini in šivanju, s рл-ак-о v veliki trgovini na deželi, želi mesto v kakem večjem kraju. Nastopi lahko takoj ali pozneje. РопшТЬе na oglasni od-ieVk »Jutra« pod značko »Pridna in zanesljiva prodajalka«.	11097
Dekle
zdravo in pošteno, staro 20 let, želi dobit: službo v me-stu kot sobarica ali ko', pomočnica pri šivilji, kje-se je učila 3 leta. — Tilka Rokavec. pošta Sv. Križ pri Litiji.	11073
Kot skladiščnik
inkasaot, sluga ali slične iščem službo. Onemu, ki mi jo presk-bi dam nagra do; delodajalcu pa event garancijo. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifre »Vesten 28 1.«	10910
Železostrugarski pomočnik
vešč strojnega ključavničarstva, z večletno prakso, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10990
Tkalski mojster
priden in dobro izvežbao, s strokovno izobra.zbo. išče stalno nameščenje v Sloveniji. Cenj. ponudbe na podružnico »Jut-a« v Mariboru pod »Pflichtget-reu 30«.
11206
Zanesljiv šofer
6 šofersko in mehan. ěolio v Franciji, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra služba«.	11153
Natakarica
po Stena, srednjih let, želi premenibi službo Reflelkti-ra le na dobro in sitalmo mestio v Ljubljani ali bližnji oikclici. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11138
Metern** rw&iü*
Osebni avtomobil
šitirisedeže-n. znajnike Renault, 6 CV, dobro ohranjen, zelo pripraven zla-ti za t-goveke posle — zelo ugodno naprodaj. Državna taksa za leto 1930 plačana. Nadov v oglasnem oddellku »Jutra«.	11065
Motorno kolo
A. J. S.. m>odel 1929. 500 com O. H. V., s prikolico, 2 izpuha, športna tipa, elektr razsvetljava, eleiktr. rog. hupa, tahometer, ею-cius-sedež. 2 rezervni erve-či, 2 rezervni zračni ceivi, kompl. spopolnieno orodje, voženo same 2500 km. proda dr. Trampuž. Kamnik.
11151

Za žganjekuho |
kompletno žgalnico proda F. Cvek, Kamnik. 11085
Vagon želoda
za posaditi poceni proda G. Hoffmann & Co., Zagreb Berialavičeva ulica štev. 3.
11095
Zlato brošo
za narodno nošo. dvoje citer, otrosici voziček io ženski plišast plašč prodam na Miklošičevi cesti št. 13. pritličje, levo.	11165
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisfcf. beio gosje kg 130 Din in čist beli puh kg pa 300 Din. L. B ozovič Zagreb. Ilira štev. 82. — Kemična čistilnica perja.
Tabelo z navodilom za kubikaciio
sodov, kadi, okroglega 1-e--a itd., j poštnino vred za 4 Din (tudi v cnamikah) razpošilja A. Ahačič. Črnomelj.	11001
Pisalne mize
stoli, decimalna tehtnica, železen kotel, kadi iz me-cesnoveKa lesa razne šte-laže, Lutzova peč. sesai-ka za vino razni sodi v vseh velikostih poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	10733
Suha drva in premog
W ^nttdi tvrdba. I. Pogačnik, Bohoričeva nI.
246	Telefon 2059
Visečo svetiljko
proda Brunčič, Komenskega ulica 26/11.	11186
Fin nož za rezanje papirja
taikoj poceni podam. Naslov pove oglasni oddekik »Jutra«,	11183
V skladišču Balkan
naprodaj več malih štedilnikov (Tie'-hhe-d) in krilna sesaika (Flügelpumpe).
11194
Moško koto
naprodaj v garaži Kavcijska ulica 3.	Ш46
Trgovsko opremo
primerno тл trafiko, in police (etelaže) v dobrem stamjiu kupi.m. Pcoudbe na Posredovalnico r LjuMjani. Dunajska cesta 7. 11.166
Star baker
plačuje po najvišjih cenah Franc Stopica, železnina — Ljubljana. Go.-posvetftka c. št. 1.	11190
•'L
Kot družabnik
sodelujoč bi vstopil k trgovini mešanega blaga ali sličnému podjetju. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »50.000«.	11198
Stavbni prostor
poleg tekstilne tovarne v Kranju (Gorenjsiko), e stavbnim materijalom vred prodam. — Tozadevne ponudbe pod »Stavbinski presitor« na osrla-ni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	11101
Gostilno
na prometnem kraju Ы kepi 1 za cca 200.000 Din — proti takojšnjemu plačilu. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na ogla-, od de1 "k »Jutra« pod »Gostilna 1000.-11066
Gostilno Dolinar
po domače pn Polonovcu v Poljanah nad Škofjo Loko. dobro Idrčo. etoječo tik glavne ceste ter farne cerkve, prodam takej proti po'oviinemn plačilu. Za ostali znesek «e v knjižim Na dopise ее ne ozi ram. Oglasite se osebno pri meni v gostilni. 10194
Pekarijo
dobro idočo, v prometnem kraju vzamem v najem takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
11119
Trgovino
mešanega blaga, s stanovanjem. blizu kolodvora, dobro idočo vzamem takoj najem. Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Skubitz Elsa, Št. Ilj pri Velenju.
11100
Gostilno na Brezjah
pri cerkvi odsdaim v najem Prednost imajo orni Ьгег otrok. Poi-zve 6« na Brezjah št. 56.	U11S
Pridelki
Seno
sladlro. lastm ega pridelka, vezano v bale, pa tudi nevezano prodaja pod dnerrno t"žno ceno pc dogovora posestvo Hamertitiz. Dolnji Logatec.	10999
Majhno stanovanje
1—2 sob in pritiklin suho, solnčno. 'ščem za 2 osebi za takoj ali do junija 1930 Zeli se samo stanovanje v sredini mesta v pritličju ali I. nadst opju. Cenj. ponuibe pod »S:a'ni najemniik« ca ogl. cddelek »Jutra«.	102S5
3 mala stanovanja
na razpolago za takojšnjo vselitev, v Domžalah poleg kolodvora. Interesenti naj se javijo pod »Ugodna zveza« na ogla-na oddelek
»Jut-ac.
11143
Vohištvo
Pohištvo
'komipfletno postelje, nočno omarico, mizo, 2 stola iz mehkega lesa. popolnoma novo, radi selitve po nizki ceni prodam. — NasJov v с glasnem oddelku »Jutra«.
111S0
Damski kostum
srednje velikosti, popolnoma iwv — za zgodnjo pomlad, svetle barve, poceni naprodaj. Na ogled v krojaškem ateljeju Iglič, Pražakova 10 11127

Pozor, izletniki!
Izletnikom na Bled nudi uprava »Hotela Grad« od 1. apila do 1. junija t. I. enodneivni pension e prenočiščem po 40 Din za osebo. Izbcrna kuhinja in velike porcije. — Pri večjih družbah se prosi pravoča«. nega obvestila — Se toplo priporoča uprava hotela »Grad Bled«.	9928
Listnica
г monogram I. С. ее je naisla. Izgubi t-el j jo dobi pri Splošni elckt.ro - d-uibi z o. z., Mestni trg gt. 25.
11162
Gostilno
vza.mem v najem eventuel-no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen Prevz'amem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra gostilna 50«.	240
Stanovanje
dvo- ali trisobno s pritikli-narrai išče za stalno solidna stranka dveh oseb, za maj. Ponudbe na ogla=. o-ddelek »Jutra« pod šif o ?Stabio in mirno«.	11094
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritilkftn oddam stranki brez otrok za takoj na Mirju, Langni-sova ulira 17.	11167
Lepo stanovanje
v novi vili. obstoječe iz 2 sob in kuhinje, v slučaj« potrebe še 1 sobo. oddam z majem. Na=lov v oglas, oddelku »Jutra«. 11189
Pozor!
Dosmrtno stanovanje sobe in kuhinje lahko dob: t-isti, ki mi posedi 20.000 Din. ki mu jih vračam po dogovorjenih obrokih. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« po-d »Sism"-no 72«.	11172
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam m i-tri stranki brez otrok. Naslov v og'a=nem oddelku »Jutra«. ~	11200
'J 'Z a
Dve prazni sobi
skupno ali po.-aroeznc. v 6redini mesta takoj oddam le boljše eituiranim osebam. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 11037
»Zaželiena sreča«
V s-edo 26. marca cb pred trgovino Berko bilo nemo poč".. Prosim v soboto 29./III. istotam. 11130
Gdč. Josipina ...
v službi na Magistrata. —
Dvignite prbmo pod značko
»S. W. 4«.
— Radiotehnik.
11217
»Osamljen«
Dvigni pismo. Dolgočasno Celje.	11218
Pletilni stroji
Jacquard, veliki 10/80. pet-nitnih vodov, 5 Jacquard karte na 8 kllučev S. & D. 10/80 Popp 5440 in 10/80 2 nitna voda Iberwendli za šivanje trikotaže, navijalni ca, 12 vreten, ma7o rabljema izpod cene naprodaj. — M. Kiemen, Zagreb, V]aSka 68 11099
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v ogla« oddelku »Jutra«. 11030
Opremljeno sobo
separirano in snažno, eredini meeta išče uradnik Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soparirana«.
10301
Prazno sobo
e posebnim vhodom oddam takoj na Mirju, Languscva ulica 17.	11168
2 boljša gospoda
ki imata svojo postelj in periilo. sprejmem kot sosta novalca. Naslov v ogla oddelku »Jutra«. 11181
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, v centru mesta cddam s 1. aprilom 2 gospodoma. Naslov pove Offlasmi oddelek »Jat-a«.
11174
Sobico
čiabo m prijazno, s separat irim vhodom oddam. — Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11182
Opremljeno sobo
lepo, z osikrbn ali brez oddam eospodični. NasVyv v oglasnem oddelku »Jutra«.
1ШЁ
Sobo
z nporabo kopalnice oddam. Naslov v oglasnem oddeta »Jutra«.	11201
Dva gospoda
sprejmem takoj v lepo sobo v vili Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 1)1.199
Sobo
s ptrogo separiranřm vhodom. elektriko in parketom oddam. Na.='ov pove ogla-ni oddelek -Jutra*.	11195
Osamljena gdč.
srednjih let. želi tem potom dobiti moža. dobro si-tuiranega inteligenta, starega 35—45 let. plemenitega značaja. Resne ponudbe s polnim naslovom in sliko oglasni oddelek ->.Tutrac pod »Srčna kultura 1930-.
11193
m
»J L
P. Joško
Srčna hvala za rdsimo. — Težko pričakujem evidenjr Pridi kmalu kamo-kioli hočeš. samo obvesti me. — Franika.	11137
Avtobusni promet
Motnib—Kamnik—Ljubljana
Cenj. občinstvu naznanjam,
da sem pričel z dnem 34. marca 1930 obratovati dvakrat dnevno na progi Kamnik—Ljubljana in obratno ter se najtopleje priporočam za mnogoštevilno udeležbo. P. Rode. 11179
Avtopnevmatike
do največje dimenmje popravlja po solidni ceni F. Dolenc, vulkanizaeija. Maribor. Aleksandrova št. 35, dvorišče.	11211
ШШЊ
Kobilo za jahanje
kostanjevo, ovetasto, sta o 6 let, visoko 168 cm, prvovrstno, proda Ivan Grom. vet. podpolkovnik v pok.. Vrhnika.	10897
Na obroke
kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova nI. 1
— Posreduje hiti o in diskretno.	9594
Izjava
Javljam, da nisem plačnica za nikake dolgove, katere bi napravil Anton Fi.šingex — Marija Fišinger, Ljubljana. Devinsika cesta št. 9 11129
giapj-ničarko
sprejmem takoj.
Mesto stalno, plač ) fiksna 2 000 Din. Potrebno je znanje nemščine in se zahteva jamstvo 10.0C0 Din v gotovini. Samo osebni obisk sprejme šef trg. firme v hotelu „ZVEZDA", Celje, soba št. 1
za razorodajo predmeta inozemske tovarne Predmet je brezkorv kurenčen; potrebno jamstvo 10.0(0 Din r
gotovini. Strokovna izobrazba nepotrebna,
zaslužek velik. Sprejme/n samo osebni obisk. Šef trg. tvrdke biva v hotelu „Zvezda" soba ŠL 1 v Celju.
5048
izem.
Izjava zahvalnosti.
G, dr. I. Rahleievu, Beograd
Sarajevska 70.
Pred dvema dnevoma sem prejel od vas eno steklenico Radio-balsamika. ki sem jo takoj začel uporabljati. Takoj sem čutil, da je Vaše zdravilo uspešno, ker se vsak dan počutim zdravejši. Radi tega prosim, da mi pošljete še 3 steklenice Radio-balsamika. V istini vidim, da je ta lek zelo koristen in uspešen. Nisem se več nadial, da se mi staro zdravje povrne, pa sem, hvala bogu. nenadoma ozdravel. S hvaležnostjo in spoštovanjem
Oklaj-Knin	Vaš
Josip Kneževič.
Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti napiačilu Laboratorij Radio-Bal-samika dr. I. Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70.
Zdravilo se dobi tudj v vseh lekarnah in dro-gerijah.	2777на
(ЙЗ&жшt
me
milje, kuhinjske prtiče, blazine, smyrna, gobeline in vse zraven spadajočo volno dobite najceneje pri
TOXI JAftKR
Ljubljana, Dvorni trg 1.
Novost! Ifovoitl Železna služlnska Brozovfč« patent postelja zIo2>
Siva, s tapecirani m ша-racom. zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne staž» be In za potujoče ose» be stane Din. 450,— RaspoáHjam po poštnem povzetlu.
Lesena patent postefla eložliiva, s tapeciranim madratom, tele praktična sune Din. SSO.—
LezaTVa i a -sunianje — fl-le. £cstuhl)|oajiioYije vrsti sta-ус Din. ISO.—
L. BBOZOVI0, Zagreb, Cica 82.
Slike za legitimacije '
.'deluje najhitreje Flugon Hibšer. fotograf Ljubljana, Sv Petra cesta 25. 61
Mesti?« trg 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic--
Ocarinjeni e
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po nai-nižji tarifi RAJKO TÜRK, carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse infor-_macije brezplačno.
<p
osestniiei
Ako želite,d
7 V]
da bodo Vaša dvorišča in r-rtovi gladki, jih posujte sedaj, ko je najprimernejši čas. z dolomit-nim peskom, ki Vam ga dostavi najsolid-neje K. VODNIK, gostilna Podutik 25. — Naročila sprejema tudi »Jeklom, Ljubljana, Stari trg
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dej je odgovoren Alojzij Novak. .Vsi v Ljubljani,