MiLAN SlLilA-ALBlN LAJOVIC: Nova vrsta stanovskih orgamzacij — ,uciteijske zoormce*. Naloga kakoršegakoli demokratičnega ustroja bodi suokovnjaštvo. bposobne Ijuoi treba postaviti na pravo mesto. Ce oaiočajo nepouceni Ijuaje o usoai urugili, deiajo zio, cetudi nimajo namena. »Demokratizem je optimisticen«, tako je dejai proi. dr. Radl, ko je predaval v Brnu, »slcni na zaupanju do ljudi«. Doslej se učiteljstvu ni zaupalo, in ni sc smeio zaupati radi avtokratskega avstrijskega sistema in zato so o njegovih, stanovskili rečeh, odioCali — drugi. Danes so drugačne razmere! Učiteljstvo se tega zavetli, razjasni in zahtevaj, da odločuj saino o svojih zadevah. Zlomici mora v sebi ono umetno in nasilno privzgojeno medsebojno nezaupanie. Bojim se, da ne dosežemo vsega, lcar bi danes lahko dosegli — ne, ker nam ne bi hoteli dati, temveč ker je učiteljstvo zadovoljno s svojim dosedanjim pravnim stališčem. Tu bi morali razumni tovariši vzbuditi zanimanje za stvar, in pri društvenih zborovanjih odločno zahtevati ustanovitev »učiteljskih zbornic«, ter poslati resoluciji osrednji organizaciji, da jih predloži na pristojno raesto. Ne zamudimo trenotka, ki se morda nikdar več ne vrne. Vse tovariše dobre volje pozivljam na delo. Profesorji skoro pobero sad svojega dela, oni so dosti rano podčrtali zahtevo učiteljske samouprave. Na kratko hočem očrtati, kako si predstavijam pravoraočnost, sestavo in uradovanje »učiteljskih zbornic«. Seveda se to vprašanje ne more reševati brez ozira na druge činitelje šolske uprave. Naloga učiteljske zboraice je analogna oni notarske, zdravniške, odvetniške in malo tudi oni trgovskih in obrtnih zbornic. Rešuje namreč samo stanovske zadeve. Njih kompetenca je torej začrtana popolnoma drugače, kakor je to hotel ravnatelj Ulehla, ki pravi, da naj obravnavajo saino pedagogična vprašanja, kakor je bilo preje v navadi pri okraj. učitelj. konferencah. Po mojem skromnem mnenju pripada to tudi nadalje le okr. učitelj. konferencam. »Učiteljske zbornice« posredujejo stik učiteljstva z okrožnimi uradi, ministerstvom v kolikor se tiče stanovskih zadev. One razglašajo, kar so dosegle na podlagi razpravljanja; zaznavajo okrožnice, naredbe in odloke šolskih uradov sistemiziranja mest i. t. d. Izvršujejo oddajo mest, nastaVljajo namestnike, vodijo osebni status, disciplinirajo na podlagi posebnega reda; nakazujejo prejemke, nagrade, ustanove; nadzirajo šole v administrativnem pogledu, skrbe, da se izpolnijo kvalifikacijske tabele, ter informirajo šolske urade o važnejših šolskih težnjah. Pisarna učiteljske zbornice je prideIjena pisarni šolskega urada, upravništvo in računski oddelek sta za oba skupna. Učiteljska zbornica ima staline uradnike in pa gotovo število svetovalcev — učiteljev, ki o vseh rečeh zborno odločujejo in sicer kadar je potreba. Stalni uradnik je administrativni uradnik — pravnik, ki vodi vse agende in pa šolnik -- strokovnjak, ki nadzira stanje šol in delovanje učiteljstva na svojih službenih mestih. Vsaka kategorija šol voli v učiteljsko zbornico po dva zastopnika. Značaj kompetence učiteljskih zbornic zahteva državno in pravno nadzorstvo. Podeljevanje služb, discipliniranje in nakazovanje prejemkov so strogo pravne zadeve. Vladni zastopnik, šolski pravnik, ima dosti vpliva, da se dela vse po predpisih in zakcmih. Proti odredbi okrožne učit. zbornice je dovoljen priziv na državno učiteljsko zbornico. Agenda okrožnih zbornic bo precej obširna, skoro tako velika, kakršno so imeli bivši deželni šolski sveti; upravljala bo nad 1000 učiteljev. Naj se dotaknem še vprašamja, kdo nastavljaj začasne učitelje? Vedno ni mogoče čakati, da se zbornica o tem posvetuje. Motroče bi mogla to storiti krajevna konefrenca; sistemiziranje novih mest pa je pridržano, kakor sem že omenil, šolskim uradom. Naknadno bo treba predelati in se pogovoriti o načelih podeljevanja mest, rešiti bo treba koedukacijo in izravnati učiteljice z učitelji vsepovsod. Za povoljno rešitev zadošča malo dobre volje. Ravnotako je treba predelati vprašanje prednosti na podlagi kvalifikacije, ki jo določajo strokovnjaki z vso strogostjo. Podeljevatije služb se mora pospešiti. Vprašanje nadzorstva in izpolr.itev kvalifikacijskih tabel je silno rahločutno in važno — o njem se da mnogo debatiraii. Kvilifikacijske tabele izpolnijo učitelji pri domači konferenci sami m jih pošljejo potem učiteljski zbornici. Služijo kot podlaga statistiki o stanju šol in šolskemu strokovnjaku,kadar obišce šolo. Ureditev tabel je velike važnosti ln oagovornosti poina. ba se tabele prav izpouiijo, cla vsaic uciteij svojo vioirati, overoviti. Kao naj jo overovir' Na željo tovanš, ali na komerenci izvoijeni zaupuiit. Dvomijive kvaunkacijske pooaike gotovo tovaris tovarišu popravi in Soiski suokovnjak spozna oo priiiki svojega obiska sam ce oi kaj ne ougovarjalo resaici. Najmanje enkrat na niesec zboruje okrozna ucueJjska zbornica. IJoločm moranio še, kdo sklicuje seje, kdo aoloca sporeu, kakšen je posiovnik, kako zagutoviti, cia se boao seje res vršile. Potnino in cmevnice plača arzava, kakor je to aeiaia uoslej po zakonu z dne 30. marca 1897. Pri naucnera ininistrstvu se sestavi državna uciteijska zbornica na analogen nacin. Njen ueiokrog obsega pntrditve in ukomtve sklepov okrožniH zbornic. Vsled ukinitve kakega skiepa nastaio lzpremembo raora potraiti ministrstvo. Na ta način se pniarani ministrstvo nepnjetnosu osebne uprave, na drugi sirani pa poucrta i.voj vpliv po svojili zastopnikm v arzavni uciteljski zbornici. Tu se mora poseoej povdariati državno naazorstvo, ki niora biti poroK, Ua se vrši vse po veljavnin zakomn, da se deli torej pravicnost, na ktero se sicer skiicuje vsakuo, a jo malokdo brani. S tem stališcem o nujnosti državnega nadzorstva v ouuom ucueijskih zDoraic naj se sezaanijo oni, ki se seaaj ne zapopaaejo, da mora ioiti učiteij pri izvrševaniu svojega notranjega ueJa svobotlen, tla ne sme imeti dekreuraaega peuagogiCnega svetovalca, in oiu, ki še sedaj sumuicijo, da se noce učiteijstvo izmuzuiti naazorstvu sploti. JJanaSnje nadzorstvo napravlja iz učiteljstva ruKoueice. Uradniki zalatevajo svoje stanovske zboraice, njiii stremijeuje poupira nase in odratno. Ud vprašanja »uciteljskili zbornic« zavisi ureauev uciokroga solskili uradov in njiu boaoca sestava, kakor tudi ureditev šoiskin odDorov ali komisii v preiaodni auoi. Ukrajnie discipiinarne m služDe podeijujoce komisije bi se morale že sedaj izvohti m pnclenni novim šoiskim oaDorom. Uocim se mora izviti pravica, staviti terno-predloge. Preastoječe misli in načrti o učiteljskih okrožiuii in državnih zbornicah razvija češki tovariš Milan Solha v 21. letošnji številki strokovnega lista »Komensky«. Naj nakratko povem, kaj iuislim jaz o stvari. — Prvič podčrtam zalitevo, da se na vsako mesto postavi strokovnjaka. Naša stara zalucva je to, le da jo avstrijska uprava ni iiotela nikdar slišatj. V tej zalitevi tiči pa še nekaj in to je, da mora postati tudi vsak učitelj strokovnjak, kar pa more doseči le tedaj, če je gmotno neodvisen in tako dobro poclprt, da more vse svoje moci posvečati šoli in svoji nadaljni izobrazbi. K izobrazbi spada tudi dobro poznanje sedanjega pravnega reda. 90 u/o učiteljstva obojega spoia ne ve točno za svoje pravice, analogno mogoče tudi ne za dolžnosti in plava v splošnem toku dalje, ne meneč se ^za izpremembe pravnega Zinačaja. Vslecl tega vse tako izgleda, kakor da je veCina zadovoljna y resnici z dosdanjimi pravnimi razmerami in da si ne želi izprememb. Večina pa, kakor rečeno, ne pozna svojih lastnih odnošajev napram šolski pravni upravi in radi tega ne zahteva izprememb. Da podprem svojo trditev s samo enim dokazom, naj navedem slučaj. K viš- jemu šolskemu svetu pride učiteljica y — želi podporo v višini mesečne plače in voj. drag. doklade. Na vprašanje, koliko ima plače, petletnin, draginj. doklade, odgovori: »Ah, če bi to vedela!« Da, kdo naj pa ve, če ne ona sama? ln takih je med nami vse polno. Pa če vprašamo dalje kogarkoli, kako je sestavljtn krajni, okrajni, ali prehodni višji šolski svet, bi med mlajšimi tovariši, a med tovarišicam sploh, dobil prav malo povoljnih odgovorov. In vendar se v vseh ;eh korporacijah vadljajo za našo kožo, razpravlajo v pretežni večini samo o naših stamovskiii zadevah. In ker se sami za sebe dosti ali pa nič ne brigamo, je popolnoma naravno, da sklepajo o nas drugi — neucitelji, ko t>i moraii venclar mi imeti tam, kjer gre za uašo glavo, prvo in edino besedo. Ceški tovariši nas, kar se tiče stanovske naobrazbe in pravne zavesti, visoko nadknljujejo, zato tudi vse drugače občutijo moro dosedanje uprave, kakor mi; zato zahtevajo povsod, da le ooi odločajo o svojih zadevali, odtod zahteva po okrožnin in državnih učiteljskih zbornicah. Z osnovo in delokrogom okrožne učiteljske zboraice se popolnoma strinjam s tov. bilho. V izrecno stanovskih zaaevah odločujmo saini, kakor odločajo uotarji, trgovci, obrtnlki saiai o sebi. Upravni uradnik, ki vodi vse agende, bodi pravnik, načeljuj pa šolnik-strokovnjak. — Z uveclbo okrožnih učiteljskih zbornic odpadejo okrajni šolski sveti. odnosno stooijo ua njih mesto okrajme učneljske zbornice, kajti mnenja sem, da bi bile zbomice s 1000 podrejenmi učitelji precej neokretne in razmaha nesposobne. Za naše razraere bi bilo najprikladnejše, če se sedanji okrajni šolski sveti preurede tako, da si učiteljstvo vseh kategorij izvoli po dva zastopnika in vsi skupaj še okrajnega šolnika strokovnjaka, ki je obenem predsedinik zbornice. Prideljen okrajni učiteljski zbornici stoji gospodarski odsek, ki si ga izvolijo občine same in ki šteje toliko članov kolikor učiteljska zbornica. Vsak oddelek zboruje in sklepa o svojih zadevah sam zase, o zadevah pa, ki posezajo v delokrog druzega, pa skupno pod predsedstvom vodje okrajnega glavarstva. Clanov-civilistov moderna država ne potrebuje. Krajnini šolskim svetom, če že morajo biti, pripadajo rešitve gospodarskih vprašanj šole, v učiteljske zadeve pa se ne smejo nikakor vmešavati in stavitl za nastanitev učitelja pogoj poznaiija 2 cerkvene in 3 božji zapovedi. Naj so ti časi daleč za nami! Državna učiteljska zbornica kakoi- jo predlaga tov. Silka je na mestu na Ceškem. Pri nas bomo morali iraeti med okrajno in državno učiteljsko zbornico še en člen in ta je deželna učiteljska zbornica za Slov enijo, ki .si jo volijo vse kategorije učiteljstva tako kot okrajno. Zboruje po potrebi in potrjuje odredbe okrajne zbornice, ali pa jih ukinja, vendar ne kaičnoveljavno. Njen delokrog pa obsega zopet samo zgolj stanovske zadeve. Državni uradnik-pravnik vrši tekoče posle in je odgovoren napram državi, da deluje vedno stroRo po zakonu, da deli na vse strani pravico. Poznam češke nadzornike in veni, da so bili za časa Avstrije tako avstriski in birokraški, da je naš prosluli Mayer naravnost krotko jagnje napram njim. Odpor proti takim nadzornikom je popolnoma upravičen. Ali ravmotako ne trebamo nadzornikov, ki sestavljajo konfe- renčne zapisnike s samimi »naj se pokažc, računa, obravnava i. t. d.«, ki pa ne znajo povedati, kako se popravi napaka, kaj je storiti, da se doseže to in ono. Skratka, nadzornik mora hiti prvi strokovnjak med strokovnjaki, ki more tovarišein v vsakem slučaju svetovati kako in kaj, ki zna voditi, a ne z bičem naganjati. Ne hladna karijera, temveč žareč vzor požrtvovalnega dela bodi služba nadzomika. Silno nujno potrebujemo enotmega di-sciplinamega reda, temelječega na moder nih temeljih. Disciplinarno preiskavo vodi objektivno in nepristransko pravnik, mešan senat, sestavljen iz učiteljev in sodnikov, izrekaj sodbe. Okrajna učiteljska zbornica je obenem disciplinarna komisija prvega reda, deželna pa drugega. Do danes še velja za učitelje na bivšem Stajerskem, štajerski disciplinarni zakon, na Koroškem in Kranjskem ga pa sploh nitnamo. Tako se obravnavajo disciplinarne zadeve popolnoma slučajno, kar ne more biti baš najbolje ne za preiskovalca, še maiivje pa za grešnika. Zaključim! Lepša bodočnost pride, če bo vsakdo strokovnjak na svojem mestu. poznati moramo do pičice svoje pravice, a do pičice vršiti tudi svoje dolžno- sti tako napram narodu, kakor šoli, po- sebno pa napram samim sebi.