Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja aU praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo franke vati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Ve 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „Mira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVII.
V Celovcu, 30. januarja 1898.
Štev. 3.
Kje so pravi prijatelji ljudstva?
Zadnji „Mir“ je že omenil novi časopis „Kmetski List“, katerega so začeli izdajati nemški „bauernl)undarji“, in je tudi pokazal na znamenito resnico, katero so naši nasprotniki s tem nehote priznali, da je namreč slovensko ljudstvo na Koroškem že toliko probujeno v narodni zavesti, da se ne dà več pitati s samo nemščino, ampak da hoče, da se ž njim govori slovensko. Zato so začeli izdajati slovenski „Kmetski List“, zato so spremenili jezik nasproti Slovencem.
Toda, predrago slovensko ljudstvo, ne varaj se, ne veruj tem volkovom v ovčji obleki! Sedaj govorijo sicer k tebi v slovenskem jeziku, če tudi v zelo popačenem; zatrjujejo sicer v „Kmets-kem Listu“, da nočejo vzeti slovenskemu kmetu njegovega jezika. A vedite, slovenski kmetje, to so le gole slepilne, hinavske besede, s katerimi vas hočejo dobiti v svoje mreže. Po svojem duhu in po svojih namenih so nemški „bauern-bundarji“, ki so začeli izdajati novi slovenski časopis, še vedno isti kakor poprej. Duh, v katerem je pisan „Kmetski List“ je nam Slovencem in našim pravičnim zahtevam skozi in skozi sovražen.
„Kmetski List“ kaže na slabo stanje kmeta; na dolgo in široko popisuje, kako slabo da se godi kmetu. Res je in tudi mi nikakor ne tajimo, da se dandanes slaba godi kmetu, da mu je treba pomoči in sicer hitre pomoči, da popolnoma ne omaga. Toda vprašam vas, dragi kmetje, kdo je kriv, kdo je vzrok sedanjega žalostnega položaja kmetskega stanu? Nihče drugi ne toliko, kakor nemški liberalci, oni liberalci, kateri so več desetletij vladali v Avstriji, in katerih moč še sedaj ni popolnoma strta; oni liberalci, ki so kovali v državnem zboru kmetu, obrtnikom in delavcem škodljive postave; oni liberalci, ki so se v prvi vrsti brigali za svoje žepe in veliki kapital, ki so pa na ubogega kmeta popolnoma pozabljali in se nanj samo takrat spomnili, kedar so mu naložili novih davkov. Da, liberalci in njih liberalne postave in naredbe so zakrivili, da se je kmet tako globoko pogreznil in zabredel v dolgove, iz katerih si sedaj skoro več pomagati ne more. In med temi liberalci je sedel v državnem zboru več let prejšnji poslanec za celovško-velikovški okraj, „bauernbundar“ Kirschner, ki vam sedaj z drugimi vred obljubuje v „Kmets-kem Listu" rešiti vas in vam pomagati, slovenski kmetje. Ali ni to skrajna, predrzna hinavščina? Če so ti ljudje hoteli pomagati ljudstvu, zakaj mu niso pomagali prej, ko so vendar imeli krmilo v roki! Zakaj so dopustili, da je kmet tako daleč prišel v svoji nadlogi? Ali je torej mogoče verjeti takim ljudem, ki se prej niso brigali za kmeta, in mu sedaj obljubujejo pomoč, ko je sila prikipela do vrha? Pač ne!
Da, dragi kmetje, slabo se vam godi in tužno je vaše stanje. Veste pa sedaj, kdo je zakrivil v prvi vrsti vašo bedo, veste pa tudi, da oni, ki so vas pahnili v nesrečo, vam ne morejo prinesti rešitve, če prav jo vam obljubujejo v najsladkejših besedah. Vprašajmo torej, kdo bo rešil kmeta iz njegovega slabega položaja? Nihče drugi ne, kakor sam! Pomagajte si sami, združujte se tesno med seboj, potegujte se kakor jeden mož za svoje koristi! Samopomoč bodi vaše geslo! Pomagajte si sami po navodilu in naukih pravili ljudskih kmetskih prijateljev. In, predragi kmetje slovenski, ti kmetski prijatelji so na naši strani in ne za nemškim slovensko-pisanim „Kmetskim Listom".
In da se o tem prepričate, spomnite se samo na zasedanje državnega zbora v pretečenem letu. Kakor veste iz „ Mirovih" poročil, napravile ste se v državnem zboru dve stranki: na jedni strani, na levici, so bili liberalni in naci-jonalni Nemci; na drugi strani, na desnici, pa so stali Slovani in katoliški Nemci. Možje na desnici so bili vneti za blagor ljudstva, pripravljeni
za resno delo, posvetovati se in ukrepati o postavah na korist avstrijskim narodom. Koliko dobrih nasvetov je predlagala sama slovanska krščansko - narodna zveza, katere član je tudi veleč. g. poslanec Lambert Einspieler. Toda Nemci na levici so se vzdignili s hrupom, ropotom in polomom ter tako preprečili vse resno delovanje in posvetovanje in povzročili, da se celi čas prav ničesar ni storilo za ljudstvo. Vsi predlogi in nasveti, katere so stavili na korist ljudstvu poslanci na desnici, so pokopani, morebiti za dolgo časa. Za vse to prazno delo pa je morala plačati vlada poslancem na tisoče in tisoče goldinarjev, katere so davkoplačevalci skupaj znesli. Koliko bi izdal ta denar, ki je bil po nepotrebnem in vsled nagajivosti Nemcev raztresen, ako bi se bil obrnil v druge potrebne namene, n. pr. na korist kmetskemu stanu. Potem je pač lahko razsoditi, kje da so bili v državnem zboru pravi ljudski prijatelji, ali na levici, ki je onemogočila delovanje državnega zbora in povzročila, da se je toliko denarja po nepotrebnem raztrosilo na dnevnicah poslancem; ali na desnici, ki je hotela delovati za ljudstvo, pa ni mogla, ker so levičarji delo ovirali? Kaj ne da, vsak pameten človek bode porekel: Poslanci na desnici so bili pravi ljudski prijatelji.
Toda čujte! Sedaj pa pride „Kmetski List", ki se predrzne zagovarjati nemške levičarje in opravičevati njih počenjanje v državnem zboru. Predragi kmetje, sedaj pa sodite sami, ali ni taka pisarija „Kmetskega Lista" skrajno predrzna. Časopis, ki tako kakor „Kmetski List" zagovarja in hvali očividne sovražnike ljudstva, ne more biti prijazen ljudstvu, in ljudje, kateri stojé za takim časopisom, ne morejo biti pravi in odkritosrčni prijatelji ljudstva in kmeta, če prav se z besedami izdajajo za take.
Za vzrok pa, zakaj so nemški levičarji v državnem zboru delali obstrukcijo ali po besedah »Kmetskega Lista" zapreko, navaja ta časopis pogodbo z Ogersko. A mi naravnost trdimo, da ta vzrok ni pravi. Res so sicer nemški poslanci pred svojimi volilci opravičevali svoje počenjanje v zbornici z ogersko pogodbo, rekoč: Na ta način smo hoteli preprečiti obnovitev krivične pogodbe z Ogersko. Toda resnica o pogodbi z Ogersko je pa ta-le: Dosedanje pogodbeno razmerje, po katerem plačuje Avstrija za skupne državne potrebe, je v resnici krivično in je Avstrijo stalo že dokaj milijonov. Pretečeno leto 1897. v decembru je ta pogodba potekla in se je imela skleniti nova. In vsi poslanci na desnici so bili v tem edini, da se nova pogodba ne sme skleniti več na stari podlagi, ampak da se mora ono razmerje za Avstrijo zmanjšati. A kaj so storili levičarji? S svojini ropotom in rogoviljenjem so preprečili, da predloge gledé nove pogodbe niti na vrsto niso prišle. Pri oni pogodbi z Ogersko je pa neki paragraf 14, kateri določa, da ako bi državni zbor po ustavnem potu ne obnovil pogodbe, to vlada sama lahko podaljša za jedno leto. Ker je pa to nekaj nenavadnega, nevarnega in protiustavnega, ako vlada sama podaljša pogodbo, in ker je vsled obstrukcije bilo nemogoče skleniti novo pogodbo, hoteli so poslanci na desnici vsaj to začasno podaljšanje pogodbe za jedno leto rešiti po ustavnem potu v državnem zboru. A sedaj še le so zagnali nemški levičarji pravi hrup in krik! Prej so preprečili, da se sploh ni moglo pričeti z obravnavami gledé nove pogodbe in tako pouzročili, da je bilo treba še za jedno leto podaljšati staro krivično pogodbo, in potem ko so poslanci na desnici vsaj to podaljšanje hoteli rešiti po ustavnem potu, zopet tega niso pustili. Ali ni to skrajna otročja nagajivost! In te zlobne otroke zagovarja in hvali »Kmetski List"! Res je sicer, da bode morala Avstrija v letošnjem letu plačati nekaj milijonov na svojo škodo na korist Ogerski. A tega niso krivi poslanci na desnici, kakor si upa predrzno trditi »Kmetski List", ampak edino le levičarji, kar je lahko razvideti iz povedanega.
Iz povedanega je pa tudi lahko sklepati, da pogodba z Ogersko ni mogla biti pravi vzrok, zakaj da so Nemci delali obstrukcijo, Ogerska pogodba bi jih bila morala marveč prisiliti, ako bi bili pravi zastopniki ljudstva, da bi se bili še ob pravem času lotili resnega dela in obravnav zaradi nove pogodbe.
Drugi vzrok, s katerim so opravičevali in še opravičujejo Nemci obstrukcijo, so jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, v katere se zaletava seveda tudi »Kmetski List" kot zvesKpri,--jatelj nemških levičarjev. Toda tudi ta izgovfir ~ je prazen. Nemci sicer trdijo, da se jim je z jezikovnimi naredbami prizadejala velikanska krivica. Resnica je pa ta, da se z jezikovnimi naredbami niti Jas ni skrivil Nemcem; jezikovne naredbe za Češko in Moravsko določajo nekaj čisto pravičnega in ob sebi razumljivega, kar še tudi osnovni državni zakoni zahtevajo, namreč da morajo uradniki znati oba deželna jezika, češkega in nemškega, da jim je tako mogoče občevati s strankami, z ljudstvom. Ljudstvo ni tu zaradi uradnikov, ampak uradniki so nastavljeni zaradi ljudstva, zaradi potreb ljudstva. Dolžnost uradnikov je torej, da vsestransko za-dosté svojemu poklicu nasproti ljudstvu. In da jim je to mogoče in da zamorejo uspešno spol-novati svoj poklic, morajo tudi znati jezike ljudstva. Ali naj se morebiti ljudstvo uči jezika svojih uradnikov? To bi bil pač narobe svet!
Če bi kdo zahteval tu na Koroškem, da naj se slovensko ljudstvo uči nemščine zato, da bi razumelo uradnike, imenovali bi ga lahko tepca. Da, jasno je kot beli dan, da morajo znati uradniki jezik ljudstva, med katerim so nastavljeni. Veste pa iz lastne izkušnje, da veliko ali večina uradnikov na slovenskem Koroškem ni zmožnih slovenščine. Vsi Slovenci in prijatelji Slovencev bi morali biti torej le hvaležni velečast. g. Lambertu .Einspielerju, ki je zahteval od vlade, da naj izda jezikovne naredbe tudi za Koroško, po katerih naj bi uradniki, ki službujejo po slovenskih krajih, umeli slovenščino. »Toda »Kmetski List" se ravno zaradi tega predloga zaletava v g. poslanca L. Einspielerja. Iz tega pa sledi jasno, da »Kmetski List" ni in ne more biti pravi in odkritosrčni prijatelj slovenskega kmeta. Tu moram pa opomniti še na neko drugo trditev »Kmetskega Lista". Ta list namreč trdi, da hočejo Čehi in Poljaki napraviti celo Avstrijo češko aii poljsko. To je pa smešno nad vse mere! In kaj takega more trditi edino le »Kmetski List", ki hoče s svojo predrznostjo delati na to, da postane Avstrija nemška država, v kateri naj bi Slovenci in sploh Slovani ne imeli pravice do obstanka.
Sedaj nam je odgovoriti še na vprašanje, kaj da je prav za prav oni pravi vzrok, da so nemški liberalci in nacijonalci delali obstrukcijo v državnem zboru. Omenil sem že prej, da so nemški liberalci gospodovali nad 30 let v avstrijskem državnem zboru, kovali so nižjim stanovom pogubne postave in naredbe, zraven tega pa neusmiljeno stiskali in tlačili slovanske narode. Preteklo leto pa je odbila ura liberalnemu gospodstvu, ki je bilo na kvar ljudstvu in skrajno nasprotno in sovražno Slovanom. Vsi slovanski poslanci in ž njimi pošteni katoliški Nemci so se združili v jedno veliko stranko in tako zadobili večino v državnem zboru. lu ravno to je razkačilo nemške liberalce in nacijonalce, ker so ostali v manjšini in tako niso mogli nadaljevati svojega pogubnega gospodstva. Zato so zagnali oni ropot in polom. Da, nemški levičarji so delali v državnem zboru obstrukcijo, ne iz ljubezni do ljudstva, ampak edino le zato, ker je desnica strla njih premoč in jim vzela iz rok gospod-stvo v državni zbornici. In vendar »Kmetski List" zagovarja in hvali te nemške levičarje!
Sedaj, dragi kmetje slovenski, ste lahko do trdnega prepričani, da »Kmetski List" z vami ne more imeti poštenih namenov, da nemški »bauern-
fgy' I^iaročajte in razširjajte w]>Xir66!
bundarji" ne morejo biti pravi prijatelji kmeta, še manj pa slovenskega kmeta. „Kmetski List“ pravi sicer, da noče vzeti slovenskemu kmetu njegovega jezika, vendar njegov pravi namen je tak, kakor sploh vseh onih nemških liberalcev in nacijonalcev, katere hvali in priporoča. Zatorej še jedenkrat ponovimo : namen ,,Kmetskega Lista" je ta, tirati počasi slovenske kmete in slovensko ljudstvo v nemški tabor, iztrgati mu tam ljubezen do svojega rodnega slovenskega jezika in do svojega naroda in ga tako polagoma popolnoma usužniti in ponemčiti. Edino ta namen ima „Bauernbund“ in njegov „Kmet-ski List“.
Kmetje slovenski! veste torej, kaj vam je storiti s „Kmetskim Listom" in „Bauernbundom“! Obrnite se z nevoljo proč od teh zapeljivih nasprotnikov slovenskega ljudstva in delajte na to, da niti jednega privrženca ne dobe med slovenskim ljudstvom.	—I.
„Z združenimi močmi!" je geslo pre-svitlemu vladarju našemu, Frančišku Jožefu, katerega vladarsko petdesetletnico letos slovesno obhajajo udani mu avstrijski nàrodi. In med temi Slovenci gotovo nočemo biti in nismo zadnji! Cesarja svojega slavnostni dan primerno proslaviti, pripravlja se tudi naša družba sv. Mohorja. Zató pa danes, ko se obračamo do milih Slovencev z običajno prošnjo in prijaznim povabilom : naj v prav obilnem številu vstopajo tudi letos v kolo Mohorjauov, temu povabilu ne najdemo primernejšega gesla od onega, katero služi že 50 let cesarju Frančišku Jožefu.
„Z združenimi močmi delujmo za družbe sv. Mohorja rast in čast," —kličemo danes ter želimo, da naš klic odmeva povsod, koder se čuje in govori slovenska beseda. V družbi sv. Mohorja združimo se Slovenci in delujmo na to, da ne bode vasi na Slovenskem, ne hiše, kamor bi ne romale njene knjige. Kolikor bolj se dobre knjige razširjajo med ljudstvom, tem več žlahtnega sadd obrodé za posameznika kakor za ves nàrod! Po lepem branju se bralcem zbistruje um, razširja se pogled v marsikateri stvari, srce se najema milih čutov, beseda materna se jim vedno bolj omiluje in versko kakor nàrodno življenje se zbuja in dviga. In tako prav vsestransko delujejo Mohorjeve bukve. Podajajo tečno dušno hrano s tem, da tolmačijo in razširjajo verske resnice; za gospodarstvo in za druge reči podajajo premnogo koristnih naukov, za prosti čas pa ti ponujajo z lepimi povestmi, s pesmimi itd. mnogo vspodbude, pa prijetnega veselja in kratkočasja !
Prevažen je zato za nas Slovence čas, ko se nabirajo novi udje in se vabijo k zopetnemu pristopu stari Mohorjani. Do marljivih in požrtvovalnih poverjenikov naših, do vseh rodoljubov, duhovnih kakor posvetnih, do vseh, ki jim je mar reč slovenska, obračamo se torej z iskreno in nujno prošnjo: ne odnehajte v vnemi in domoljubnem trudu za družbo našo! Nabirajte pridno udov, ohranite nam vse stare, pridobivajte novih, da bode družba zopet rastla in napredovala Slovencem v korist in tudi v čast pred vnanjim svétom! Ob vsaki ugodni priliki naj zastavijo prijatelji družbe svojo zgovorno besedo zdnjo, naj vabijo in opominjajo, naj tudi žrtvujejo v ta namen, da nas nikakor ne bo manj, da ne nazadujemo, kakor lansko leto, marveč se število Mohorjanov še povzdigne nad onim predlanskega leta.
„Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud nam nebo blagoslovi!'
Knjige izidejo tiste, kakor so napovedane v „Glasuiku“, namreč:
1.	Naš cesar. Spomenica ob petdesetletnici Njegove vlade. Spisal Jožef Apih, c. kr. profesor. S to knjigo bode družba vredno proslavila petdesetletnico cesarjevo. Knjiga bode posebno lepa. Krasile jo bodo mnoge podobe, podajala bode živahen opis življenja in delovanja cesarja našega, ob jednem pa tudi nekako zgodovino zadnjih 50 let, kažoč : da hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne mine ! — Že ta knjiga sama bode vredna goldinar iu vsak domoljuben Slovenec naj si jo zató omisli, ker bode pravi kras vsaki hiši.
2.	Veliki katekizem, kakor so ga avstrijski škofje odobrili za šolsko porabo, naj po družbi najde pot tudi v vse slovenske družine, da se bodo tam verski nauki s pomočjo te knjige ponavljali in vernikom vedno bolj vtisnili v srce ! — Kdor hoče imeti katekizem vezan, naj dodà udnini še 20 kr. veznine za v prt vezan, 10 kr. pa za kar-toniran izvod.
3.	,,Zgodbe sv. pisma.44 V. snopič. Ta knjiga naj pač ne manjka v nobeni slovenski hiši. Slovenci pač nimajo take ugodne prilike, omisliti
si «knjigo vseh knjig", kakor ravno po Mohorjevi družbi. «Zgodbe" naj ohranijo družbi vse stare ude, privabijo naj pa tudi mnogo novih, katerim se s prejšnjimi snopiči še lahko postreže, da bodo imeli popolno knjigo.
4.	„Poljedelstvo44. II. del. Ta knjiga nadaljuje nauke lanskega leta in bode zlasti koristila našim poljedelcem. Torej le marljivo sezite po nji.
5.	„Slovenske Večernice44 51. zvezek bodo prinesle životopis zaslužnega rodoljuba dr. Mur-šec-a, razne povesti, poučne sestavke, pesmi itd.
6.	Koledar izide z raznovrstnim berilom, kakor navadno, in poskrbeti hočemo, da bode kolikor mogoče zanimiv in poraben. Krasile ga bodo tudi različne podobe.
Torej toliko izvanredno lepih knjig za en sam goldinar! Naj nihče ne zamudi priskrbeti si jih, naj bi si denar moral tudi prihraniti na drugi strani.
Posebej se tem potom obračamo še do gg. slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo s plodom svojega uma in truda!
Dostavljamo, naj se nam vpisovalne pole gotovo pošljejo «lo dné 5. marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče in da je mogoče knjige ob pravem času dodelati in razposlati. Le oni, ki v pravem času pristopijo in ob jednem pošljejo ud-nino, se morejo šteti za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. 50 kr.
Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeh družbe in napredek nàroda slovenskega.
V Celovcu, dné 25. jan. 1898.1.
Odbor.
Scopisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško solo. V „Miru“ številka 26., 29., 32. in 36. 1. 1897. izkazani zneski v skupni svóli 491 kron 28 beličev odposlani so bili dné 10. januarja t. 1. v korist velikovške šole družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Dalje so darovali: dr. Val. Janežič, c. in kr. nad-štabni zdravnik v pok., kot novoletno darilo namesto voščil ob novem letu 20 kron; Mil. Schmid, župnik na Solčavi, pošlje od solčavskih Mohorjanov darovano svóto 12 kron 72 beličev; Fran Katnik, župnik na Dholici, 20 kron kot novoletno darilo; Josip Hribar, stolni kaplan v Celovcu, 4 krone ; župnik Jož. Tavšič v Hodišah darilo 10 kron za novo leto; iz nabiralnika „družbe sv. Cirila in Metoda' pri sv. Križu in v dravberški posojilnici velikovški šoli v dar za novo leto 13 kron; Andrej Oražem, mlinar v Briksenu na Tirolskem, 3 krone; Fran Jeršič, vpok. župnik Podšent-jurjem, 4 krone; Slovenski klub v Celovcu od v pušico nabranega zneska naklonil za leto 1897. 30 kron; Marka Koch, kovač na Črnem gradu, 2 kroni. Skupaj 118 kron 72 beličev. Lepa hvala vsem darovalcem! Živeli nasledniki!
Iz Kotmarevasi. (Občinska volitev.) Naša, do sedaj slovenska občina, padla je v nemško-libe-ralne roke. Z 67 proti 61 v tretjem, z 22 proti 15 glasom v drugem razredu zmagali so naši nasprotniki. Ker pa je po vsem nemškem Izraelu sedaj vsled tega tak vik in krik, samo «Heil und Sieg", dovoljeno naj je tudi nam, zadnjo volitev nekoliko obširneje opisati. — Za dan 12. januarja določena volitev občinskega odbora preložiti se je morala na dan 19. t. m. in sicer zato, da je davčni urad po želji g. okrajnega glavarja Mac Nevina pregledal, je-li župan g. Prosekar pri vsakem vo-lilcu davek v pravem znesku naznanil; dan pred volitvijo moral je pa odposlati glavarstvu še jeden prepis volilnih listin na ogled. Vsled te glavarjeve natančnosti se je moral volilni dan za teden dnij zavleči ter so imeli vsled tega naši nemškutarji dovolj časa za agitacijo. In res, nesramnost teh poturčencev presegla je zadnji teden vse meje. Jedna laž, jedno obrekovanje več ali manj, bila jim je deveta briga; najostudneje, najpodleje laži razširjali so, da bi le dosegli svoj namen. In kjer ni pomagala laž, tam je bil dober denar. Štiri krone do deset goldinarjev in še več ponujali in dajali so za pooblastila. Si li upa kdo to tajiti? In ali ni posestnica Marija Mikš prejela v ta namen štiri krone? Dà, sramota in groza je preletela vse navzoče podkupovalce, ko je te krone med volitvijo g. Prosekar vrgel pred komisarja na mizo. Tudi pooblastila so se še med volitvijo v veži pred volilno sobo fabricirala, kar se dà dokazati s pričami. In kako so se naši nasprotniki sploh obnašali? Niti najdivjiši rod v Afriki ne more se proti svojemu bližnjemu tako cigansko surovo obnašati, kakor se je kotmirska «inteligenca" obnašala proti gosp. Prosekarju in kaplanu Smoleju. Oblegalo jih je na Brdih, oboroženih s kolmi, do 30 divjakov, in ker je to število za krik in zmerjanje bilo premajhno, priti so jim morale na pomoč tudi še babe z otroci! «Nieder mit den Pfaffen! Koch dieKothen! Abzug Badeni! Smrt Metodijem! Dajte farja ven, da ga ubijemo!" To so bile raz-grajalcev besede in še druge ljubeznjivosti so bile čuti, katere so metali kaplanu v obraz, kojih si pa pošten človek še ponoviti ne upa. To je torej tista toli hvalisana in slavljena nemška «kultura", s ka-
tero bode sedaj osrečevana kotmirska občina ! Bog varuj naše drago slovensko ljudstvo pred njo! In kako daleč so šli v svoji surovosti? Pobijali so našim okna, razbili kmetu Mikše-ju vse panje in je razmetali po snegu, kakor če bi bile nedolžne bu-čele česa zakrivile; razdrli ograjo in s silo hoteli vlomiti v hišo vrlega moža-poštenjaka, da bi dobili naše v roke, tako da se je moralo poslati po orožnike v Hodiše, da sta si kaplan Smolej in Prosekar rešila življenje. (To surovost je še celo jeden nasprotnikov iz kotmirske občine v nekej gostilni v Celovcu obsojal ter se izrazil : vse bi bilo prav, samo to ni bilo prav, da so naši tako razbijajoče nastopili. Ured.) — Pri vsakem drugem so nasprotniki takoj očitali vmešavanje v volitev, sami pa so si nabavili razne elemente, ki so se posluževali največjega in najgršega nasilstva. Zmagali so torej s surovo silo in ne veseliti, ampak v dna svojih pokvarjenih duš se morajo sramovati take zmage.
—	Dalje izjavljamo, da na razne laži, ki so se na-
kupičile v „Freie Stimmen" in „Karntner Nach-richten", ne bomo odgovarjali, ker bi bilo vse opravičevanje bob ob steno. Vprašam pa le, komu izmed volilcev da je dajala naša stranka denar? Kóga smo zavili v odeje in ga na saneh pripeljali na volišče itd.? Kdo je na kaplanovo povelje pobil enemu „fortschrittsmann-u“ šipe? Dokler se nam to ne dokaže, imenujemo tiste, ki take vesti raznašajo, nesramne obrekovalce in lažnike. — Vi pa slovenski možje! Prišla so za vas tri leta robstva; vaša dolžnost je, da se ga otresete. Videli ste, kam vas vaši prijatelji" hočejo zapeljati, kaj z vami nameravajo. Videli in spoznali ste to pri zadnji vo-litvi, kjer je vladala surova sila, z lastnimi očmi! To robstvo pa naj vas ne oplaši, marveč za nov boj le ojači. Kotmaravas je bila in bode zopet postala slovenska občina! V to pomozi Bog in sreča junaška! — G. Prosekarju samemu pa želimo sedaj, da se odpočije od svojega trudapolnega delovanja. On je dokazal s svojim uzornim gospodarstvom v prid občine, da je bil mož na svojem mestu, da je imel vedno le korist in blagor svojih občanov pred očmi in da je vestno gospodaril z občinskim premoženjem, o čemur se bodo tisti, ki bodo sedaj prevzeli upravo občine, lahko sami prepričali. Pričakujemo pa, da pridejo potem tudi do spoznanja, da so mu z raznimi neosnovanimi obrekovanji delali krivico in da to storjeno mu krivico skušajo popraviti s tem, da mu javno dajo popolno zadoščenje. Gosp. c. kr. okr. glavarju Mac Nevinu in njegovim podrejenim mu organom pa čestitamo na doseženih vspehih. Trud ni bil zastonj ! Prosekar, ki je mirno prenašal vsa leta sem vsa preganjanja in sekature gotovih gospodov, je vsled tega mnogo trpel in imel celo gmotno škodo, a ob hišo in posestvo pa vsled tega vendar še ni prišel, če tudi se mu je o tem že pred leti grozilo. On je sedaj padel, pa bode zopet vstal; za njim bodo pa šli tudi tisti značaji, ki so mu na vsak korak jamo kopali in potem bode — mirna Bosna! Novemu občinskemu odboru kotmaroveškemu pa želimo sedaj, da zadovoljno vlada in uživa več naklonjenosti od strani g. okr. glavarja, nego je je užival dosedanji. To bode pa dosegel le tedaj, ako se mu bode v vseh zadevah popolnoma udal in bode plesal, kakor mu bode on godel.	J. S.
Iz Bilčovsa. (Po občinski volitvi.) Konec pretečenega leta imeli smo pri nas občinsko volitev. Vršila se je mirno brez vsega hrupa, kar je ugajalo vsem volilcem, kateri so se je udeležili ; pa tudi tistim, kateri se je niso udeležili, kakor pred tremi leti, ko se je moralo zavoljo nasprotnih sil, ki so se bile prvikrat prikazale v naši občini, dvakrat voliti. Tudi letos se jih je precej veliko število prikazalo, ali vendar smo vseskozi zmagali.
—	Tužno se mora človeku pri srcu storiti, ko se za nekaj let nazaj ozreš, ko je bila naša občina tako brez vsega nasprotstva in sovraštva. Zdaj pa je začel dobri duh tako naglo pešati, da se je bati za bodočnost, ker se liberalni ali nacijonalni duh širi kakor kaka kužna bolezen. Kaj je vsemu temu krivo, si lahko mislimo. Tisti omahljivci, ki se dajo zapeljati od takih ljudi, katerim je krščansko življenje, cerkev in vera deveta briga, ki si že davno na tem svetu rajsko življenje mislijo, ko bi samo teh fa ... . ne bilo, kaj ne? In takih, žal, tudi pri nas ne manjka, posebno na gorjanski strani, ker ima zahodnji veter od naše sosednje občine posebno moč, da je že marsikateremu prepihal možgane, da ne vé več, v katerem jeziku ga je mati prve besede govoriti učila, čeravno drugih ne zna. Letos sicer niso kaj zakrivili, ali pred tremi letini pa dovolj, ker jim je služila posebno večerna molitev za zabavljanje. No, koj tako naprej ; morda se obrne na boljše čase. Čuje se od zahodne strani, iz naše sosedne občine, da imajo precej veliko denarja za kupljenje glasov pri volitvi. Morda jim kaj ostane v blagajnici, in če bodo imeli zauaprej moč, morda se jim posreči, podkupiti razburjene duhove, ki se nam poleti večkrat približujejo, da ne bo več toča pobila. Zdaj pa «na svidenje" in če se bo zopet kaj zgodilo, hočem vam poročati.
§§1^ ^pomili j a j te	Oiril -	etoclo v e	**^^1
Iz Dobrlevasi. (Občinske volitve.) Gotovo so bralci radovedni, kako se je obnesla naša volitev v občinski odbor. Priprava od strani liberalcev je trajala več tednov, celo več mesecev. Hodili so krog po vaseh in lovili volilce, lagali se in obrekovali na vse načine, češ, da sedanji župan občino veliko stane, da slabo gospodari, da so zavoljo njega tako velike občinske doklade, in kam bomo prišli, ako tako naprej pojde. Sevé, nekaj laži vedno obvisi na ljudeh, pravijo. Ali hvala Bogu, da jim nič pomagalo ni; vkljubu vsemu rogoviljenju od nasprotne strani smo zmagali. Naša stranka ima 11 odbornikov, nasprotna 7. G. Leit-geb je celo konje zapregel in vozil volilce od vseh krajev, ali ostali so v manjšini za 6 in 7 glasov. Pa pri nekem našem možu se je opokel? Ko ga namreč pripelje, je potem z nami volil! Obžalovati je le, da je marsikateremu na prodaj glas za vrček piva ali vina, in marsikateremu se hlače tresejo pred vsakim kosmatinom, ker verjamejo vsaki laži. Take surove agitacije se poslužujejo nasprotniki, da se človeku gabi. Precej sodov so ga plačali ta dan svojim kimovcem. Ako pa v denarni zadevi pomoči potrebujejo, tedaj bi pa bila dobra naša stranka! Zanaprej se mora na to bolje gledati, kdo da je podpore vreden. Svoji k svojim!
Iz Dobrlevasi. (Naše volitve in še nekaj.) Mraz je bil, ali vendar vroč dan, namreč 11. januarja 1. 1898., ko smo se v Dobrlivasi skusili s „tajčnaceljni“ in slovenskimi „Nemci“. Že dolgo prej so začeli naše volilce obdelovati in loviti glasove, sedaj so v tej, sedaj v drugej vasi v gostilnah „zborovali“ ter pri tej priložnosti tako nekatere možiceljne s svojim liberalnim „duhom“ navdušili in napolnili, da so bili njih pristaši pripravljeni vse za svoje „gosp5ske brate“ storiti in res šli so za nje celo pod — mizo, ter tam nekaj časa premišljevali, kako bi bilo „luštno“, ako bi vsi bili „ribelalci“ in vsak dan se pripravljali v Dobrlivasi na volitve. Kaj čuda, da so pri takem iz-vanrednem navdušenju že medvedovo kožo prodajali? Ali človek obrača, volilci so pa obrnili — in obrnili smo tako, da jim je všel medved in da bodo zopet tri leta morali biti pod mizo! Zmanjkalo je menda pred volitvijo v Dobrlivasi in v Lo-vankah mleka, ker so hodili razni liberalni kupci v Kazaze, Strpnovas, Šteben itd. krave kupovat, ali dobili so le roge in nekaj odrezanih repov! Na dan volitve so posebno trpeli — konji, ker na vse zgodaj so morali že letati, da so vozili razne zaspane volilce vkup, celo na Metlovo so morali, ali „gmajtni“ so bili, namreč konji, ker so prazno peljali zopet nazaj ; ali je bil njih gospod tudi — ne vemo. Tukaj moramo očitno pohvaliti tega moža p. d. Lazarja, kateri se ni vsedel na liberalne sani, ampak vpregel svojega konja, se peljal k volitvi in tam volil naše može. Tako obnašanje je moško, ne pa kakor je en drugi tam doli storil, ki je za nekaj jedi in pijače prodal svojo mater ndrodnost in svojo vero. Pa še kmalu strašilo bi bilo, kajti celo en mrtev je prišel v podobi pooblastila ter hotel „ribelalce“ rešiti, ali komisija ni zastopila mrtvaške „šprahe“. Nek mlad učitelj je mislil, da ima male otroke pred seboj ter se predrznil enemu naših vo-lilcev strgati listek; le drugemu naših se mora zahvaliti, da se mu za to predrznost ni pokazalo, po čem Poljanci fige za ušesmi prodajajo. Pri Buserju je bilo ta dan vse zastonj; eden od naših je šel dol južinat in ker se je natakarici vendar prepošten zdel, ga je vprašala, s kom da je volil. Ker je on mož resnice, ni tajil, a zato je moral — plačati. Enemu volilce v iz Kazaz so obljubili gospodje sod piva, če ne voli s fa . . . Možu je padlo srce v hlače, je ostal doma in celo druge hotel pregovoriti in sedaj pije z dolgim nosom tisto pivo, katerega ni dobil. Veliko so se naši slovenski „Nemci“ prizadevali, ali kakor so začeli, tako tudi končali — namreč pod mizo. Zahvaliti se moramo vsem našim volilcem, ki so sami delali in se niso dali ugnati v kozji rog; večina je sedaj naša in gospodje ne bodo mogli, kakor prej, samo skrbeti za Dobrlovas in narejati drage hiše ter lepe ceste. Pravica in resnica je na našej strani in ta je zmagala! — Zakaj da prav za prav pri volitvah gre in komu pomagajo tisti, kateri takim ljudem dajo svoj glas, je pokazal dogodek, katerega hočemo ob koncu omeniti. Eden naših kmetov pride v znano gostilno. Oštir in drugi liberalci ga obsujejo, ter mu očitajo, da njegova stranka le to veruje, kar jej duhovniki oznanjujejo. Mož se pa ni dal ustrašiti ter rekel, če hočejo, jim pa tudi on pove, kaj da oni verujejo. „Le povejte, le!“ „No“, pravi naš kmet, „mi verujemo, kar je Bog sam nas učil in naša vera ter zdrava pamet — vi pa, da ni Boga, ne pekla, ne hudiča, ne nebes !“ Vsi so obmolknili, ker kaj tacega niso pričakovali. Tako je. Pri volitvah se vidi, kdo je za Boga in vero, in kdo proti njej!
Iz Škocijana. (Občinske volitve.) Tudi pri nas smo imeli občinske volitve. Videlo se je tudi na naših volilcih, da vedó, zakaj se gre, ker so se tako obilno udeležili volitve, baje trikrat ali štiri-
krat toliko jih je prišlo, kakor preje, recimo pred kakimi desetimi leti. Volili smo dné 28. dec. m. 1. Tretji volilni zbor, ki ima 142 volilcev, je volil do-poludne ; drugi in prvi, ki imata 49, oziroma 22 volilcev, popoludne. Izvoljeni so iz tretjega razreda gg.: J. Keber, kovač; J. Picej-Purijan, V. Ledvinko, župnik ; T. Lesjak, nadučitelj. V drugem razredu gg. : V. Picej-Matic, L. Brunner-Stuk, G. Biave-Vižar, K. Peteln-Komar. V prvem razredu gg.: K. Ebenvein-Paternuš, gostilničar; J. Šumah-Konečnik, J. Kačnik-Erjavc in L. Hojzl-Stuk. Novoizvoljena odbornika-našinca sta g. Keber in g. Pe-teln; prejšnja odbornika g. Kačnik-Urh (našinec) in g. Vavtižar-Micej (nasprotnik) sta ostala z 20., oziroma 8. glasovi kot namestnika. Dné 13. prosinca t. 1. se je volil župan. To volitev so kot najstarejši član občinskega zastopa vodili č. g. domači župnik in je bil navzoč tudi g. Kreuter, c. kr. okr. glavar v Velikovcu. Županom je zopet izvoljen dosedanji župan g. Picej-Furijan, kot občinski svetovalci pa gg. Šumah, Kačnik-Erjavc in Hojzl-Stuk. Bog daj, da bi novi občinski odbor v bodoči dòbi krepko, neomahljivo in srečno posebno v nàrodnem in gospodarskem oziru skrbel za blagor občine ! -pl-
Iz Bekštanjske občine. (Volitve.) Dné 27. dec. smo imeli občinske volitve. Zmešnjava je bila velika. Ne vemo še, kakšen konec bodo imele, ker, kakor slišimo, so se nekateri pri okrajnem glavarstvu pritožili za več nepostavnostij, ki so se menda prigodile. Mi hočemo spregovoriti le nekaj besedij, da bi opozorili tiste može, kateri še zvesto držijo k starej katol.-slovenskej stranki. Kavno volitve so kazale, da je tega treba, da bi se vedelo, za kaj se gre in kam pes taco moli. Prejšnji naš župan je bil v obče pravičen mož, kateri je v občini dobro gospodaril in zavoljo tega je užival zaupanje tudi pri naši stranki, čeravno po svojem političnem mišljenju ni bil ne moker ne suh. Njegov sin, sedanji župan, pa je prišel na drugi tir. „Mir“ ga je sicer zagovarjal, ko je bil napaden v beljaški „Urši“, ali on zavoljo tega ni nikakor naš mož. On in njegovi pristaši o politiki toliko razumejo, kakor — nič. Njih Bog in učenik je znani kričač in sovražnik Avstrije — Schonerer! Po njem trobijo, da morajo kmetje držati vkup in oni sami imeti besedo v občini, vsi drugi: oštirji, trgovci, obrtniki (rokodelci), učitelji in seveda tudi duhovniki — naj plačujejo, a naj so tihi. Že prav, kmetje vkup ; kmet naj je sam svoj gospodar in naj se ne dà od kakega privandranega gospodiča ugnati v kozji rog, ali zdrava pamet pové, da mora tudi v politiki vladati krščanska pravičnost. Nismo zagovorniki večidel liberalnih in nemškutarskih oštirjev, še manj takih učiteljev, in prav je, da se kmetje ne dajo od njih voditi za — nos ; ali takim naukom, katerim veruje maloški „Schonererbund“, verjeti in po njih se v politiki ravnati, to je več kakor neslano in kaže popolno politično nedozorelost. Kako malo zastopijo ti ljudje o politiki, kaže to, da verujejo Schonererju, kateremu so celo nemški kmetje povsod pokazali — duri ; še bolj pa to, da so, kakor se sliši, menda ravno ti maloški modrijani lansko leto poklicali iz Beljaka znanega socijaldemokratičnega „šoštarja“ Eicha, kateri jim je pri Graceljnu svoje rudeče škornje — prodajal. Milijonar Schonerer in socijaldemokratični šoštar Eich hočeta slovenske kmete rešiti — kdo se ne smeji? xWorebiti s tem, da je zadnji (Eich) tedaj prav robato udrihal po veri in po duhovnikih, kar je seveda nekaterim, kateri so svojo vero že davno obesili na plot, bilo prav po volji? Ali mi verni slovenski kmetje se moramo vprašati, ali taki ljudje s takim početjem res še vedo, kaj da delajo? Ali mislijo, da bodo po takih nemško-soci-jaldemokratičnih naukih kmetom zlate fige obrodile? Kdor verjame, dobi groš! Ne, kmetje, iz te moke ne bo za nas kruha; takim ljudem ne smemo dajati svojih glasov. Poprimimo se stare naše kat,-slovenske stranke, le ona ima pravo politiko in le po njej je nam upati pomoči! Te besede smo hoteli opomniti k našim volitvam ter vse volilce opozoriti, da bi ne doživeli zopet žalostne prikazni, da bi možje, ki so stali zmerom zvesto na naši strani, volili može, ki ne vedo ali imajo hlače ali j .... ! — O drugih, obžalovanja vrednih pojavih glede dveh gospodov, ki sta bila v prvi vrsti po svojih dolžnostih vezana, pri tej volitvi iti našim mozém z dobrim svetom in vzgledom na roko, pa sta, preslepljena po sladkih besedah, to pot tudi potegnila z nasprotniki v veliko pohujšanje naše stranke, danes tu na tem mestu ne bomo govorili, ker smo prepričani, da svoj korak sedaj že sama bridko obžalujeta. Upamo pa, da se v prihodnje ne bode več primerilo, da bi v tako važnih zadevah pastir popolnoma zapustil svoje ovce ter potegnil s požrešnimi volkovi.
Več katol. slovenskih volilcev.
Iz Ziljske doline. (Hujskanje.) Vedno resničen je in ostane izrek nespremenljive resnice: „Po njih sadu jih boste spoznali". Komaj je zagledal po težkem porodu „Kmetski List" luč svetà,
že bruha žolč po vsem, kar je katoliško in okidava z blatom in gnojnico, iz katere se je izkobacal, zavedne može. Da bi se deloma ta „Kmetski List“ udomačil tudi v Ziljski dolini, zato je pri nas neki odgojitelj mladine napel vse svoje moči, da bi tukajšnje Slovence okužil in osmradil z grdim listom. Kako „kunštno“ si zna pomagati omenjeni gospod? Cele kope iztisov „Km. L.“ je šolskim otrokom izročil, da ponesejo v krščanske hiše nov strup, da okuži na ta način otroke in stariše. Zdaj se on navdušuje za slovenščino, katere poprej ni hotel razumeti; postal je pospešitelj zloglasnega liberalnega lista, ki ga izdaja protestant Bertschinger v Celovcu. Vprašamo pa, ali so naši ljudski učitelji po deželi res v to nastavljeni, da se pečajo z raznašanjem takih listov ? Ali more imeti tak vzgojevatelj mladine kak ugled ? Ziljski Slovenci! ne trpite tega in ožigosajte tako postopanje na primernem mestu. Ob jednem se pa s studom odvrnite od lista, ki vam hoče ukrasti vero in nàrodnost. Bodite možje in ne dajte se ugrabiti nikdar sitim našim nasprotnikom.
Poli tieni pregled.
Avstro-Ogerska. Listi poročajo, da se deželni zbori zaključijo sredi meseca februarja (15 do IG.) in se skliče državni zbor takoj začetkom meseca marca. Če se pokaže, da ta državni zbor ne more delovati, ga vlada razpusti in razpiše nove volitve. — Začasna pogodba z Ogersko je od cesarja potrjena in se je uradno objavila.
—	Ogerski minister pri najvišjem dvoru, baron Jozika, je vložil ostavko, katero je cesar tudi vspre-jel. Njegov posel začasno opravlja baron Banffy.
—	V češkem deželnem zboru je izjavil namestnik Coudenhove, da sta češki in nemški jezik na Češkem jednakopravna in da se izdajo nove jezikovne na-redbe. Kaj takega seveda Nemci nočejo slišati. Zadnje seje deželnega zbora češkega so bile jako hrupne. Posebno znani kričač Wolf je s skrajno nesramnostjo izzival češke poslance. Le resnobni mirnosti čeških poslancev se je zahvaljevati, da ni prišlo do pretepov. — V Pragi je bilo zaradi sedanjih napetih razmer prepovedano nositi hujskajočih znamenj in noš. Vsled tega zagnali so nemški dijaki krik in hrup, sklicavali zbore ter baje sklenili, da nehajo poslušati predavanja. Akademični senat nemškega vseučilišča praškega je sklenil, da podà skupno ostavko. To so res lepe razmere. Ali nima država nobene moči več, da bi enkrat za vselej naredila konec takim predrznostim tistih mož, ki stojijo v njeni službi? — V Budjejevicah so pri občinskih volitvah v III. razredu zmagali Nemci. Nastale so demonstracije, tako da so morali posredovati vojaki. — Kranjski deželni zbor je častital papežu Leonu XIII. povodom njegovega jubileja.
Na Ogrskem se godijo čudne reči. Na več krajih se je začelo veliko socijalistično gibanje. Agitatorjem, kateri hujskajo ljudstvo, morajo ljudje v občinah prisegati, da ne izdajo njihovih namenov. V nekaterih krajih nastali so nemiri. Vlada že misli baje zbornici predlagati, naj se postavnim potom vpelje izjemni stan. — Iz Erdeljskega je prišla de-putacija žena in deklet na Dunaj, da cesarju izročijo prošnjo, naj ne potrdi postave, po kateri bi se imela vsa krajevna imena pomažariti.
Druge države. Nàrodno-liberalni Nemci so si enaki, naj stanujejo v Avstriji ali v Nemčiji: povsod so enako nasprotni katoliški veri in enako nestrpni in sovražni Slovanom. To se je zadnje dni zopet pokazalo v deželni zbornici v Berolinu. Vlada stavila je predlog, naj zbornica dovoli zopet 100 milijonov mark za nakupovanje poljskih posestev na Poznanjskem itd., to je za ponemčevanje Poljakov in za razširjevanje protestantske vere med njimi. In ta predlog vtemeljeval je državni kancelar knez Hohenlohe s krivičnimi napadi na Poljake. Samo katoliški nemški poslanci so s Poljaki vred nasprotovali predlogu in napadom. — V francoski zbornici godili so se škandali in prišlo je do pretepov. Poklical se je en oddelek vojakov, ki so vstopili v zbornico, toda brez orožja. Ko se je povrnil mir in red, so vojaki vsled raznih protestov zopet odšli.
—	V Parizu in drugih krajih na francoskem in v Algeriji vršile so se velike demonstracije proti Židom. Demonstranti v Algeriji so oropali in požigali židovske prodajalnice ter napravili precej škode, dokler niso vojaki zabrauili večjih izgredov in napravili red. Krivi so tega največ Židje sami. — Na nekaterih krajih v Italiji in na otoku Siciliji bili so se sestradani ljudje spuntali. Razmere so za ubogo ljudstvo neznosne. Kralj je sedaj podpisal dekret, da se carina na žito zniža od 7 in pol na 5 lir. — Bivši kralj srbski, Milan, je prevzel po-veljništvo srbske armade. Z veliko zvijačo in energijo deluje na to, da se zopet polasti srbske kraljevske krone. — Črnogorski knez Nikita se baje v kratkem dà proglasiti za kralja. To Črnogorci pač zaslužijo; kajti celih 400 let še nikoli niso bili od Turkov premagani. — Na Kreti še ni pokoja. Nastali so zopet nemiri in krvavi boji med kristi-
|g||r“' halite va j te po v^eli	il itali 99]Mirw! -U!§|
t
jani in Turki. Guberner na Kreti postane grški princ Jurij. — V Perziji začelo se je veliko revo-lucijonarno gibanje. TJzrok je menda to, ker uradniki neusmiljeno izsesavajo ljudstvo in mu nalagajo neznosnih bremen, verjetnejše pa je, da so revolucijo uprizorili Angleži.
X © v i è a r.
Na lioroškem. čas za vlaganje napovedeb o osebni dohodnini je podaljšan do 15. februarja. — Na Vrbskem jezeru se je pri drsanju po ledu udrlo več osebam. Neki 24 leten zdravnik Artur Elikan je utonil, druge osebe so se rešile. — Dné 22. t. m. so tukaj v Celovcu na poseben ukaz gospoda župana gorele svetilnice do 8. ure zjutraj ; prerokovalo se je, da bo sobice mrknilo in nastala popolnoma temota — pa ni hotelo ravnati se po tukajšnjih prerokih. — Ker je pogorel italijanski kolodvor v Pontebi, so se tamošnji uradi začasno nastanili v avstrijskem kolodvoru v Pontablju. — Dné 24. t. m. seje raznesla po mestu novica, da je znani Wolf ustreljen, pa bila je vse lažnjiva govorica.
Na Kranjskem. V Tržiču je v tamošnji predilnici nastal požar. Škoda je precejšna, ker je zgorelo mnogo bombaževine. — Na Slapu pri Vipavi in v Kamniku so osnovali novi podružnici kmetijske družbe. — Knjige ^Slovenske Matice“ so dogotovljene in se sedaj razpošiljajo društvenikom. Letos je „Matica“ izdala sedem lepih knjig za neznatno letnino dveh goldinarjev.
Na Štajerskem. Slovenski dijaki na vseučilišču v Gradcu koncem preteklega leta in letos niso mogli prirediti običajne veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Prej se jim je to prepovedalo — zdaj pa je nasilstvo toliko, da jim ni bilo mogoče dobiti potrebnega prostora. — Radi proti-avstrijske demonstracije, ki se je priredila na Silvestrov večer v Celju, so izstopili vsi častniki ta-mošnje garnizije iz nemške kazine.
Na Primorskem. Goriški delavci so si osnovali nov list pod imenom „Delavski Prijatelj". — Na občnem zboru, katerega je priredilo narodnopolitično društvo „Sloga“ dné 20. t. m. v Gorici, ste si podali obe nàrodni stranki roko k slogi in vzajemnemu delovanju v korist nàroda. Živela vza- | jemnost! — Mestni in deželni poslanci slovenski ter predsedništva slovenskih društev so se poklonila novemu namestniku v Trstu, grofu Goésu. Prijazno jih je vsprejel in zagotovil, da bo slovenskemu ljudstvu vsigdar kazal isto dobrohotnost, kakor drugim, ter bode vsigdar postopal proti vsaki krivici, če bo le res !
		
■mi	Vabilo.	Sili
—	Bekštanjska posojilnica v Ločah bode imela na Svečnico dné 2. februarja 1898 popoludne ob 2. uri pri Pložu v Ločah občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo tajnikovo o delovanju in napredovanju posojilnice v pretečenem letu. 2. Odobravanje računa in razdelitev čistega dobička. 3. Volitev ravnateljstva za dve leti. 4. Razni nasveti. Vse zadružnike prijazno vabi
ravnateljstvo.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pokrče in
okolico priredi v nedeljo dné 6. svečana ob 3VS uri popoludne v gostilni pri Mežnarju v Lečji gori občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor načelnika. 2. Slavnostni govor. 3. Govor o šoli. 4. Volitev stalnega odbora. 5. Vpisovanje udov in nabiranje letnih doneskov. 6. Razni govori in nasveti. 7. Prosta zabava in petje Št. Jurskih pevcev. Slovenci in Slovenke, pridite v obilnem številu.	Začasni odbor.
liistnica uredništva.
G. Ivan Kulnik, solski vodja v Trušnjah. Potrjujemo s tem, da dopisa „iz Želinj“, ki je priobčen v zadnji številki našega lista, nismo od Vas prejeli in da nam Vi za naš list sploh niste še vrstice poslali. Ako Vas kdo smatra za našega poročevalca, ta je v zmoti.
Cenjenim gg. dopisnikom iz Železne Kaplje, Krčanj, Dholice, Vogrč in iz Št. Vida na Glini naznanjamo, da smo morali zaradi pomanjkanja prostora njih dopise odložiti za prihodnjo številko, kakor tudi nadaljevanje članka .Družba sv. Mohorja' in poročilo o deželnem zboru.
Kmetija na prodaj,
ležeča na lepem in prijetnem kraju, ki ima obilo sadnega drevja in je pripravna za živinorejo, ima dovolj paše, 47 oralov zemljišča, in sicer 4 orale travnika (vse sladko), 24 oralov gozda in 50 birnov posetve (15 birnov je že posejanih z ozimino in drugo je pripravljeno za vigredno setvo). Ima nov in obokan hlev, v kateri je voda napeljana. Proda se za 3800 goldinarjev in se več v tej zadevi izve pri posestniku Gabrijelu Hudelistu, p. d. Ocvirku v Št. Lorencu, pošta Ruda na Koroškem.
Krojaškega učenca
želi sprejeti Franc Pinterič, krojač Podjerbergom, pošta Vrba (Veiden) na Koroškem.
V vseli domačih, delih
izurjena kuharica
išče službo pri kakem duhovnem gospodu. Naslov se izve pri uredništvu „ Mira".
Naznanilo.
„Južoo-štajerska hranilnica" v Celju
obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898. naprej po 4: odstotke, brez da bi odtegovala rentni davek.
Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu.
Ravnateljstvo.
lTasn.an.js.iaa
slavnemu občinstvu, da sem prevzel
svečarijo gospe Marije Schaffer y Pliberku,
pri kateri sem služil 14 let za poslovodjo. Priporočam dobro izbrano zalogo raznih sveč za svečnico častiti duhovščini, cenjenim cerkvenim predstojni-štvom in vsem dragim kupcem z zagotovilom, da hočem vsem postreči kar najboljše in najskrbneje.
Bogomir Stockl, svečar v Pliberku.
Hiša naprodaj
na lepem solnčnem kraju pod prijaznim velikim Strmcem, ki ima 14 oralov 65 □ sežnjev svetà, pašo iu travnika za 10 repov živine, se prodà iz proste roke zavoljo družbinskih razmer pod ugodnimi pogoji. Več pove g. Ferdinand Wigiser, tesarski mojster v Kanatečah, pošta Vrba (Veiden) na Koroškem.
Pražko gnjat (pleča)
izvrstno blago, sočno, rožnato, milo-osoljeno, kilo po 86 kr., kakor vse vrste suhega mesa, ponujam pod najnižjimi cenami. — Pošilja se v vsaki množini, tudi v poštnih zavojih s povzetjem.
Karol Markart; Smihov-Praga.
Pijančljivost
se da ozdraviti z »mtibetinom,* kakor se je že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Lngos, Banat Nr. 721.
* Ime zavarovano.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terselič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.