NAŠ POGOVOR S PEPCO OPREŠNIK Delo povzdigne človeka Pepce Oprešnik, dolgoletne družbenopolitične delavke v naši občini najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Poznajo jo mnogi, tako v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, delegati družbe-nopolitične skupnosti, prosvetni delavci in vzgoji-telji, kmečke žene... Skozi več kot dvajsetletno delovanje je tu med nami opravljala odgovorne zadolžitve od aktivist-ke v krajevni skupnosti Milan Česnik, kjer živi, do članice predsedstva in podpredsednice OK SZDL, članice nekdanjega obdnskega komiteja ZKS, predsednice druženopolitičnega zbora prve-ga sklica delegatske skupščine do podpredsednice občinske zveze prijateljev mladine, predsednice skupčinske komisije za volitve in imenovanja, pa najbrže bi kakšno zadolžitev, ki jo je poleg teh z veliko mero skrbnosti in zavzetosti opravljala, še izpustili. Sicer ni bil' naš namen, da naštevamo funkcije zaradi funkcij, pač pa, da skozi to paleto njenih zadolžitev spregovorimo o tisti zadolžitvi, ki jo je tovarišica Pepca sprejela pred dvajsetimi leti in z njo zaorala ledino v razreševanju vprašanj žene, družine in druibe, o zadolžitvi, ki jo je opravljala s srcem in tankočutnim posluhom. KDAJ JE BILA PRAVZAPRAV V NAŠI OB-ClNI USTANOVLJENA KONFERENCA ZA DRUŽBENO AKTTVNOST ŽENSK? »Mineva natanko dvajset let. Takrat sem bila tudi izvoljena za predsednico in naloge, ki jih je imela ta konferenca, niso bile enostavne. Glavni poudarek je bil usmerjen k cilju, da se ženska enakopravno uveljavi v družbenem in strokov-nem življenju, ob tem pa seveda družba poskrbi za njeno razbremenitev. V mislih imam predvsem takrat slabe pogoje otroškega varstva.« KAKŠNO JE BILO STANJE NA TEM PO-DROČJU? »Leta 1963 je bilo na območju občine skupno pet vzgojno varstvenih organizacij v mestnem de- lu in en oddelek za 16 otrok na podeželju — v Velikih Laščah. Zmogljivosti so bile za 380 otrok, v varstvo pa je bilo vključenih 514 otrok. Ta podatek pove, da so bile razmere povsem nemo-goče in potrebe strahovite. Zajetih je bilo le deset odstotkov otrok.« KONFERENCA SE JE KASMEJE PREIME-NOVALA, KAJNE? »Hiter razvoj naše družbe in gospodarske po-trebe so nudili velike možnosti zaposlitve. Odsto-tek zaposlenih žena se je naglo večal. Zaradi razrešljivosti tega osnovnega problema je tudi vloga konference postala drugačna. V ospredju so bila vprašanja vloge žene irt družine v družbi. To delovanje je bilo osredotočeno na probleme za-poslene žene, njenega izobraževanja, usposablja-nja in družbene skrbi za družino. Žatorej ni nak-ljučje, da se je konferenca preimenovala v svet za družbeno aktivnost žensk.« AKTTVNOSTI TEGA SVETA V NAŠIOBČINI NISO BILE SAMO DEKLARATTVNE V SMl-SLU SESTANKOVANJA IN LEPIH BESED, AMPAK JE TA SVET VODIL TUDI NEKAJ POVSEM KONKRETNIH AKCU! »Naše načelo je bilo - poleg besed tudi dejanja. Svet je dal pobudo in bil nato tudi skupaj z WZ Malči Belič organizator konkretne akcije za iz-gradnjo prepotrebnega vrtca - ta vrtec z imenom Zarja že vrsto let stoji na Tbilisijski ulici.« KAKO STE PRISTOPIIJ? Večkrat smo se o tej pobudi pogovarjali s pred-stavniki tistih delovnih organizacij, kjer so bili zaposleni ljudje s tega okoliša z namenom, da se dogovorimo o prispevkih teh delovnih organiza-cij. Odziv je presegel naša pričakovanja, sodoben vrtec je bil kmalu zgrajen in s tem je bilo manj problemov otroškega varstva.« PA VARSTVENE DRUŽINE! »Ob vseh teh razpravah je padla tudi pobuda o varstvenih družinah. Resno smo zagrabili v svetu in danes se lahko pohvalimo z 18 varstvenimi družinami, ki vključujejo 101 otroka do treh let. Dokazali smo pravzaprav, da se s široko družbeno akcijo tudi ob resnih materialnih težavah družbe najdejo rešitve.« POTREBNO JE RAZUMEVANJE, KAJNE? »Da so rezultati tu, je treba povedati, da je bilo storjenih veliko korakov tako v združenem delu kot tudi v družbenih in družbenopolitičnih organi-zacijah« ZANIMIVO BI BILO ZAPISATI PODATEK, KAKO VELK JE BIL KORAK V OTRO-ŠKEM VARSTVU? »Pri sebi imam podatek, da je danes v organizi-rano varstvo v WO vključenih 3538 otrok, od pred 20 let nazaj, ko je bil en sam oddelek na podeželju beležimo danes 8 WO v podeželskih KS. Skupno pa je zajeto 44,3 odstotka otrok.« SVET SE NI POSVEČAL SAMO TEJ PRO-BLEMATIKI, NJEGOVO DELO JE BILO PE-STRO DN RAZVEJANO! »V vseh teh letih smo organizirali več tematskih konferenc namenjenih aktualnim vprašanjem so-dobne žene in družinske problematike. Naj našte- jem samo nekaj naslovov teh razprav, ki so vse naletele na velik odziv: Ženska v združenem delu. Vloga in pomen socialnega delavca v združenem delu, Rekreacije v združenem delu, Družbena skrb za otroka in družino v KS, Vloga kmečke ženske v družbenopolitičnem in družbenem de-lu... V vse te obravnave pa je svet pritegnil tudi strokovne institucije, poleg SZDL pa v veliki meri tudi sindikate. Svet se je zaradi razširitve proble-matike preimenoval v svet za vprašanja družbeno političnega in družbenoekonomskega položaja žensk.« TOVARlSlCA, PEPCA, BDJ STE TUDI PREDSEDNICA DRUŽBENOPOLITIČNE- GA ZBORA, MED DELEGATI JE BILO IN JE TUDI VELIKO ŽENSK! »V prvem delegatskem sklicu smo orali ledino, bile so to odgovorne in zahtevne dolžnosti, dose-gli smo kvaliteten premik. V ta sistem smo vklju-čili precej žensk in tudi po njihovi zaslugi »se marsikaj premakne«. Zavedati pa se moramo. da je ta sistem živ in da ga je zatorej potrebno dograjevati.« KAJ BI ŠE DEJAU O DANASNJI VLOGI ŽENSK? »Ne smemo pozabiti, da imamo mnoge žene v krajevnih skupnostih, ki se ne vidijo na vodilnih položajih, vendar s svojim marljivim delom mno-go pripomorejo k razvoju kraja. Vsem tem ženam in dekletom velja moja iskrena zahvala, brez njih bi tudi mnoge naše ženske, družinska in družbena vprašanja ne bila tako uspešno razrešena.« NADVSE AKTTVNA STE TUDI V VRSTAH ZVEZE PRUATELJEV MLADINE! »Vrsto let že delujem v tej organizaciji. Izpo-stavila bi predvsem letovanja. Leta 1964 smo kupili v Pacugu to bazo, prenesli vanjo hišice iz Rovinja in omogočili letovanje našim otrokom. Poglejte, samo letos je bilo tu 650 predšolskih, otrok. 815 otrok je bilo v šoli v naravi in 605 na letovanjih. Čeprav letovišče ni sodobno urejeno. imamo zadoščenje in zadovoljstvo. da se toliko otrok sreča v Pacugu po dostopni ceni. Razmišlja-mo. da bi dobo letovanja od 14 dni skrajšali na deset in s tem omogočili radosti morja večjemu številu otrok« VSE TE AKTTVNOSTI TAKO ZAVZETO OPRAVUATE PRAVZAPRAV KOT UPO-KOJENKA! »Ko scm bila mlada sem, hotela biti učiteljica. kasneje sem bila prva poklicna svetovalka v drža-vi, z mladimi in njihovimi problemi se srečujem domala vse življenje. Po upokojitvi me je vodilo spoznanje, da je ogromno vprašanj odprtih. pa vendar rešljivih, zato sem se jim posvetila in skušala tako po svojih močeh kar največ doprine-sti družbi.« IN KAKŠNO JE ŽTVLJENJSKO VODILO NA-ŠE PEPCE, Kl SE JE AKTTVISTIČNElVnj DE-LU V OF ZAPISALA ŽE V ZACETKU VOJ-NE IN BILA 1945. LETA V KOVORJLJ PRl TRŽlCU SEKRETARKA NARODNEGA OD-BORAOF7 »Nič posebnega. Veste. delo povzdigne člove-ka, rada sem med ljudmi in z ljudmi. vedno sc najde delo. četudi si v pokoju.« JANJA DOMITROVIČ