Vajenske šole Učiteljstvo ljudskih šol je s strdkovnim nadaljevalnim šolstvom tako tcsno povezano, da ga proučujc in razpravlja o njem na vsakoletnih sestankih. Na zadnjem takem sestanku so bila ugotovljena sledcča načela: Obrtne nadaljevalnc šole so de facto nadaljevanjc ljudskošolskega pouka, samo s to razliko, da je pouk strokoven, zato mora vzgoja vajencev temeljiti na istih načelih kot pri učencih ljudskih šol. Na vzgojo in pouk vajencev imata vpliv obrtnik in ostala javnost, učiteljstvo pa želi obdržati kontinuiteto z vsemi javnimi in zasebnimi činitelji, zato sprejema vsako objektivno sodbo in kritiko na znanje in upošteva vsako željo javnosti, ako je izražena v interesu nadaljevalnega šolstva. Seveda pa mora biti kritika stvarna in ne smc zasledovati osebnih koristi. Na sestanku učiteljstva strokovnih nadaljevalnih šol, ki ga jc sklicala sekcija JUU za dravsko banovino, so bili sprcjeti sledeči fcklepi in s potrebnimi utemcljitvami poslani kr. banski upravi v Ljubljani: 1. Honorarji naj se izenačijo. Ako ni mogoče zvišati temeljnih ipostavk, naj se tem dodajo draginjske doklade. Za cnako delo zahtevamo enako plačilo. Dosedanji honorarji ne ustrezajo nastali draginji in koristnemu delu na strokovnih nadaljevalnih šolah. Vsi honorarji naj se izenačijo in zvišajo na 25 din na uro. 2. Na strokovnih nadaljevalnih šolah v mestih poučuje danes komaj Vt učnih moči — učiteljev. Vse druge učne moči so večinoma, razen gg. profesorjev, brez mctodično didaktičnc izobrazbe. Vzgoja vajcncev je v tem oziru zclo pomanjkljiva in za današnje družbene razmere nesodobna. Pritcgnitev večjega števila ljudskošolskega učiteljstva k vzgoji in pouku na strokovnih nadaljevalnih šolah je iz teh razlogov nujno potrebna. 3. Upravitelji ljudskih šol in učitelji z izpiti naj bodo obenem upravniki teh šol. V zadnjem času je bilo to vprašanje načeto in deloma zadovoljivo rešeno. Ker pa vprašanjc imenovanja upravnika še ni> rešeno v tem smislu, je dolžnost nadrejene oblasti, spraviti strokovnc nadaljevalne šole v sklad s koristmi vzgoje irt pouka. 4. V Slovcniji imamo premalo strokovnih nadaljevalnih šol. V zadnjem času smo dobili nekaj novih in jc oblast otvorila razne tcčajc. Za našo naraščajočo obrt in industrijo pa šc vse premalo. Dokler ne bo prišlo to šolstvo pod bansko upravo, ki ga ne bo samo nadzorovala, ampak tudi vzdrževala, toliko časa ne moremo pričakovati povoljnega razmaha. Učiteljstvo ljudskih šol se muči pri ustanavljanju in zato pričakuje od nadrejene oblasti vsestranske podpore in upoštevanje upravičenih zahtcv. Zavedati se moramo mi in tudi vsa javnost, da je napredek strokovnega nadaljevalnega šolstva odvisen od proste voljc in dela ljudskošolskega učiteljstva in. njegove strokovne izobrazbe. Vsako drugo mišlje- njc nc prinaša šoli nobenih koristi in služi samo osebnim ambicijam posameznikov. Potrebni so učni tečaji za učiteljstvo že v tem lctu. 5. Uredbo o strokovnih nadaljevalnih šolah jc trcba prilagoditi dejanskim potrebam časa. Po naročilu kr. banske upravc bo učiteljstvo pripravljeno sodelovati na spremembi uredbe in učnih načrtov. Sprcmemba urcdbc in učnega načrta brez sodelovanja učiteljstva ne bo ustalila ali pospešila razvoja tega šolstva; uredba sama pa ne sme služiti favoriziranju samo enega stanu, ampak mora služiti šolstvu. Kakor zahteva pravičnost: za enako dclo enako plačilo, tako zahteva učitelj.stvo, ki ima predpisani formailni spccialni izpit, enakopravnost in enakovrednost pri nastavljanju na strokovnih nadaljevalnih šolah. 6. Tiskovinc, ki so sedaj v rabi, so neprimerne in nepraktične in skoraj na vsaki šoli drugačne. Treba jih je poenostaviti in poenotiti. Banska uprava naj izda naročilo za spremembo tiskovin. Tu bo učiteljstvo rado sodelovalo. 7. Poleg omcnjenih in uvaževanja vrednih predlogov pa je zlasti pereče vprašanje učiteljstva, izprašanega za pouk na strokovnih nadaljevalnih šalah, ki ga prosvetna oblast službeno premešča tja, kjcr ni pogojev za ustanovitev tch šol. V dravski. banovini je več primerov, da so učitelji, i_prašani za te šole, premeščeni po službeni potrebi iz krajev, kjer take šolc postoje, v najbolj oddaljenc hribovskc vasi, kjcr nimajo možnosti in prilike, da bi polcg svojega poklicncga dela koristili šoli s svojim strokovnim znanjem za dvig obrtništva. Učitelji, izprašani za poučevanjc na strokovnih nadaljevalnih šolah, so se programsko bavili s problcmi tega šolstva in krivično jc, da so odrinjeni in zamenjani z učiteljstvom, ki ni specialno izprašano za te šole. Izprašano učiteljstvo za strokovni pouk je žrtvovalo ogromnc vsotc za svojo izobrazbo. Učiteljstvo, izprašano za pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah. naj se vedno prvenstveno namesti v krajih, kjer te šolc žc obstoje ali kjer so dani pogoji:, da sc taka šola ustanovi. Ono izprašano učiteljstvo za strokovnc nadaljevalne šole, ki je bilo po službeni potrcbi prcmeščeno v kraje, kjer ni pogojev za ustanovitev teh šol, naj se zopet premesti v krajc, kjer take šole že obstajajo. Na sestanku so bili sprejeti šc slcdcči sklepi: Sekcija JUU v Ljubljani naj razpošljc okrožnico na vsa srcska učiteljska društva, da dobimo jasno sliko o stanju in delovanju strokovnih nadaljevalnih šol. Sekcijo JUU naprošamo za ustanovitev referata za vajenskc šole pri vseh sreskih učiteljskih društvih. Zelo nujna je potreba ustanovitvc kuhinje za vajence v Ljubljani in v industrijskih krajih.