St 9.
V Gorici, dn6 24. februaija 1893,
„So«aa
ishaja vsafe petek o poldne   in velja i
pritoL*ma „P«mor«e" in  rGospo(
ttarsfci List* vred  po  posti   prejef a
Kan* »ii v itorici na doin  posiJjaualc
Y^e !eto   ,   .   .   .   gld. 4 40.
Pol lera    .   .   .   .     „   220,
Cetrt let* ....     „   l-'O-
Za tajs fciele toliko vcc. kolikor je ve?ja f >tuiua.
Pelav.viu its d-iicius nwij premoz-sira »>vius r.At<::-!Hk«!m narotuino zm-i*tt>. aio »- o^La*!:- pri ttpravnutru.
.Primorac" iztaja vsakin 14 ritiij to er.-:u- i ravciou (na par) ,,s"oeiai-isr Sterl'fcsisi-
„6c«po«l»r«kt Ltftt-1 izhaj.-. in se priliia r*ak rfiGgi.iu . zailnji perek me-jsaj*. Kedarje v jewk prarmfc, izmpjo
SOČA
¦4
(lydajin xa tlegelo.)
'"' ¦   Oznanila         .'.     -
in „po8lanhe« placajo se aa-StiriHtopno
petit-vrsto:
,     .      8 kr;, (Se ae tiskajpjlkrat,
Veckrat — po pogodbi. J5a vecje urke po prostpru.
'l'oBamiciie Stevilke dobivajo se v to-.' hakarnah v Nunaki in Solski nlici po 8 kr.          ¦                               •'
Dopisi poSiljajo naj se urednistvu, , imvocnina in reklamacije'pa npravniStvu „Soce". — NtSplacanih pisem uredniitvo ne sprejema.;
Rokopisi so ne vracajoi. VredtiiSfvo in upraimiMvo je v Mar_
zinijevi hiSi, Via del Mercato St. 13, II"
4
Trst feakorien je x4aj.
I',il lem n-h
..«« ./.'
¦*j i'c-ih.-'.; ;
Akw j»* katetvi kalijansko inesto, kjer se 9i«(.jtt 'laAa ii!»r»id«»v;t itl»jal velike epo-j.rj* n;ir.«ilt[»« 4» Irt-iitve, je goti.vo tu mesto Tt>t. Tr.-t. kjej S«* tit zalaja iskr.i, p;i-igaua <> iu»u rudnvitvga proiKijeuja itali-jiniluga, ki ]¦• tilu vse *kuf>aj kakor tii-jurcfaliMt bakljatU, od Milana do Ben.-tk, ud Beaeik do l**ltft tit» in do Itiina.
iJ«»j se btynjti pr*t vsem taku, da se viM'jko dfig* ^*st lw umt*titt>»Li itatijuti-»kH
o teia S)»j« ^ viJijo zuamenja v v.sa-kfui k'Jtti titt*»tM. Na trails, kjer ijadhtv'D kn('ir-u;t v th'.Kii «*taeik^iii iiart'^ji), ki ji* Rfkak'w i//tvti».if .u; pt /..ttijevauj.! italijiin-^k<• v j»V('.j;h k;.r..!;t'-ij*!ii'i;ih katifhcaii; |io uliiah, kjfr k.i/>j. |uv d.ij{i!ui<'«« niz'jn* t'UiVfttit- }.(:•!vi /:; iKrkt: niiUist: tukn XA'L\iii(-t:ut; «1h Mt.stav V^j" itaiijiUi-s»k'» trvlntjuiro. *t» Simuai.wih iro*liij;*Iiii»-N.ittiiJt in t« '( itt-;u>ki!. tijjiAivv, kutt'ti s«> tj«- |fii.«:« ht.irit kr,:h dwH!at"-ii» ti« ^fpis;; zdt >«, ktik'.r i*i kiii'ali: ,."j 1 es|#*o. italijati* >k»*^.t je/ikM in- j/tt ;-<'¦; l*'} zvr.ilj;!"1 in v whi!ftkt«iij<'!.»*,; inu.iiivi h«> in i»a!aO, ki ji» vs»*skf»/i itHSiJ5»«ka, tisdi {rtla:, l«<* jf arhitfktj ki n»* .[¦• m>trn\ suiati t:a Diiiiuju. r«fi: ti^a tti.ii Jisural tlnti sv*yfjjsu ddn i5»ak, da s»« j*- n \\ v titji dr/idi.
L"i»5**ui ji.t v v=Uh, j«» iii;«th, v »'*".k« vsh, v j<timu uratlih, v dnisfvii*, i»»i«k sit'-i*' skc <<!.»alt in na giu'r.L, v .sj/f»itii, v ir;:«fV-.nkil* «.i<ravitiJ*, na nor-i, v dt/avnili asadih s»auuh vidijt. kuk'V v uriva, st; .^iii, s« utt'juje ta veUkuU'-kt (>,>; /a naiodu<*.-<tii') idejo. _
•>« »eJaj. ko ui)<iia >tara ii;i':>;.'i uui^t-f;u-*t tt>r n^ !<.- v«*" Mi*i v »<i|ii; z;.d!.;;u )»u/,rkalntii zd:h!jaj;ii {>ji I'i>»<JZftti-iuf l«*d-iiui-ju, Vtidi-ju - ilt.i^i uaOii- —• usiitka-juc »e* UCV«j. bt'dj fiyWakfj, i>vlj iesiiirHftj »ii uf*iu«'j»t*j in pW.Uizuitvjyit'j glAshi, hv. s'j-daj 'Iriacani uavduiifn>) i>I=«>k«jf» »-«im sta-r»#i*vinai <»p«rain, ki s» v i»r»'j>i»jih ;'asih tiiliku posptsevaie n&todtto gibatij*: ita-lijansko.
Ttt Zft|aaba I;.i.!*t.v>.', ki s»* **isti lM't»»» od tiitaU'^a itaiijHii"k»'{fa nar-da, k»;Iar k«ri n* -..dm zap>j-r jv/;y i,u«l/.sjr:.ja „i«v u ka f» t s tj s k '• ^ a* tu.se zatrj.r-*- »das«» vsi en a s a iaa d ruzi n a". I'afiij»ti("iia navduvei;.,st v.-kipt-la jt* I*;La !*&•>. takt'»,da je vU;l* lila \-n<\jr\t<u yif\,tt\'n\;i.\\ ju't-d-»tav* *»i-tTi* .K r a »ii i- v Tr.-tu. i'j'<;i.i>v«-dala [«* tudi v\n>t>-\:i ^[as'sif,'!;^/--' iti rl»a-tst'i" Sardo:i-t«>v.»; j-n-i/ovediy> he v.-»p, kar I^Te'.i^sje v c>ptrah an v pn-dsUiValj v prrszi ItaHjo. ali pa sumo spominja na njo. V marsikievifi piedstavah, kj«'»- ima na^t«-pitl kak italijansk: voj;tk a!i ovstnik, pride na odpr igtalec. oi;Ie;:en kot Irancuskt ali spanjski ptiiec.
Ali pat:-ijotiLna gla-l;a. pse^nana \z gledalisca, «jrl*!>a se po ktrjaah, pi* ulicah, cvete r ustih priproscih zfr.sk. kat»-r«- pr»ji'i mei deiom itaiijanskr naiodnn pe.stai. >edaj iniRmo tudi tana v.«ak pus»t fiso, dve, •it'.-et narodiiiu tjia^kiU p«Mnij, Ali veudar jili nadkriljujrj'' nap'/litansk*;.
Kedar.>tVt> zapl«-:;ja cas^pjse. pes'ui, uperue tek>t*f. zapira deiavf-. ki (vfaf:aj«,ci se «d dela) pttju polugiasriy pati ijoticnu zbure; iu vendar casopisi^ opetui teksti i" pesini Ostaneju. iuijo se. ne \i se kako. v vsako hiSo, v v.sako alico, v vsako delavnico.
Tako je vm" Trst polu italijauskilt glasov, ki zatrjujejo njeguvo zve»tul>ot nje-govo eastvo, njegov znaCaj: Lripavi glasovi moz, njezni glasovi zaljublj'enilt dftklet. rtsai glasovi starcev, ki sanjaju o „v e i i k e m d n e v u", ki se LojL-f da umru, ne da bi doziveli dneva, ko se nrtsnicijo sauje Daute-jeve, Gariba!di-jeve, Catt  »eove.
Italijanski podanik, ki se je bit podal *f pisateljem teh vrst v sejo ob^inskega zbora trzaskega, fiadil se je, da so tu v rabi italijnnske parlamestarne oblike ozna-ievanje strank z iraent nLevica" in „Bes-nica", da so pravila primerno podobna onim, ki veljajo za narodno skapsftino v Riran.
Cudil se je, da vkljub pazljivosti in nozanpnosti avstrijske policije 30 si toliko
upali, da so v jiivm'j seji ploskali (4aribal-di-ju (jamiavja lb\)0).                                     |
l'rug italijanski podanik i/.vazil j« hvojo zu^udeiije, ko jt; jiliisal, da v«s cmikaiii Tot .se strastiiu zaninia za parlamentarno zivijeiije itulijAiisko, da tezko pii^ikiij*'- do-tieinh poicfril in da he po.stavlja na «>no uii dmgy tatanki), d:i »»« potegujwza to alioiio politii'Mio «sebu, kar pa zwlvra ur$trij.*ko po* litiko in ItikiWtino acrtrijtko iit'Ijaije, inn jr lirtn Htzit'Mn, pit tie kakor hi sr sumo nalaAr ht,tfl Uth) kazati, ampule i: re-mirne tweed-iiosfi, ihtrainc hrtzhriiiioMi..
Da podam en .sain i/^led, povem, da velika verina iaeAi\tuov od vseli uv.strijskih ministruv ne pozna dnizega raznii grot'n Taaffe.-ja, ker je videla njtfgov poAim u& mn<»g«)Ate,vilnih ortlokih, s kojnni so se raz-pustilu uarodna italijanska dnwtva.
Zakaj je tako? Tr.st zivi po duliu, ; sedaj kakoj- od Kvnjega z.'n''etka, po ita-! lijansko.   po   mislienjii,  nmraliio,   je   Tr.it,
odu-seu! '           Ako   In'   bila zafida ,Ta!ga iiiizioaale"
sv.ije pltdovito drlovallje pled .'{() letl, bi , ttiili nt! biio .scdanjih lu-jev a Nlovani v i nk«ilit:i.
;           Ta lu'iv.Ui iztiost /,a vse, kar je, avstrij-
\ fke^a, pa s,.yeda v/.l'iijn pi'-tti nienl.il so-\ vrahLvo nje;?o\ih giwpndarjev./ali) odivkdjo I me.stil muveizo, z«'|e/.niee, Ciirinska ol.ijsa-i nja, jeialjtju inn oseinshdeliHj pravin1' do ! p.ddrntija prtHtujbin, j»<mljeji» se mn staro-\ davne piidedovane predpravio^dovoljeijo mu I pi> v/aieiiuiili pcgndljaii, f          Zat«» pa sta mu^to in vJada v vedneni
» l.'ijfj. T;i ln»j je bitj /. zvijaeo in nagaji-; v.).-tjii, ;>a tudi s protijio^tavnostjt) in h ? pi'ekanjeiii)sljo.
;         Ali   til  boj   mej obi'itio in vlado je na
k«»rist   in   krejd   ein»   slvur:   sovraStvo
n: c s t ;i    p r u t i    v I a d i;    a 1 i   j a i; i   tudi
narodno   liberal no stvanko, ki ilka-
' zuj«« v obeini u :i» Jet".
Tako tii elfiiiek. Pisal ga je neki tr-zuNki be^uiife. Ali more, ali sine av'Ktrijska vlada niiinu gledati take odnosujoV Kaj pmvi tiza.ska vlada teinn elankaV
V i-lanku   ,.per   I' ItalutniUY'   („za   ita-
lijiuistvo") govori  isti pisate.lj o olteinskem
zastopn,   o  easnikai'Mtvu   triaskein   in   o
drn.stvu ,.Lega nazionale".   Pripovedi'je, da
.sloveixi pisiiielj tr/aski   Aitilio   U»n-rin izda
| v   kiatkvm    n-/g.>diivino   ontiki*    v   Trstn"
I (Stoiia    della    eulliira    a    Trieste),    kjer
I iH-ovrzno   dokaze   nc   pudlagi  list in,   kako
; se ji* obf'ina  od  nekdaj nepri'ii'dionia boje-
| vala pr>ti av«triJNki*j viadi, kt»;ra jo je i»o-
\ t»:la po vs.j sill puuiinirdti,  ter v   to svrho
I odpnivljala t«arodn»« rsole, iiadomiwttijoe je z
I neinjjkinii, ie vpeljavala v tirade in sploh kjer
I je bib in.fgrtee, nem.ski jezik; da j»*j pa vse
I to  iii   nie   poiuagalo, in  da Trst je vkljub
? vsem tein   vei^toletnini naporom popolnoma
ohranil svojo italijansko narodnost.
iKilje se glasi elanck doslovno:
^Agitaeija  italijanska  pa je  se vedno
bila  na  nogah, v/.dr/ana  tudi od nekterih
easwidsnv, ki  so preziveli  possar 1. 48   Mej
teiui fias«»pisi je bil ,Tetnpo" Izidora Ai»to-
naz-a jako  zivuhen,  kteri  se je pa moral
pre.seliti   I. fit?   v   Henetke,   kjer je unirl 1.
Hi. Tot'-m je   bil   „L'ittadiao" u redo van od
druzega   Antonaz-a   in   od   odvetnika   f'a-
vazzani-.v.i.   Slvdnjif   ,'rei-gesti'o-,   II   pro-
gL»s'.".   ,L'Alabarda*4,   „L' Indipeiidente'",
^11 .Mattiao** in ,,II I'iceolo''.
Kaznn ^Matliua" — ki je itaiijau.ski, pa av.Htrijskega ini.sljenja (italiaiio-anstria-caniei so bili vsi in zadnja dva rI/Jiidij»en-dente'* in ,.Il Piccolo". poleg staiega BCit-t a (1 i n afc. ki je sedaj postal last radikal-cev. so <jcito italijan-kega misljenja. -I/Indipendente* je brezdvorano naj-veckrsit zaplenjeni Casnik v Kvropi; t»n je dai v liajkiajSetn easu najveCje Stevi'lo sta-novalcev je<'-;im za politique hudodelnikc. Vselej pogiimen. tu in tarn drzen, znal je zanetiti in vzd»*zevati v trzaskein Ijudstvu ogenj. ki ga ne vdngi no-beno pi ¦ i. ijsko zatir/anje; tu je kos Italije, ki ssivi in se <jiblje v krajn ki se jo navidesno its tavljal veli-kim 2rtvam, velikemu hrepenenjii, ponosniui ustajam!
Gotovo ima casnikarstvo velike za-sluge za narodno probujenje v tern kotu jtalije.
Ali casnikarstvn in obLini je treba pridrnziti v svetem poklicu fiolski dnistvi - prej „pro Patriu" in potem wLega Na* ziimale". wPro Patria* je bila ustanovljena 1. 85. na Tridentiaskem L, 80, no je zacela Airiti tudi po Fstri. Alt njeno delovanje je bito slabotno, neodloeno, neizdatno. Toliko je pripomoglo, da mao m seznanili, posebno z oddaljeniini Trentinei, Ali skrbela je zanj vlada; ]. 90., radi pozdrava drustvu RDante Aligliieri" sklenjenegn na obLnem shodn v Tripiitu in ker se je o p u s t i 1 o olepSanje Trienta z zantavanii, razpustila se je „Pro Patria". To je tiajnovejAa fcgodo-vina. V Kraljestvu je ta novica razjarila narodni cut proti Avstriji. Priredili so se Hhodi, govori, protesti, demonstracije. Iu ker je agitaeija iz Kraljestva odmevala dobro-delno v tell dezelah, so rodoljubi izkoristil to agitaeijo provzrofieno po vladi tee po-stavili temelj drustvu „Lega Nazioaule, ki je .slopila na uiesto „Pro l^trie", Vladii jo ziifiida protiviti mi jej ter jo opazuje na vsak korak.   Ali   hega j« popoluouia lo»
ga.....Itta   (legn....... lilaria). Namen   jej   je
hviH, in piiziti je Ireba, da He ne konipro-iiiiltije z brezkoristnimi sumecimi pojavi navduftenosti. sedaj ima HLi»g't" v Istvi 31 podru/.tiic; v vzhodnej Kut'Ianiji ii; na Treu-liuMkem mislita 1H; v Dalmaciji L'; udovjo okoli ,'|t> tism'. „hega" ninia .svojega pi'e-iiiozenja, letni doneski so piav majhiii; ali neprehehoina in od vseh slranij lele rado-darui doneski. Zato je bilo dnistvu niogofie vstanoviti ze tri Ijudske Sole in stiri otrofike vrte, in v letu ',».'{. odpre siiet tri Ijndske wile in da nova, ouv»ka vrta.
Kazun tega je vstanovila nekollko pndjior uciteljskini kali did atom in dullovnikoin italijanskim. Sole in vrti se u:>; •tiavljnjo v krajili, kjer jih ni in posebno na jfzikovnih mejali. Trebalo bi pa mnogo dfiitiija, in Is tri ni bogata; v Kvaljeatvu pa niCesar ne store za nLegou, ki toliko po-trebuje podpore".
Koliko dragocenih istin nam je oeitno ptiznal tii nzaski begunee. Kadovedni smo, ali jih »-.i)do znali po vrednosti ceniti tisti krof-i, proti ki»t«iiim so v prvi vrsti na-uienjene. Mi Sloveuci, mi Slovani se bonio ze znali boriti proti polilepnim nakanam iz dezele polente in pelagre.
g»a J11- jjutuss
Ll . -i___ILIL. XL Ji ft. .JU
far posianca !j. Spia
i: xeji poM. zhomkc dne. 20. jan.
(Konec) Tudi pri imenovanjili in sploh pri vseli SolskiU reeeii ima dez. solski svet pr-vo liesedo, Kavvdem naj za to nekaj pri-mer.)v. Poziiiim u«otelja, ki uLi na soii, ka-tera je lirvatsko-italijiinska, akoprav ja tarn .sanio dvajstrt otr.de, ziaoznih hrvatskega iu italijanskegii jezika, nad sto otrok pa ume samo Uvvat>ki. Ta ueitelj ni usposobljen za staliio mesto na hrvat«ki soli. Imenujem naj tudi kiiij: zove, Ne Hoc. Po::.:am pa tudi ucitelja v St. P.'tru u ftumi v pazinjskem okrajii; ta je lorcj nastavljen na hrvatski soli/na kaW-ri se'nfii tudi italijangftina, a le kot ueui predmet. in temu ueitelju se je odreklo stulno iinenovanje, ker nimar iz ita-lijaiinfdrie ur.idni'ga usposobijenja. (f'ujte! n a d e s n i). Oglasil se je torej za skusnjo, jo jivav dobro prebil in zopet prosil stalne-ga uaineSfieiija. Krajni Solski svet h obfiina sta ga tudi nasvetovali, okrajni Solski svet L{• je dobro prirorocil, a dezelni odbor ga ai predlozil in dezelni Solski svet se je tudi pokazal onemoglega. Poznam nekega uLi-tti!jaf kateri je bil tekom let ze veckrat to zen radi moralnih in agitatornihprestopkov. (K1 i c i: K a p o v a 1 j e gla s o v e!) Dezelni solski svet je bil primoran predlagati, naj se doticni ucitelj premesti, (KI i c i|: Tako!) a dezelni odbor se ni oziral na ta nasvet in mo^ u6i Se danes na isti Soli v najvecje pohujganje prebivalstva. V Pazi-nn razpisano je bilo pred nekaj leti mesto voditelja na italijanski Soli. Oglasilo se je deset prosilcev in obcinsko nacelnistvo m krajni Solski svet stavila sta v zmisin pra-vice, pristojece jimapo zakonu, terno-predlog
in nasvetovala tri ucitelje, katerib ni bilo mogofie izkljuftitij' kateri so bilji vh! nspo-sobljeni za italijanske Sole in vrtiu tega se za pouk hrvatskega jezika, jedeii mej njiini celo za mescanske nolo,
Degelni odbor, kateremu prisfcoja pred-lo^itev, ni hotel nikogar predlogiti, in de-ielni solski svet, kateremu pristoja pravo imeuovanja - on je na odlokih vedno pod* pisan —• ni nikogar Imenoral, baje zato, ker ni bil nilice predlozen. Ako torej dezelni odbor uikogar ne prdlo^i, ako ne izvrsi svoje pravice, naj se dezelni, fiolski svet odpove pravici imenovanjall Oe to>?*j dezelni odbor nikogar ne prodlozi, ni smeti nikogar imenovati. Utok zoper to naredbo je visoko naucno ministerstvo odbilo.
V koperskem okraju mije znan ueiteij, ki je bil zadnji 6as vslod ovadb in pisar-jenja raznih Italijanov samo /ato prestavljen na drngo mesto, ker je v svoji fiisto slo-venski obciii: glasoval za slovensko in ne za italijansko strnnko (() u j t e! 0 ii j t e 1 m ej somisljeniki,)
Poznam tudi ucitelja, kateremu je okrajni Solski rivet izrekel gr/ijo samo zato, ker je podpjsal oklie na volilee, v knterem se je tern priporoftilo, naj so ne udelez"u vo« litev, obftinskih volitev v Pitlju, Hotel sb jo nritnftlli, podpisal je tudi prito^bo, a ta ni bila vz, rejeta, Tistih obein.skili volitev ndn-li'iil se je pa ravnatelj gimnazije iu olan dez. Aolskega sveta jako siivalmo bit j« celo ("dan volllskegii odbora neke wtranke, podpisal je vec oklieev in je se danes na svojem mestu ter (lobi najbrz, ce tie kako odlikovanje, pa vsaj kako uagrado za svoje delovanje.
Gospodamoja! Navajal sein sama fakta iu se skliceval na uekatere zakouske do-lofibe, sodbo pa prepuSeam vsem poStenja-kom in vsem pravicuint inozeni. Iz tega, kar sem povedal, je razvidno, da se hoce na Primorskem in sploh pri Slovencih in Hrvatih potem Sole to doseci, kar nekater-niki govore, pigejo iu ti3kajo, da lioce ucua uprava Hrvate in Sloveuce polagoma po-nem6iti ali poitalyanciti. Prvi korak je neobvezni pouk v nemskein jeziku — zato se dajejo uagrade; drugi korak je obvezni pouk v nemskem jeziku; tretji korak je nemsuina kot ucni jezik za uekatere predate to v vigjih tc&ajih, cetrti korak neraSciua kot ucni jezik za preduiete zaceusi s tretjun tefiajtin, peti in zatbiji korak pa so popolnoma neinske ljudske sole tudi v slovenskili kmefikih ob6inah.(Tako je!) V mestili uajprej vo-ja.ske ljudske sole za civiliste, potem nemSke drzavne ljudske sole a kouefiuo se prisilijo mesta kakor Ljubljana, da ustauove uemske ljudske sole.
Prav tako je tudi z mogkimi in zeu-skimi ufiiteljisfii: nemscina kot obvezni u6ni predmet v Dalmaciji; nemscina kot ucni jezik za uekatere predmete iu naposled popolnoma. nemska u6iteljisca. Takisto je tudi na gimnazijah; v Dalmaciji je nennScina obvezni ucni predmet; na Kraujskem iu v Mariboru se poufiujejo nekateri predineti v nemSkem jeziku, drugod pa se poufiujejo vsi predineti nemski. Se huje je na realkah, kjer se samo nemski uci, izvzem^i Dalma-cijo, kjer je nemscina ucni predmet. Na trgovinskili solali, na visojeih Solan, na vse-u&iliscih iu telmiCuili visokih solah je izkljucno nemscina ugui jezik. Hrvatom iu Slovencem v Primorju je na voljo dauo, da obiskujejo nemake ali italijanske Sole (Jako dobro! mej somisljeuiki.), do-cim zamorejo obiskoyati samo italijanske trgovinske akademije in italijanske uavtione Sole vTrstu, LoSiiyu, Kotoruiu DubrQvuiku.
To, gosppda moja, je popis razmer,".y katerih se nabajajo Hrvati in Slovenci v Primorju glede Sol, iz tega je vidno posestno stauje Hrvatov iu Blov^ncev z ozirom na ucilisca, posestno stanje, katero hofiejo ohra-niti jielcatere. stranke t?e visoke zbornjcej sklicujfe se: pri: tern na Najvisji 'prestolni nagovor.
Ti gospodje so beati possidentes, oni imajo vse, kar si ^ele, imajo vec kakor jiin gre po zakonu in sicer v skodp drngimyiua-rodom, zlasti pa 'Hrvatom .iz. Slovencem. (Jako dobro! mej, s o miSlj enik i), vrii tega pa zaktevajo,. naj to. Hrvati,! yij Slovenci Se odobratfajo '(D/obrol Ja,kld, dobro!  mej   somislj euik'O- iu  naJ,
hrvatski in stoYsnskf poslanci ne silijo na preutembo.
Gospodje pozabljajo, da Najvisji pre-stolni nagovor ne izkijncajo ustavno zsjaui-Sene enakopravnosti, da jo celo izreeno naglasa in predpostavlja.
Najvisji prostolni nagovor ni razvelja-vil enakopravnosti, zajamcene v drzavnih osmovnifc zakooih, ne prikrajSuje Hvvatom m Slovencem pristojecih Jim pravic, katerim se ti nikdar ne odpovedo ter se jim odpo-Tedati ne raorejo. (Odobravanje mej aomiiijeniki.)
Voljni so irtvovati za slavo dinastne in za raoc uionarhije vsesile; voljni so so-delovati pri delih za povzdigo gmotnega blagostanja, a avojih narodnih in drzavno-pravnih pravic nikdar ne pozabijo (Dobro! Dobrot mej somislj eniki) in se nikdar ne zadovole s sedanjimi narodnostni-rat r&zmerami; nikdar ne bodo odobravali ftolskn' raxmer, vsled katerih se narod aemc: in it-'anci (T*ko je! mej soniiilje-niki.j, ker bi a tern fodelovali soperinte* rase mouariuje, ker bi 8 tera postali w-kiivcl pii poskusu, amorili lastni narod. (Vibamo odobravauje mej »o-miiljenlki.)
Za naoctio npravo, katere ne da na-Hernu narodu tega, kar daje diugim narodom v polni roeri, teg*, kar pristojanalemu na-rodti, xa kar plu8»je — m troake, s poimitjjo kftterih a« raxnarodnje na* narod, zato ne bodxroo gUsovali jax in moji olji tiowidUMiiki. (Zivahno odobravanje in pioikanje mej aoni is Ij eniki,)
DOPISI
X fiwHken, 19. febr. ~ N milo so ne ladele besede, koje je donesel , Moven-ski Narod" ? svoji 89. it, naglaSajofi delo-vawje uanega poStnega koinisarja g. Pattaya, Notam se podati v nataiicnejsa mo-drovanja, le to naj nmenim,da g. Pattay, sedanji nai komisarje vsem poStnim orga-nom piiljubyena oseba — in veselo ga more pozdravljaU oaSe Ijud^tvo. Pokazal se je vsera prijatelja in si prizadeval kolikor inagoge nstreCi icljain posamexnikov. Slo-venscini priu6il ae jo toliko, da je niogel aptrasttineti ae in govoriti « vaakita Slovencem. Zadovoljni month bi biti i ujim bolj nego a preduiki ujegovimi, koji nasega je-zika niso nmeli.
Dopisnik v „Slovenskem Narodu" ne pwcna popolnem razmeija komisarjevega in onega visje oblasti. Naprava poStnega pe-cala v Sv. Kviii na Vip&vskem dala inn je pov«d, neopraviueuo napasti omeiijeiiega gospoda. Uprasamo pa: JeU g. komij»ai-kriv, ki takrat, ko se je relilo apraSanje o onej poSti, ni se opravijal svojega sedanjega posla, da se ni priredil dvojeziLni pefiat? Nikakor net Uzroka treba je iskati dtngje.
Jednaka godi se obfianom v Rubijah. Da pa g. Pattay ne zeli naSega naroda „karniflati", jasno je le ouira, ki poznajo njegor znaCaj.
Naj zadoSCajo te skromne vrstice proti neopravicenim napadoni, koji nikakor ne morejo blagodejno oplivati na izboljsanje naSega stanja. Primorei pa ielimo in za-btevauio, da nam po^ilja postno vodatvo v naS okraj, fm ni Slovenca, vsaj takega ko-misarjft, ki slovensdino nme in ki bi bil vreden naslednik sedanjega g. Pattaya.
(Tudt mi smo imeli priloinost prepri-Sati se, da g. Pattaya ni primerjati s poSt-nim komisarjem kianjskim. Bodimo zate-gadel pravifni! Dotifini ffNarodovH dopisnik je v zmoti, ako krivdo radi postnih pecatov xrrafia na g. P. - Prosimo si. zupanstva, da bi se oglasila proti nemskim postaim petetom.
U zsMiili Brd, 21. febr. - Nasi polaSfieni Slovenci iz Dolenj radi s&hajajc T Mirnik na pozn-k dobre rebule. Tndi ta pustni fias so bili tam — npri ToroSu* — ter so popevali la»ke pesmi. Kmali so se zbrali tam tndi sio7enski domaCi pevci; in tern je teklo slovensko petje tako lep6. da'so laski pevci osramoceno potihnili ter c-iSli. Mirnik hoee ostati slovenski biser; Lahi naj bi se nikar ne tvudili, nkrasti nam ga.
LaSka pritoiba proti slovenski vo-lUwi zmagi v Koibani je rabila tak6 grdilne izraze, da pride pred okrajno sodiS6e v Koiininn.
Papezevo petdesetletnico smo slavili v Brdib na razne naC-ine. Nekatere nase vasi so sazgale kresove na predveSer (18. t. ra.), drag: vefier pa so po oknih razsvetljavo napraVile. Bog ohrani nam Se mnogo let Leona XI1T., prijatelja Slovanov!
Gradenski.
Domaee inVazne novice
« rfbne vesa — Gospod Ivan Res-man, zelezniski nradnik na Nabrezini, po-viSan je za nacelnika postaje v Velenji na Stajerskem. Castitamo rodoljnbnema gospoda na tem povifianju, ob enem pa obzalujemo, da zapnsti naSo de*elo. Naj bi se kraalu povrail v naie kraje, kjer je dobro znan w T vieh krogib uocno priljnbljen.
V AjdovSeini nmrla je 211 m. gospa Ana Satni6ar, nadnAj*eiieva sopruga, po doigi in rniteni boltzai; stara je bila 51 let Za-pnstiia je poleg zalostnega soproga ie sina Ksavei-iia in hcer Angelo. N. t. m. p. I
PoStni asistent g. Avgust Dietz preme-S6en je T Ljnbljano; v Gorico pa pride g. J. Pezdif iz Gi-adca. Oba sta nnsa rojaka in jako marljiva ter dobra nradnikn.
Gosp. prof. Simo Bucar prisel je nieraj v Gorico in odpotaje v torek v Ita-lyo (Benetke, Verona, Milan. Turin, Genovo. Firence, Rim, Napolj, itd.) in pottm na Grsko. Najved casa se nstavi v Riimi, kjer bo v vatikanskih arbivib preiskoval stare listine ter izpisoval iz njih zgodovinske po-datke. To potovanje nasega ufenega rojaka bo brez dvoma veiike kultume vazncsti za nas Slovence in Slovane v obce. ^eiiino mn srefino potovanje ter vesel povratek v do-niovino.
Fapeiefe slaraesli v 6«ri<! — Pri slovesni sv. uaa§i v prvostolni cerkvi bilo je prav veliko obcinstva. Na prostorih za dostojanstvenike bili ho izmed civilistov xupan Manrovi6, dvorni svrtjnk Sbisa in Ari, pravdnik Canevari. Po evangelijn g«>-voril je Pater Galleraui o av. Ocetn. — Ob 1. pop. bil je pri prevzv. gosp. knezonad-Skofu slavuosten obsd, katerega so m ude-leiili navadni dubovski dostojanstvemki. — Ob 5. pop. bila je alavnost t dvorai:* dru-atva pCura climatic*'i ker nismo dobiti vstopnice, zatd ne vemo veliko povedati o ujej, Udelczili so se te slavnosti poiog prevzv. gosp. knezonadskot'a dostojaitstveniki vseh atanov. Jlgrala je mestna godba, pel pa je neki mestni pevski zbor. Vseuitiisunik Jos. Bugato iz Gradisfta je italijanski go-voril o sv. Ofietn, mireuski znpnik pre?, g. Ivan LukejJir pa slovenski. Po koueertn spremila je bakljada z godbo prevzv. gosp. kuezonadskufa do njegovega dvorca. nEcov" poroievalec je slisal same gromovite „e viva* na sv. O&'ta, dasi so nasi krepki e2ivio" dalei nadkriljiivali drnge klice. Ta poii'ankljivost v „Ecovemu poroC-ilu raredi v vatikanskih krogili, kjer si; gotovo citajo taki italijanski listi, mis, kakor da so v G. sami Itaiij.ini. Zat6 bi zeleli v tem ozi- j ru veft natanCnosti, ker Slovenci smo itak povsod drogod ze prevfc prezirani. — ile- i sto je bilo prav lq>6 razsviMjeno, kar ,(J»ir- I ritrovi" iidinji in njenim br.itom po A!>i;t- j liainu ni puvtilo niirno spati. 0 vsem tem bomo Se govorili. -- Tako je Gorica po svojih rooceh prosiavljala 50-letnico sv, Oceta. Bog ga olirani se dolgo na celn sv. cerkve!
Slevpiskp Sole v tiorlel. — V situloje bila seja dezolnega iiolskoga synta; preiiso-doval je sani namestnik vitez Kiiialdiin; navzoci so bili vsi udje; na diievuein redti je bilo tudi nprasanje o slovtmskiii solalt v Gorici. — Med sejo so nestrpno korakali gori pa doli po ulici zuani lahonLki, pri-BaknjoSi novic od dr. Pajerja. In res, po t«*j poti smo ze v sredo popoldae poizvedeli vse pocatankosti. Dr. Pajer je naimefi takoj na { ulici celo zadevo razlozil mlademn pravniku, • ki se za vsa labonska politikarstva bolj briga nego za svoje nauke, in ta je tekel v kavariie pravit svojim pajdaiem. Toda nie kaj vesele novice jim ni prinesel. D e-zelni sol ski svet je nanireC skienil, da mesto mora nstanoviti slovensko Stirirazrednico v Gorici. Za ta predlog so glasovali vsi udje dezel-nega Solskega sveta razun dr. Pajerja, ki | je govoril in giasoval proti slovenskim I Solam. nCorriere-' pravi. da mestni za-stop poda ntok proti temn sklepu. Ko do-bimo nradno reSitev, porodali bomo natan-cneje o tem pr«r/;anem sklepu dez. Sol. sveta.
Dr. Vennti je v ncerajinji seji I mestnega zastopa interpeloval scupana, ali kaj v§ o sklepu dez. Sol. sveta v zadevi slov. Sol. Dr. Venuti je pri tej priiiki silo- I vito napadal nase poslance in ves narod, j naglasajoc, da mestni zastop se mora „t>ner-gicamente" postaviti po robu slovenskim zahtevam. znpan je odgovoril, da nm nradno se ni nic znano o sklepu de2. Sol. sveta. | — Taki pravicoljnbi sede v mestnem za-stopn. In dr. Vennti se ima edino le Slovencem zahvaliti, da zivi v Gorici J Pridejo ie fiasi, ko slovenski narod izstrada svoje ' nasprotnike. Potem bodo mirni!                    j
„So*a" pri kaezonadSkofa. — V torek '
poklonil se je prevzviienemn gospodn kne- i
zu in nadSkofa naS nrednik ter izroeil  mil I
s posebnim spremljevalnim pismom po eden
iztis slavnostne izdaje BSo6e* in „Primorca*. i
V svojem nagovorn omenjal je naS ureduik,
da tudi glasili slovenskega naroda na Go-1
riiVem sta ?e pridruzili ostalemu katoliSke-
mu svetu ob letoSnji 50-letnici slavno vla-
; dajocega papeza Leva XIII. ter s posebno
I izdajo skusali po svoji  moci proslaviti ta
| izredui dogodek v katoliski cerkvi.   Na  to
i je poprosiJ, naj  bi Njegova prevzviienost
i blagovoliia naznaniti na pristojnem mestu
1 ta znak udanosti in zvestobe do sv. Oceta.
! — PrevzviSeni gospod knezonadSkof sprejel
je nrednika s svojo obdeznano ljubeznivostjo,
I izrazil svojo zadovoljnost zaradi slavnostne
izdaje ^Sofie4* in flPrimorca8 in obljubil, da
bo porocal o vsem tem sv. Ofietu pismeno
ali ustno. Povedal je dalje, da je o castitki
»Sloge" in pcdpoinega druStva ie brzojavno
poroSal v  Rim z dostavkomt  da  pozneje
pridejo tndi castitke  slovenskih obLin  po
I poziva politi&iega druStva ,Sloga". — Ta-
koj na to je skrbno popraSeval po zdravjn j velec. g. dr. Ant Gregorcica, zelefi, da bi i nam ga Beg obi anil in da bi se kmalu cil in zdrav vnil k plodovitemn delovanju. — V daljsem razgovoru o domacih razmerab in o naSem listn povdarjal je nrednik, da pri svojem deln ima vedno pred ocmi iati koneent cilj, ki mora biti idejal vsakeiqn I pravemn rodoljubn in sinu katoliske cerkve. | Naprosil je dalje Xjegovo prevzviienost pri tej priiiki ze tretjid, naj bi ga blagohotn>> opozorila, ako bi ^Soca6 ali „Primorecc storila kaj takega, kar bi bilo v verskem ozini opoiniiia vredno, z zagotovilom, da bo kvalezen za vsak tak uiigljaj. PrevzviSeni gospod knezonadSkof je dejal, da pozorno cita nasa listar ter izrazil zeljo, naj bi „SocV in pPrimorec" tndi zanaprej, kakor doslej, delovala v prid in korist slovenske-ga prebivalstva na Goiiskem, ter naj bi ne pustila izpred ocij katoliskega stali^ca, na katerem naj sloni vse nase javno delovanje.
—   S presr&no z;ibvalo, da }a Njegova pre-vzvisei>)st Mag.»volila ^prejeti i/rofieno i:t-stitko in slavnostni stevilki, ter za obljnbo, da jib izroci na prbtf»jue>n mestii, zupustil je nas nrednik prav zadovuljeu kuezonad-skofijski dvoree.
Papeler* stars*** nameravajo piitvditi slovenska drnstva v (ioris i. Tverjeni srnr>, da se jim posvefii. (ako se rft.*no poprimejo te misli) taka svecanost, ki bo vredno sla-vila giavarja vesoijne cerkve in ob euem sluzila v (last sodilujofim drohtvom.
r$«H? ti Atoixijevisie. ~ Goriski do-pisniki jSlovettca4* odliknjejo se med vsemi po ja'o razviti drzovitosti v zavijarstvn in j .tpletkarstvu; veitdar pa imajo \m<\ vsemi wSlov*. dopisniki najmanj vern, kajti dopisi in filanki z Goriskega ftitajo se edino s>. kot nekaka kurijoziteta, ki sinzi kt»t- zrcalo
0  dnsevni vredno.sti pesrice strastnih ne- j strpne2ev pri nas na Goriskem. — Nov dokaz, » knkosnim orozjem bk u«k«>{i ljudje J bojujfjo proti nam, daje nam iMaiiffc ,Soca j in Alojzijevisce v fioriri*, ki je bil priob- { cen v 33. st. nSlovenira". Dopisnik Uo,;« dokazati, da smo mi dobro vedeli za nAloj- j zijevisfie" in ne da snit» Se l« z tlr&vlp iz- I vedelt zani; zato, .spveda, padajo na nas I vne one obdolzitve, katci« je „SlovB. poptej 1 enkrat nalozil na naS brbet. — A kak6 J hofte to dokazati? ^njte! Naset jt? rNovo • S>«oM oil 7. liOV. 1890 , v kateri smo pri- ; obLili i^Iannk „Resna beseda o vazui stva- ; ri", v katerem smo razpravljali n as ve t ne- ! kega d o p i s n i k a v btvsi „S i a r iu, ki ; j« preillagiil u s t a » o v i t e v zavoila, kateri j bi skrbel za:duhovski nanwftaj. Razpra v- i
1 j :il a n c. j c t o r «j sh jo i z p r o z it n a j m i s «1, a kdaj s» jt> ta iirt'snifiila, m i S e I d a n e s n u v e ni o; sporoiiii nam ui nihci», j pruilali tudi nismo iu ne bomo, kt-r no ma-ramo uikomur usiljuvati svojib ushtg, zlasti t ne takim, ki se jib braiiijo in ki z vsem j svojim vedenjem kazejo do nas .ttrastno in I nestrpno sovrastvo.                                        f
Kar dopisnik dalje pisari o diihov^tvu [ na Goriskem, ni vredno besede, kajti ognmi-na veciua castite duhovsfiine pozmi prav j dobro namen takib zavijarskih spletkarstev. % Vsak duhovnik je torej ze sam iztaknil laz, j da smo mi im^novali kdaj naSo dnhovscino | 9b r e z d o m o v i n s k oft; ta beseda se n&- ! baja danes p r v i 5 v nasem listu. Ako smo [ pa kdaj po zaslnzenjn krenili koga. ki tici j slufiajuo v duhovski sukuji, ali smo s tem j napadali dubovsC-iuo kot t&ko? J ftudni Ijndjei Nekateri bt bili radi kar ne- I dotakljivi, ..sacrosancti kot vimski tribnnir I nibfie bi se jib ne smei dotakuiti edino iz I uzvoka, ker svojo nagoto pokrivajo z da-1 hovsko snknjo, oni sami pa butajo in mla- j tijo iia desno iu levo ter brezobzirno udri* I bajo tndi po najuzornejSib dubovnikilt, ka- j tere smeSijo, obreknjejo, blutijo in jim jem- I yejo cast pred svetom.                                 I
Otii vse smejo, mi met Mi ue bi smeli I povedati niti tega, kak6 s*o se nekateri | gospodje v sakiistiji zaiotiii, da ni6 ne J dajo za slovenske Sole V Gorici. Naj dragift | bolj na tihem sklepajo in naj drze jezik i iiekoliko bolje za zobmi, ako bote, da taki | znameniti sklepi ne pridejo v javnost Di, I niti tega bi ne smeli v „Soci*' povedati f med ^radodarnimi doneski", pod kaklm naslovoni kdo daraje 50 g!d. za naSe lole. f Boste Ciikalil
Radodarni doneski.  — Za  9SlogtneK zavode   doSli   so   v   zadujem   casn sledeci I darovi:                                                          |
Zbrani   gostje   v   Cepovann   2  gld j 40 kr. — Jos. Faganel, bivsi znpan iu dez. j poslanec v Oseku, 5 gld. —   Slcvenec   pri I odbodu zr otoka Raba 2 gld., — Na zenito- f vanju v Strakljevi kremi v Sempasn 2 gld. 40 kr.  —  Karolina Fnrlani uabrala   pri J zenitovanjn Karola Lutmana v St Andreiu , 5 gld. 40 kr. -— Za pustni krof in koxarec l vina prejelo  se je na diaSM v  Smaiijah 4 gld. 49 kr. — Pri  citainiSnem  plesu v I Kanalu skupile ste   g.fini   E?g.  Garlatti | in    Em a    Kriznic    za    prodane    §opke 10   gld.    —     Fr.   Pefienko   nabral   pri ^enitovauju Fr. Ostana z g.gno Marijo Pri- [ mozicevo v Bolcn 10 gld. 50 kr. — Svatje pri zenitovanjn v Idrskem  12 gld. 60  kr.
—  Na Malijevi zenitnini v Logeh  zlozili j svatje 5 gld. 43 kr. — Jos. RakovSSekna- j oral pri veteranskem plesu t Kobaridtt 6 gld. 30 kr. — D. S. I. v Tolminn 20 kron. •-  Pevci in pevke rokodelskega bralnega [
j druStva v Tolminn 3 gld. 40 kr. —Narodni i Prvacani so ze zopet poklonili lep dar go i
gld. 20 kr. — J. Gergolet v Dornbergu 1 gld. — Ambroz Poniz" nadn5. v Rihem-bergn 1 gld. 50 kr. — Na svatovSeini pri T.  Cebronu na Preserjah zbrali 2 gld. 50 kr.
—  Neimenovanec v Rihembergu 2 gld. — Pri veselici bralnega druStva v Kozani 5 gld. — Marljivi nabiralec Alojzij Makovec na Brjah nabral je: v veseli druzbi pri Ivanu Franckovem 2 gld. 04 kr., pri slovesu Karoline Pefienko omoLene Marec I gld. 65 kr., pri zupanu A. Pecenku 3 gld. 71 kr.
—  Fr. Kodrifi  vikarij ua Tmovem 10 gld.
—  Janko S. 20 kr. — Anton Bjrsa v Ri-hembergu I gld. 32 kr. — Ivan Grahli, ucitelj v Kobilji glavi, 50 kr. — Pri nsta-novitvi samostojnega veter&nskega druStva v Kanalu zbrali so na nagovor castnega veterana J. Krizniia 8 gld. 50 kr.
Po poStnib poloLnicah je doSlo: ^Jezevci8 pri zabavnem vefiern v Biljaui 6 gld. 30 kr. — Adolf MlekuS v Bolcu poslal je 3 gld., katere je plaCal B. z it. kot fcazen za razzaljeiije casti. — Andrej Kobal v fterknem 1 gld. —- KobariSkf pe-pelniSki ^akelj 2 gld. 20 kr.
Z Dola pri AjdovScjui poslali M za naSe otrocice Stiri vrefte krompirja. Vozni-no do Gorico pa so zlozili gg, JKaiiiradl, Bevk, kremar Franc iz Doliue, uiiiteljica cipkarske sole, trije „muStafarjiu v krftmi pri Fraiiretu in v gostilni pri w2upanuu zbrani lokav»ki iu dolski vozniki, vsi sku-paj 2 gld. 7P/2 kr. — Rodoljnbnfu dobrot-nikom in daiovalcent presi'6na hvala. Bog povrni!
(Vital* darove cbjavimo prihodnjifi. Ako bi kak donesek dm bil objavljeii, prosimo, da se nam to nazuani. — Kakor se vidi, letoSnji pust bil je jako rodoviten za naso „8lngo*; zla.sti 2enUuiite so veliko dale. Bog daj mladim parom obilo sre^e v novem stanu! Bog zivi dobrotiiike ' naie mladine v (jorici!
nHInnovanioiiloa je bil trikrat zapore-ilonm zopet zaplciijoii; vselej zaradi spisov o zidili. Zato ,U od nase strani vreden in potrebfii najve^je podpore. Kdor cita italijanski, narofii naj se na ta izborni list.
Zenska podrotnlea diuzbe ><v. C. in M. v Gorici bo imela v nedeljo teden due 5. marca t. I. svoj r«'dni letni obftni zbor po navadnem spon-du. K obilni udelejibi vabi vse fasti to dnizbemce — nacelniStvo.
\cmSke opnrete vabijo vselej poliio Ijudsrva v goiisko glediSce, ki je skovo vselej vse razprodano. Operate predslayljajo si' dobro, v popolno zadovedjijost obcinstva. Tndi nasi Slovi-nci pridno zaliajajo v gle-disfe, ker tako prilozuosti so v Gorici prav iwlkc Ustopnina je zmorna. Danes pocitek*, jtitri vw'-or pa bo zopet predstava.
Prfilep. --• V ponedeljek vefier pripe-Ijal jo oroznik cepovnnske postaje z Lokvi Andreja Krivca, ki sejepred dvema me-secoma pretepal v gostilni ter nekega svojega tovarisa prav lmdo pobil.
Po3lar in smrt. - V Hudem Logo (dubovuija opatjeselska) pogorel je v sredo veSer uaki blev  in v njem dva otroka.
!ia deieli so povsod slovesno prazno-vali 50-Ietnico sv. Oceta. Poleg cerkvenih slovesnostij prirejale so se Se druge, kakor kresovi, razsveSava, godba, sfcreljanje. Po Brdib, po Vipavskem, na Krasu, ob morjn in v hribih je povsod gerelo veliko krasnih kresov. Posebno lepo razsvetljen je bil Devin.
Iz Sempasa nam..porocajV. ,SveCanost pape2a Leona XIII. se je tndi pri nas jako slovesno obhajala. Razun dolocenih opravii smo v soboto in nedeljo pridno streljali in kurili kresove. Posebno lep kves je napravit na krasnein razvidu veleposestuik pi. Mo-nari.
Kresovi so goreli tudi po drugib koa-cih naSe doline*.
iaJa iopanstva prav pridno poltljajo fiastitke za sv. Oceta. Nekatera so poslala naravnost pred. knezonadskoiijskemn ordi-narijatn, mnogo njih pa „Slogia ali njenemu predsedniku. Veliko si. z»panstev poSilja pisma r.a „Slogott „poStnine prpsto* kot nradno red. To pa m takd? Zupanstva morejo le z u r a d i dopisovati poStnine pro sto. % druStvi ali posamieniki pa ne. Treba je torej poitnino placati.
,Baloardo del Will". -Andrej Jan-(iL sezidal je pri Locnikn na podgor-skem svetn biSo, kjer je otvoril gostilno, katero je nazval 9al baluardo del Fri-nli" (K turlanskemn branikn). Ker pa v. slovenski obftini ne moremo trpeti takih Seuvajofiib nspisov, storil je znpan g. Ant. KI a n ft i ft potrebne korake, da se out napis odsfcrani. Zaradi tega gaje iidovski bCoitw. silovito napadel ter lagal na levo in desno. To bodi g. zupanu le v east, kajti kogar .Corn4* psuje, ta je gotovo vsega spoSto-vanja vreden mo2.
fefenfeft Trlii-Cerviijai (Monfalcone-Cervignanoj v Lahih se bo gotovo gradila, ali boije refieno, se Le gradi, k^ti 370 me-trov dolgi most 5ez SoSo pri Pierisu je ze dolgo dasa v delu. Minister Baeqnehem, ka-teienan so se bili predstavili o priiiki kme-tijske razstav© v Gorici v jeseni leta 1891 razni zastopi s proinjo za to ^eleznico, predlozil je dotiSni nacrt postave drzavne-mn zbora dne 18. t m. Podiobneje podatke o receni zeleznici damo svojim citate^jem o prvi prilo^noBti.
Sfarodna trgovina. — Prve dni me-seca januarja priobSila je „Edinost" do-pis iz krogov malih trgovcev goriskih. Do-pisnik je bral hude levite ter delil na vse strani tople zausnice uasenm- razuraniStvu, fie§, da se nic- ne zaveda svoje narodne dolznosti nasproti slovenskim trgovcem. Ta dopis razjaril je vsakega slov. razumnika, ki ga je Sital. — Na to je prigel v „Ed.a drugi dopis, ki je skasal popraviti neugo-den uspeh prvega dopisa, nastevajoft dolznosti, katere imajo pa prodajalci nasproti k up ovale em. — Vsak citatelj naSih dveh listov nam pritrdifc,da ni na Slovenskem politicnih fiasopisov, ki bi se razmeroma ie pribiizno toliko trndili za raz-vitek narodne trgovine v Gorici, kakor mi. Na§ nPrimorec" je edini casopi.s, ki pod za-glavjem „Svoji k svojim" prinaSa oglase le n&rodnik trgovcev ali obrtnikov (in to za vsako ceno, zafethlkom in nboznejsim tudi po cela Jeta brezplafino). Ker je pa aPti'morec" najbolj razSirjeni list na Pri-morskem, imajo oglasi v njem Se veliko veLjo vrednost, — NaSa skrb za povzdigo narodne trgovine in obrtnija mora stati zategadel zuuaj vsakega dvoma. In vender inoramo prav zaradi to svoje skrbi povsem odobriti drugi dopis v „Ed,u, ki sicer pri-ziiava narodne dolznosti kupovalcev, viliu tega pa nailteva ie veoje doHnosti prodajaleev. Mi prav radi uprejiiiemo dopis v wEd,* popolnoma tudi na svojo oil* govornost, zato" se laliko vsakdo, konmr ni po volji, obrne na nase urednWtvo v kakorS-nemkoli oziru, Drugi dopis v „Ed,H je na-tancuo tolmafiil mnenj a, preprifia-11 ja in tfelje narodnih kupovalcev.
Naraesto da bi t»«i trgovci in obrt* niki lepi> uva^evali drugi dopis ter tiho in uiiruo sknlali ustrezati jzraienim ieljam, «lo jib je nekaj na jako opolzek led, kar bi jim utegnilo tiemaio Ikodovati, ker kupo-valci se ne dajo strahovati. Nekega vefine-ga nemirnega med nalimi irgovci je nanuefi dopis V „Ed". najbolj razgrel, ker cntil se je najbolj prizadetega. fn ker je shitil do-pisnika v sovrazeni ojebi, hotel je uprizo-riti spioien odpor vstdi slovenskili trgovcev in obrtnikov v Gorici. Hkliraval je posvo-tovanja, kolovratil od trgovca do trgovca, rEZkladajoS groztie „napade" v wE«l"., —• a nic" mu ni hhr po volji. Po 4-tedeiiHkein velikem trudit epravil je celih 16 podpisov pod poslanieo, katero je poteni priobcila „Ed". — Poslanieo snisal je mo?., ki dobro ve, kaj delu; podpisovalci pa niso vadeli, kaj podpisujnfo, kake namene im& tisti, ki je 'poalanico sestavil. Dopisnik se iniouuja podel obrekovalec prepotrebnega t'r* govikiga stftiiu; „Kd." hb V obranibo svojili interesov (!!) pozivlja, n«j takega „obre» kovalca" izda, ker ui vredeu uredniSke taj-nosti, ltd. Vrlui tega poslanica ouienja dva dopisa v lanski ,.8o(5iBf ki sta spodko povala staliStfe slov. irgovcem. Mi smo ze povedalf, da dopis v „Ed." se laliko §teje na nas rafiun, da prevzemanto vso odgovornost zanj; zato pa pozivljamo po« slani^aije, naj tiaznaiiijo svoja iniena. da jih bomo poznali in da jib osebno popraSa* mof katera dopisa v nSo6i* sta jim spodkopavala stalisce. Imeua treba vedeti tudi zategadel, ker bi 2e imena sauia poznavalcem goriskih razmer vse povedala. Tistim trgoveem in obrtnikom, *i so §li aiianemtt hujskafia na led, svetujeno, naj bodo zaaaprej bolj previdni, da ne bodo §e oni ikode trpeli, kajti ce kdo hofie sam drviti v propad, ni treba, da gredo tudi drngi za njim.
f Solkanu zaCnejo v sredo obfiinske volitve. GoriSki Legovci in vsa irredenta se 2e naprej veseW, da po volitvah bodo oni gospodarili v Solkanu, del, da za zV pana bo g. OUone Leuassi, prvi podzupan pa J. pi. Bortolomei. Ne vemo, koliko je resnice na tell govoricah, a prepricani smo, da siora wLega* in madama irredenta delata ra^un brez krfimarja. Take labonske lelj^ so presmelue, da bi par priseljencev, ki so v Solkanu na§H krah, ugniyalo v Cisto slovenski in narodni vasi svoje legovske burke. Takd dalefi se Solkanci ne bodo dali ?oditi za nos! — Pri zadujih volitvah so tamosnji prvaki sami sprefeii g. Lenassija in Bortolomei-a v svojo listo, kar se pa le-tos nikakor ne sme ve6 zgoditi, kajti moz-jer ki poSiljajo med Sloveuci prisluzene pe-take in desetake za gori§ko ^Lego", za spletkan'je in lmjskarije proti nasemu na-rodu, taki moije ne smejo sedeti v obLinskem zastopm slovenske obftine. K<lor bi jn zopet kandidoval in volil, zdrusli se s sovrazniki nalega naroda, kajti uajbolf uestipni gori-Ski lahoni so z njinia v najozji zvezi. Kdor bi se toliko spozabil, smatrali ga bomo prodancem ali pa izdajnlcem domovine, za katere na sloyenski zemlji ne sme biti pKffitora.
ObJinsko siaraiinstvo v St. Andrezu je sklenilo, da odslej ne bodo ve6 zvoniii zfttujci, ki stanujejo v obftini, zvsemizvo-novi, ako ne plaSajo posebe za to. 11. t. nit. je nmrl neki §tef. Martelanc, ki je rojen v St. Petru in stanuje ze okoli 50 let v §t. Andrezu, a zvoniii so mu Ie z malim zvonfikom. Ta novotarija je nekatere ob(5i-narje razdra2ila; oni zalitevajo, naj ostane vse pri starem, ali pa naj se prei§5e, kdo je zvonove plafial, kajti strr^ke so morali placevati tudi tujci in ne le^ravi domncini.
Pevsko droStro „Nabre21ya" priredi jutri vefier v gostilni g. Grudnsi prijateljski vefier v Cast odiicriemu slovenskemu skla-dateljn g. Hrabroslavu Volari6u, ki si je pridobil tudi za imenovano pevsko druStvo veliko vzaslug. Pevovodja novemu drustvu je g. J. Cerin, ne pa Ceme, kakor je stalo v predzadnjem „Primorcu". Gospod 6. je jako nadarjen glasbenik in pozYtovalen pevovodja. Bog ga ohrani Nabrezincem se mnogo let.
Iz Sv. Kriia smo prejeli oster dopis proti nemskeimi pefiatu. Dopisnik pravi, da se prebiyalci odlofiiio uprejo takemu zalje-nju njinbve nai-oili'psli. Prav je! Najbolje bo, ce se zupanstvo zgane.
Dalje se nam.poroca „izpod misjega brda pri sv. Krizu", da se je zopet obudilo tamosnje „Bralno drustvo". To je zasluga pref. g. zupnika J. Kodre ta in iiaduftitelja Zorna. Dopisnik izreka obema prav srfino zahvalo. (Gosp. dopisnik naj nam oprosti, da smo dopis skrfiili. DrugaLe ni bilo mo-goce.)
Enakopravnost pri flnanfnili nrudili. — Iz Oepovana nam poroftajo: Pok«»jna Ana Mrak je v slovenski pisani. oporoki zapu-stila nckomu 75 gld, Pri zapu&Mnski olirav-navi so vse stranko le slovenwki govorile; a sodilfte je fcdalo odlok z due 18. maja 1892. St. it. 7230 v Halijanskeni jeziku, ki odmerja pristojbino 6 gld. BO kr> in 25 kr, za kolek od oporoke. C. kr. pristojbinski urad v Trstu pa je na to zahteval % new-ikim odlokom od 23, dec. 1892,, da mora dedic" od svotice 7b gld. plafiati celih ur> gld. 25 kr, priwtojbine. Ta dogodek pafi ne po-trebuje fie daljSega pojalnjevanja, kukrt oblastnije postopajo z nanii Slovenci.
Trst In Is(ra. — Uniri je polidjski svetovalec Rajko Vidie, dobro znan vpiem okolidanskim Sloveneem, ker je zaslopal vlado pri vseh zboiovanjih slovt'iiskih druStev. — N a d e L d a SI a v j a n s k a priSla je h avojim Blovecim pevskim zborom v Trnt, kjer ie dala dva konccrta v glediSfiu Annoiiia. Koncerta sta nioftno ngajala ob-ishistvii. Pel se je tudi n«S „Naprej". — L a li o n s k i nO i 11 a d i n o" je nelial iz-liajati. ^dra^il se je z BIiidSpeiideiitoniw. ~-P u » t v Trstu jo bil prav jalov. Obifiajni „('orao" je bil '/A(> uborcn. Veliko kriftanja in tulenja, veliko surovosti in lahouske nestrpnosti, drugoga pa niftJ — Vgle-di§6u „I^iIodi*iimatieoK zapel ja neki igralec posism: „Nulla pallia de ltos» setti noil se paila '.'lie italiaii", To je tukA razdrajlilo nmoge Nenuie, da no takoj za-piiHtiH glediMe. Prav takd I —Tola so u k r n d 11 neziiaiii lopovi. v uliui Tesa; j vreden je bil okoli 200 gld. -¦- V morje je skotUla 23-letna Sanioli pa so jo I refiili.
KraiiJNko. - Tomnmr PraSnihtr inisli graditi ieleznieo iz H-ulovljieo na Bled in j v Boliiiijsko Bistrieo, —- Kozn ali runje j imajo Se vedno v raznili kiajili po Kran'j- i skem. ~- „ yamlni Dom" bodo zidali v ' Ljubyani. -— Okrajna posojilnica v KrSkem je imela lani 185 000 gld. prometa. — Ueeraj so v ljubljanskeui glediSCu zedrugifi peli slavno opero sCavalleri.r rusticana". — Marija PiSkot 22-ietna deklina iz Stare Loke, uaincravala je ostrupiti svoje neza-konsko <lete. Toda priSli so hudobiji na sled in deklino zaprli. — Pri Snutrijah. ob do-lenjski zele/nici je debela skala padla na dva delavca; enega je zmeSkala na mestu, drugega pa je le nekoliko po§kodovala.— V TodmSu na Gorenjskem sprla sta se ofie in sin Velkavrh. Sin jd z nosSem malial okoli sebe ter zadel svojo mater tak6 ne-sreftno v sen«e, da jo je ubil. Sina so orog-uiki   odvedli v zapor. —
POSLANO.
Zauasaje se na resuicoljubuost in pra-vi6nost 6estitega uredniStva nR i m s k e g a K a t o 1 i k a", poslal sem mu radi svnje osebe pojasnilo z ozirom na drzne trditve v njegovih filankih: a varal sem se v svo-jem ptifiakovanji. Kakor „B, K." zvez. I. tega leta na platnici omenja, nofie sprejeti mojega filanka, nego mi svetiye, poisCem naj si kje drugod njega objavo. Svojim citateljem torej no5e naravnost priznati, da se je zmotil. A zmote priznati ni nikomur necastno. Tako ravnanje, se y6, je ugodno za uredniitvo: napasti osebe, kiniso zakri-vile niCesar, teh obrambo pa odkioniti in piepustiti drugim listom (ki nimajo povse isiili Sitateljev) — in to s pretvezo, da popravek ni v zmislu tiskovnega zakona. No, ce ne po firki ali obliki, gotovo pa po bistvu, in zadnje je odMilao!
Piosim torej slavno urednistvo ,,So-Mno", da blagovoljuo natisne nastopno pojasnilo. ¦,           '
Slawemu uredniStvu
RiiHsk. Eatolika
v Gorici. Zadnji VI. zvezek IV. teSaja dvakrat jemlje v misel tudi osebo podpisancevo.
V zmislu drz\ tiskovnega zakona bla-govoli slavnoisto v prihodnjem zvezku ob-javitl naslednje pojasnilo.                         i
1.  Na str. 326 fiitam: „Ja& si ne mo-rem mislifci nedostojniSe komedije pod soln-cem, negoko bi videl dr. Tavcarja, kako... ... ali Zfogarjem sega v roko, zatrjiijoS jim svoje spoStovanje,' fceg, v prvi vfsti je vera in duhovni, potem se le pride na'-odnost*....
Iz tega bi utegnil kdo sklepati da je podpisanee v kaki bolj intimni zvezi z g. dr. Tav6arjeni, ali da odobrava (oziroma npliva na) vse njegovo javno delovanje. V .tern ozivu le konstatujem, kar bi omenjeni gospod tudi sam lehko potrdii, da sem, ko-likor se spominjam, od 1. 1878, odkar ne-pietrgpma bivam v Ljubljani, s svojim s o s o 1 e e m dr. Tavcarjem morda ne ve6 .kot. trikrat in Se to le bo)j memogreds osobnb govoril. — Kolikrat pa sva priila vkup v vodstvenili sejali dru^be sv. Cirila in Metoda —¦ katere odbornika sva sluCajno oba — pa konstatujem resnici na Ijubo, da l'e on v zmislu druibenili pravil lojalno 'sodeloval, da bi mu v teni oziru tudi noben drug duhovnik ne imel kaj ofiitati. — Podpisanee pa bi se ne srainoval s soSolcem dr. Tavcarjem tacega obfievanja, kakorsnega mu prepisuje sv. vera in sedanjedobna olika, katero osobito duhovnik ne sme prezirati.
2.  Na str, 332. pa se tttii pod cito: Na zadnjem shodu v Postojni povedal je C. g. tajnik, da dru^bo vodi zvezda; „dobro vrejeno slovensko iolstvo na veroko-nnrodni uodltigi. Nepoasnalee ilovensklh jazmer bl m dudfl (sie) ko vprav to povdarjam — mlbleS, da iniamo svoje fiolsivo tako vrav-uano, kakor je to mej omikaninii narodi cbicajno (sic)" t, j. na versko-narodni pod. lagi. (Vestnik VI.... str, 18.). tfislnni gonnod so je jako netoCno izra/.al. Kje za boJSjo volji) so oni urafini jurodje, ki imajo fiolo vravnauo na versko-narodni podlagiV In pa v Avstriji, kdo se bode Audi 1, da ni» liiamo Solstva vravnanega na versk<Hiarodni podlagi? Ali ni Aola po zakonu % dne 14. maja 1869. Javen zavod dog to pen v s e m d r f. a v 1 j a n o m m gludo n a u j i-liovo v ft ro izpo vedan j «? Na dalje: ali ni nas golskizakou gola posledica §. 2,, 3. in 17. tenwljnili postav z due SI. doc. 1H67., za katere je glasoval sam laika Hve-tec? Po tej logiki blla bi katoliska fiolska dni^.ba zadovoljim se Solstvoin, kn< koi'Ano imajo zdaj Nemci na Bunnju, ali v Beielienbergti, aMFraiicozi vPariziiV! (\ g, iii imol slabogi\ naineim, ali pomMil ni, kaj Je dcjnl."
V tern odRUvkn ^ ofiita tajnlku dm-ilw sv. Cirila in Metoda n e t u c n o h 1, ne-kaka nelogika in skoro n e p o in i s «1 n o k t v govorjenji. Ako pa noftitvamo nastopne prevdarkw, pale bi zgornje hibe praj na tl g. glankarja, nego na tajuika dr. sv 0. in M.
jKjo za bo^jo voljo -- vpraSa g. filankar — so oni sroilni nnrodje, ki imajo ilolo vravnauo na voroko-naiodiii podlagi V" (Tu je prlpomuiti, da je natisnena besedica nverskoM z debelejiimi cikami in -- Bna« rodni* z navadnimi, a v Vestnika ni te razlike ki je pa za nadaljno dedukcijo po-inenljiva.) No, tajnik ima v roki brosurico , z naslovom: „Konfessionelle oder konfessions-lose Schulen. Verlag der Eedaktion des flSalzbtirgerKirclienblatt*. Druck von Anton ' Pustet in Salzburg". Letnice ni, a izsla je ' kmalo po Lieclitensieinovem solskem predlogu. Na str. 14. sub 2 citam (v prevodu). „Do konfesionalnih Sol imamo mi katoliCani Av-stiijski izvestno pravico, kakor jo imajo katolicani drugih dezela. Na Bavarskem so Sole pvavi'onm konfesionalne; na Virtem-berskem, Plauoverauskem, Slesvig-Holstin-skem in Saksonskem go dopustue le konfe-sijonalne Sole; na Pruskem je bilo 1882. 1. 32'523 konfesijonalnih in Ie 517 meSanih sol (t. j. takih, kjer so otroci raznih ver-stov vkup.) (So-li se mej ten* v konfesijo-nalnem obzirn zgodile kake spremembe, meui ni znano, ker niseni mogel povsod spremljevati polit'fnega gibanja. Op. pis.). Na str. 15 pa se Cita: „ Na zboru v New-Portti na AngleSkem izrekel se je anglesSki ininisterski predsednik lord Salisbury o konlesijonalni Suli tako-le: Verska vzgoja je jedna izmej nasih najdrazjih pravic... Zahtevanv da siwjo vse konfesije mladino vzgajati po svojem veroizpovedanji, in ne po srainotut'ii! sostavu neke splosne verske vzgoje, kakorsen je v navadi v uekaterih sol ah".
A v tern preprieanji je tajniku na po-mo5 tudi „Rimski Katolik" sam, n. pr. te-6aj 1889. str. 156. navaja isto Stevilo konfesijonalnih sol na Pruskem, kakor zgoraj. Istotako se govori o verski vzgoji in soistvu na Ruekein str. 159 — 177, kjerse navaja, da je oudi 7000 cisto cerkvenlli 2ol. Tefiaj 1890. str. 185 pripoveda o izkljufiljivem in cisto cerkvenem znafiaji sol in odgojevaliSe" v Ulali. Tefiaj 1891. str. 142 omenja zgor-njega citata Salisbury)3vega
Glede^na omenjeno — ker solske za-deve na Skandinavskem, Danskem, svoje-dobnona Belgijskem, na Tberskem polotoka, v Balkauskih drzavah in celo v Avstriji pri avtonomnHi ortodoksnih spoznovalcih bi utegnile zgornje menenje le potrditi*) sme torej tajnik 6. g. Clankarju yrniti vpra-ganje: Kje so narodi, ki imajo Solo vravnano na versko-narodni podlagi?
Ce ni bilg. pisateljudostijasc:! zgornji odstavek, blagovolil naj bi bil kar pristavi-ti Se-— ako se sploh ni hotel ozirati m

izjave
„Vestnu—„    . v.w,v, j» j»4t<w z razpitimi Srkami' kakor ;pry|T 4alje str. 19, glaseSse: ynp$Zb)C. ^motor .... ia&fymgkfb */zgoja i^dzbjbvazenje' slovenske mladiue s pomoftjp.'' {i'le.mateiT[nS8ineM.
Na dalje, ali ni «.-. av obstoj in delovanje dr. sv. G. in M. iiv dokaz, da, Slovene! niso zadovoljni z drz. iMskini zakouom d. 14. maja 1869? Ne spriduje li tega tudi peticija za kotifesijonaln'o Solo z materiniin ufipiin jezikom (katero je sostavil uprav podpisanee), kakor so jo objavili tedanji slovenski ftasniki aieseca marca 1. 1888. in so jo z vodstvoni vred poslale tedanje podruznice, ter jih, je pokojni poslanec dr. Poklukar, kot nacelnik tedanje zveze slovenskili poslancev izrofcil drzavni zbornici v 207. in 212. sej i ?
In tudi nasa katoliSka solska druzba — da ostanemo pri filankarjevih zgledih, ~~ kar se v6 je za navedane slufiaje le teo-retiskega pomena, ni Bzadovoljna a Solstvom, kakerSno imajo zdaj Nemci :ia Dnnajn, ali v Beichenbergu, ali Franco*! v PariznlM Kajti ona bi v zmislu svojili pravil, ce bi smela po postavi kaj govoriti tudi izvan slovenskega ozemlja, i Nemcem na Dunaji ali v Beichenbergu zaklicala: Pojte dehorn eeske dolo na katolitfko narodni podlagi in ne bodite ^alobarde, da bi svoje nomftko otroke izrofiali ^idonil Istotako tudi Fran* coiom no samo v Parizu, nego po VMtil Francijt mi dobrib katolilkib Sol, in bi jim ne svetova.a, da n«ij vpel,jejo vai\i« kot ufini jezik — re.'imo kitajfifiino,
Sklepno lodi le omoiijciio, da ni treba iskati tarn nr •••otnikov katoliflko-nloveiiwko-ga Solstva, k,jt, jih ni. Kollkor He tioo one* be podpisaufieve, nazanja tein povodom slu-vnemu uredniStvu, da je U potirej, nego se je rodil ttRimski Katolik", in preileu je o, g. eiaukar Ie govoril in jpisaril o dm-«bi nv. Cirila in Metoda, po svojili xkromnlft nioi'cli del oval za Hlnvensko huMvq na katoliAko'tiarodni podlagi,
Z velespostovanjem beluAi
Anton Klognr
InmU, Ljubljana, 12. januvarja 1893,
*) 1'okiipJu ri;< jfl nln^iijim jii-lflnl v rokrt (lKrliiiniiHki Drtoljuli" IHMO. ivi»"Ph< h Mc|itoiiHt.i>l* novum liritdlo^ii. Ntv wir, M. mo tMt.a: Uovonillf, {hivlt.) mittjf M,vU\ kjor jo fa) vn-miliiitna viiriikiv (uiNtaVA. „HkoniJ v«u tu'i'iliija in noveni.v \iyiv\w\, jiuiv
oliliku, cvlfi no wlrnnke. ki no ma krinllu, ns dcliijo rafilooka tflmlo vurnkfl Solo,. Ahnolutim Huiljiv, iniiv vor/»ko Solo, kakor Nvoliodua rApnblikiumkft Svli'ii,
OKornka, kjer jo od iu,ve iiokvvn libcrahia ntrankik nn krinilii, kakitr uoniRko di^xvo, kjor nu ho JIIjpviiIcI in konHcrvAttvci vrstilt na drSavnem kiuiilu, V Nnm> Cijl Hto lo dve tnali drtavl|: HcNonsko in Hiuloimko, ki iiniuc, kakor Avotrljii, tncdvcrRko a'.i brexverHko lolo, ki pn vec Atari km vnro. kakor nasa hha Vir-tomborSkn, Hanovenumko, ^loKvik-HoJstcin, Bum-nvik in Oldcliburiko so rottko Sclo doslcdno raevilo". — ^Slovenec" 1893. St. SW p» je porocai:  „da je
Soslanec Gitii (v hrv. Baboru) dokanal pravoBlavnltiiy a bo jim lie godi .... krivica, ker imajo svoje k o n-tesijonalne Sole."
Die Seiden-Fabrik G. Kenneberp [k. n. k. Ifofl.), Zttrich «eodet direct an Privatei •chwarze, weisaa uud farbigo Sei(lcii«toffe von 45 kr. bis W. II.6B p. Meter - glatt, go-streift, harrirt, geiuustcrt, Damasta etc [f-a. 240 verscb. Qnal. und 2000 versch, Farben, JDessiiis etc.] porto- und zollfrei. Muster uingeliend. Briefo kosten 10 kr. und Postkarteu 5 kr. Porto nAch der Schweie.                                         [1J
ZAnVALA.
V imenu svojem in sorodnikov se iiftj-topleje isahvaljujem vsetn onim blagim prija-teljem in znanoem, ki so blag(>volili spremiti k vecnemu poSitku semeljnke ostanko naiega. ncpo/a'onega oceta
Matevfca Marki6-a,
umrlega due 15 februarja t. 1. providenega se sv. sakramenti ta umirajoce v 67. letu svoje siarosti, ter s tein skazali rajiiika po-slednjo cast.
V Kanalu, due 19. februarja 1893.
Honor Markit
V pisarni SeUx-ove (isknrne nasproti semeniscu t Goriei prodaja se po znlianl eeni — 1 gld. 30 kr.
it
Veliki tede
VEMKA NO*.
spisal prof. Atulrej MaruSid, Knjigase posilja tudi po-.poLtiua pov-*el]o. Kdor pa denar ia *-$tixo6ty$ta wed poslj'e, nai jnidene se 10 kiv,8a .1?®!,^ li*^
Sj>ominjf\jte se    ,4
BKftlfKiariftY **"*** do n&ke ielezuiske postaje gSIttlBuysl na Gori&eia poslan, ako se naroc-mk sktiee a* ta uwnik, sUne pri raeni eu modroc a* pens* (Fadennaitatxe). Ti modroei ao solidno ix najbo^Se tvaiine uarejeoi, imajo po 30 dobro ve-zantn, me&uk pirea is najbolj&ga bakrenega dvata, a-> * fisita afrit ora Upeciraui in nwSnim platnenim rviliriw precbktsm ter pri nnjjidSji rabi do 15 — SO let uebwik poprev nc zabtevajo. Pri uarocilik z deide »aznani naj se vsetej nataiie.ua mem pos-teje t *otran,;i Inci. — Ako se torej doli za 11 gld. dober, franco <!oposlan, tapecirau modroc na alexdrifc, je pad b ^wiestno knpovati malovredne na-(tonestke, kakor jucaate ziaroice, slansnice itil., kfl-teri pntrema na lena, iaeti dobro posteljo ne vstresajo.
AH? OK   08ft 8 2 A,
tapeeimr v Litto^a^. Bdmhurgwe ulice i. T* danaec, edina narodna tvrdk,i te stroke na Slo-ˇeB*ke» btodi alar, obiinstvn j,;ajb»lje priporocena **. nakupovanje tannic, aaUinakift aaroitur, dfcranov, atatar, praprag, cagrfajaf in vwga ˇ tapetnwko obitt spadajocega ilela. Hit- Ceuiki » podobam; zastonj in franko, — Hitra in poStena, poctretba, stake cene ponebuo pri baliscih in obsir-stjih awrotilib, .JriJ
~~                  ztrotyi votitikt
"jako elegantni, fini, in tnofini doblvajo *e pri men! skosri leto in dan in licer v vseh bnnrah, kakor rndece, modro, ¦iro in olivno po gld. 5.5S «..., 7.—, 8-— fr— 10*— in Tiije po vsaki eeni do 25 gld-
_____________                 Pri meni je najcenejii
kraj zn kupnmnje trofnh tozi&m.
Adolf Eauptmant
tovarna             i
Oijnatih bar?, flrnefev. lakov in kleja f
t UiBWAXl,                    4
» veeakf Raaaljawe cante it. 41 v
4 je nad 30 tat znano, prcbavljanje in slast <
A pospeSujofe in napenjaiija odstranjujofie t
ter milo jaztopljajoce
doma^e sredstvo.
Velika xtekl. 1 <jld.,mala
50kr.,pQpo$ti20kr.veS. . t Ka vseh delih savojniue je,
nioja tu dodana, /akonitn 1 varovana vavatveua znaniUnl
mi in lilijMa: i
uliee it. 10-
X»TO»t T tDlMNiSlK I*
ITzorci
Pri*rwna najboljia in najnovejis -       H1TKJVA     m-
its »tf«mltt(ISH»lli» in u»l»t»» potrolo, ort MjCHn^.o i|n iwl-dt*5ji rr^«, pwr« in tf»Jn» b»rf», *» i.W«k«, "v'l»»»k" '" vmk'i toltHhn, f»tp.;6i!j» p« l-oStii'-n. i..nwtja pa l»«rMl*klll c*>a«tt twai n» <1rohii» »!,-.oijni>!»ro In trojiKdUt: /.nl>.(!» «. kr. priv. t*on»le za flno miSno In volncino Wn»u
Zwfttau be. BrUnn.
Sntnf m nniforme, n»j.r»mf,iljivi ledul la lovsk*  *ukn», p«-ravieol in 4.>akin(!i « »»!..Bflk»  oM«k«.   I'opjUl   pl»a>   itd.
Blagd za iensko obleie
y»»i potkan [vodl k tr*ja«m|
fclpOTUHjll,
Knjige z uzorci
za' krojaiic poSilja nefrankovano.
PcUa»ln» pi-
ma* Ic vseh
lljadiklh krogotj
Krasie vzoree zasefanikom poSiQa zastooj hi franko.
Borate knjige 1 nxorci, kakorsnih 8c ui bilo, za krr>jace nefrankovano. Jar, ne puiLam 2a '2% alt '37, goldinarjev pri metro, ne dajcin daril krojafiem, kakor to delft fconkurenca na racun jiadnje Toke. ainpak imam le tfdntt in ci»te o«nef tako, da mora knpiti v.sak zasebnik dobro in eeno. Frosim torej zahievati le muje knjige z nsorci. Svarim tndi proti pismom konkn-rence, p«nttj*jocci dvafcrat tottfco pepnolfea. 8NOVIJ  XA  0»I>EUK
Penmen in doaking za  castito duhoviiino. predpiaane snovi zu nniffoi>nio o. kr. urad-
¦"*    r, tndi za     ----------   """-----------   *"
vij z« pt>ati potne ogrtafie od gld. 4—14 jj itd. — Kdor hoie knpiti vredno, poiteno, I voineno OMknatio blago, ne pa dober knp | cunje, ki so komaj toliko vredne, koliko>. se | placa krojacn,  obrne naj se do
Ivana stikarovsky v Brnu
(v tern Manchestm Avstrije). HajveLja   zal«oa tabHikega aukna,  v |
rrednosti ',L milijana gkf. Da pcjasmm velikostin ^moLnost izjavljam, | da moja roka zdruzuje najvece izwazanje g aukna « Evropi, izdeiovauje kamgaroov, po- I trebifiin za krojace in veliko knjigowe- S anifco le za lastne nanieue. Da ne preprica 0 | vaem tem, pr lim alavno  obfiinatvo, da  ai. |
store mojih prodajalnic, kjer ima posla 160 Jjndij.
PoSilJa se po pottaem povzetjn.
DopisTy'e se vnemskem. &Skem, ogrskem, poljskem, jj italijanskem, fraucoakem in angleskcm jeziku.
1 Zaloge akoro v vaeh le-» karnah AvstrO'Ogerske.
Tarn se tndt dobi:
I
a
tejast)
ozdiavljiva biez povrnitve, tiisufimo-rejo dokazati ta cudezni vsptsh  xnm- j stva. —                                                  I
Nataufina   j)oiociia   «   povratno j niarkd jt* pofiiljati;
,, Office Sanitas " Paris 30. Faitbourg jllonlaialre.
S 1. majem 1833. se odda v naj em v Gorid
Mapzini-jeva gostHna
(pod nfioriSko CUafaiieoM
Natanfeneja pojasnila daje gospodar v  Se-meniSki ulici   st. 5.
Stev. 70/ Op.
r           To sredstvo pospeSuje prav  faborno, kft-
k kor kvedoeijo mnoge skuinje, :";JBtenje, zrnenje L in !o jenjc ran ter poleg tega tudi blaii boleciuu
[ V skitliuli p» 35 kr, in [ 25 b. P» sosti b kr, nl f Na vsen nelili zavoj-L nine jo moja tn doda-   iffi [ na znlconita viivHtvcuii Ujgg
GLAVNA ZALOtiA B.  FItA(;MK, l»raj;a,   x
^   it. 203 204, Htli (t»o«, hhm Mpn Imn orlu",   I Qtfffr PoStna va'/posiljatev vsak dan. "Tpff^
Peter Mozetii
menar
na vofjlu SIqIm (F. Du<>mo) in Nunske uUce,
y Gorici
priporocn ko Hvojim rojiikom, da hi gu porlpiraJi v ineHarski olirti, » ktitoro m pbcA Xe od Bvojo mladoHti, k(!r ju W, znano TnesarHku roilbine. T(i jo dokiw, da jn mosarritvu popolnoma voiw, da more toroj. kolikor lo nuigofto, dobro po-8tro6i Hvojim odjomalcem, Oono ho oiiako veoin drugiin.
Martina Richter-ja
muedsa.vHnarija in sadna drevespiea v St. Petru
prodaja enoletne cwjilji'iice, posebno krepko v/rastle in bo^utih korwiik, in sicer; jn-blane na divjuk, donsift.s in paradiVs. hntHe na kiifiif',iiiiuvt'! ^'snJHvo-lavorovili jn^odik, uwirftal-i»iilov«j ro/r. \'»n to so kivjilii /-ini-ski cHpJjtnci,
Razgl
NajbolJHo hi'«m1hj,vo m
»s
III
fSARGOYE  t^I
t
Od kar so se izna.Uc in v rabo nvedle po M F. A. Surgu so v rabi Njmrga Veliiamtra cesa* T rice iu dmgih udov najviSjc cesarske bise, tako W tndi na dmgih knezjih dvorih. Priporooili so M jih prof, haroii Liahig, prof. pi. Hchra, pi. Zi'isel,
Y  drorni svetnik pi. ikhersrr itd. ilti. dvovni zobo-" zdravniki Ihonatt na Dunaju, Neixter v Uothi itd. M          Oliccrinovo milo v papivju, skatuljieah in T descicah. -- Medeito glicerinoro milo v kartonu. J* Tekoce glicerinovo Milo v steklenicah. — To-M nlrlnO'karbolno-glicerinoro  milo. -- liiwabtjtus-
Y  glicerinovo   milo.   —    Ulyeoblastol   (puspeSnje W rasco las). — Kininom ghcerinovn pomada. — *• Qlyccrinova krema.       Toaletna glictrina, itd. y Lyaol-milo, Toilette-Lysol-Olycevin-milo, milo \z ¦Vjmetane itd.
¦  KAJiODONT { arSf"-
n        F. A.  Sarg'a   Sohn  A  Comp.
M               k. h. k. Hoflitfrrvut in  Witiu
T           V -Gorki na  prodaj   pri lekarjih G. B.
¦  Pontoni, A.   pi, Gironeoli,  Kilmer, Uraimitser
¦  in Cristofolctti.
^ MT >. K ^ O 11 k r. ignn i
K katcro /ulodcc, in oprnvila preluiviiili doluv y,\-   5
5 vota kri'pca in tndi odpri /.ivofc pospeSnjp, jo   B
katcro ]iripravl,ja             rl
GaDrijel PICCOLI,       {
lekar „ pri ang«ljn "       ^
¦o  Ljubljam  na  dtiMJuki   *
w.     ______     Cena 1 siokl. 15 noveov.   ^
(g   Jzdelorntelj razpoMja to linkturo v zabojt'kih po   rk
|?  12 Bteklenie in ret. Zabojlek s 12 stekl. shin?   3
J if?rf. 1-36; « W V*W, 2-tf0; s .?fi r/W. J-84; s 4-i   1
K«/W. <•L<;; ar> utekl. trhta. fi kg. » poStno teioin   fjt
j relja gld. 5-26; 110 stekl. gld. 10-30. Postnino   g
% placa vedno imrocnik. Dobiva se. v vseh leknr-   %
M             nab v Gorki iu na rrimornkem.             5|
Sa^4^aV^^k^A^a^«^^
^mec a-^t a^K a^e a^-R a-t-c aaas^ glice no ve poscbuosti
Prave in edi
.sv. Antona Padovanskega
To priproHto in narav-no zilrnvilo jo prav/i do-brmlpjiia jirminc; in ui treba nmi'gili bc^di.dt >>;'ili>ku-U njiliova inoc. — ('.' se l«> ntliijn iw.'koliko dni, olajSftjo in prr'^'tH'ji) prav kmalii iiajlnlornitnini it' imlritf  biileNti. Prav :»tvr-
Htno vi»?r(«zajo r,oper Iiemorojde, pniti IhiIhb-niin na jittih in na rwnki, proii (irevts-iiiin linlozniii, in proli gli'Hriiui, pri zenskib nii'rtcr.nili iiadli'?,wini.ih, wppr ln-li tok, bo. JijrtHt,, /,opi;r bifjn Mti-ft f.fr f-islijo pi/kvuijruo kri. line nn pregaiijqjiMiimi! oinnnjriiiii boli'/ni, I aiopalt lias <iiivitrnjr>j»'' tudi pit'il \nw\u holfxnijo, J'rodaji'Jo ho'v'vhv'ii t»l.ivis5li kkariiirah na Hvi-tii;/a'navoi-bn in poSilj.UvB pa <?.iino v ifkariilci Criatofoletti v Goi'ici, v Trmn V i(>kfiiiii ('. y.umtti in '/'. U- I 'fin, v Ljiib-Ijimi vtfknrni V. l>K Trnkuci,, (i, IH,rolit lit I/jild, (irrji'liu' „t»ri Muriji poiiiitKnj''; r /')-Ht of in! V If.kiiviit Ittitntiririt, Y Ajdtivlaiti v li-kiirni ShiiIh, v Vipm-i v lekami (iugliiimi, v IMJiihn dr. Kttmpf. WF I a««kl«nIo» welja 30 kr.   ^PQ
MB, Vtwiivuti tu' it-trihu i»m-iiikii!;iUl»il~iimnr, knUre si.\«!<»<> «itffi"/iJ«J« oi prifm-nniyi, U )»t l:\tm\otio\fktt le idtitv\f, ker dtubyi hUdtt:
I    in iit'i't', dtt HtfAluitvyi Itihku htitli lit iii-y-ii'iti tut-
l'  Htrdkt.
as
Nazmwja so, da
Javna dra^ba
zastavil  IV. cetrtleta t. j. mesecev
oktobra, novembra in deeembra 1801.
aafine  v ponedeljek, due 13.  niftira  1893. t«r s« li» iiadaljuvala  naslednje fietrJke in
pollrtdl'ljk?.
Oil   ravnatr'ljstva  zastavljavnici;   in i njo '/Aiw/.o.w lir.uiilc.!.
V (iorki dm W Fehrmn'ja   tH'J'.i,
Javna drazba
])n« 15. in Hi. iiiitrca t. I, od 10. tin* dupoldiiH l>odH pri c. kr. okraj. glavawtvit javna drazba obdwkejya lova slsdnMb ka* tastralnih obi'tin in nicer:
dno 15 marra lovl oWin: Si-jiaiin, Fuvir, Mwf.t; Sturje, Ka/.lji', Utov-Ijc. J)iva/:a, Toitmf,   Voglju-Veiliovlje,   I4h. frffiiv Xaklo. Skofljw,   Vfilikiivpuii,' Baika, Miidn'o in Vatovljc.
dan 10. marra lovl ol^in: Kobdil, St,;ii!j»'i, IlruSiiviiisi,   H»'iii|Miiaj, (}<»r-jiinsko,   Ivanitrrad, Vojft«ic.fl, fSlivno,   Mpu, Kostiuijc.vica, iiri'stovii-a, U»!ij« Sislo in Ko-boli.
Dra/b«»ni poftoji s« lahko pivglwluji'jo \ni ^li;Viii'siV(',iit>in lira tin.
(). In; okivjno ijhwitKlmt Sc/ana 12. t'obi uva'rja V8MH.
SIbirIr,
5 do 10 k1<1. tm dan
r. kilor liu*.
i   \u,\
¦r.,i&l.
n.tkn-
nirj.-, I'okimIImi |x,.I . l.llMK » Mlj.itlj.i |mi.1iwhIu\1.iu:.\iiU»ii-ii-MiIi. ddii.n   J.   U.iHHCherir,
ion, I. K«nipf,:'i-iiii T.
Kdor hotfo prijiravljati dobro kavo, kupi naj si
Oelz - oyo kavo
OlK-ova liuva jo wtjboljSe kaviiio prira»silo <>ly--ova kavat nima vsebi ki'it»k,  no   rqu>,   no   sirupa. Troilaja ssu v vseh prodajalnicali jeslvin.
aWu J. Pserliofer-ja
Rci"faaotel                                                                               •*
I Stager-
SlTftSSP 15.
Wlea. Kri«'Hftiliie kavlfiee. —i!~ »"—ta fc»rt^«-• *—• *«*** —«•
i»U»i »k»   Jlra ¦ I* kW^IIrimfiitM* *» kr.. Jrt« M*lt»W *r»«k   ^*tljl<-   I    *M.   5   kr., pti    a*fr»nVor»ai |.«»UK*i »•,
tj»_I    1,1. l»_kr._______^ _; tfi]<>.............„.„. in .,«.„ , 1M.lllk i„:!.i, i ...j. r:.  u. 1 .»..:k. a *yJ.
»itki ;! Ku>.. a- ki
r »»,.r..i_ p..«i;i;
I Rid. *
ti pi.itSli |.
Trosimo, da sc izreyuo zahteva
tflltk t* Ba I'illlj*.
„ J. PserMerjeve kriCistilne krogljice "j
In pajiti j«  <!« I»» P"krs»r *«»kB Skatljks i*t5 prfpl* J. ri»rfc»ft«r t r«i>*th pism»»i»i. k»t*f»«* i» «J»li n» e»<sJi!sj it p»»»k«] Bilzaiu   Kit  ozebliii^  J. l'«rrhor»rJ« 1 p®»ij«<* 40 kr., ptrat* p«tt*Ln« 6S kr.s
*t«kta«|r* SO kr.
I p»»«dip» I «t4. 20 kf.
Prah' proti potenjn nog, ttlrty«rt M k^ p»mb«b» p»«u 7* kr. Halxam y-a goUauee,
j^ivljeiiska esenCa, (pra?.ke kapfjicc) st*ki«nilie» 29 kr. AngleLki balsam, nt«kl«ttic» W kr
1 lk*tlji«» 35 kr., p»StBia« pt<«t? fiO kt.
Ttii&okiiiinska poaiatla. Jtftt
rt»f«r;s, p«tel«i» rant I»s, »k»H|w«. 2 fid.
Uwiver&alai plaster, pref. S'tmdla, pastWIi** 30 kr„ pa»taiafl ptnat* TS ki.
XTjBi./erzaliiJi eistilna sol u,^!.^.
°        " JLu\* J»ttt«i*M; ta\ aa »ht«»«Je trfw in t «a9 p»Sktby»J»  t«dl  p»4«ni, M»h al v •*»#«!.
Razpoiiljania po p«iti wt** aa tofino, a traba ia denar aopraj ptwlab | wa&ja nai*oLila tndi po postnem powcetju                            ...              _^. j».^ .-..^i ¦,.§!«. I -------      iitjatvi aaaaaija pa poitn^i nakaantd, atatie porto doati manj kakor
Pfidopoii po powzetju.
¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦4^4##>4^4#4#4»4>4>#^*^4^444>#f>^^4>4j
Prepotrebna za                                   vsako hi§o                                   je
Kathreiner-jeva Kneippova sladna Kava
z ckusora prave kave. Ta dajc nedosegljivo prednoat. da se more opustiti skodijivo ui'ivanje oiste ali pa pomesane prave kave ter pripravljati se veliko oknsnejsa in pri tem zdravejsa tor rediliiisa kava. — Xcpresegfljivo kot primes k pravi Kavi, Jako priporodljiTO za zenske, otroke iu bolnik$. Ponarejauf treba se je skrbao Ogibati. — Va 5li*a P° 25 "• **°m biva se povsod.
Edino pravo v belih pak«tih s podobo zupnika   Kneippa kot varatve.na znatnka.
fHftala>a>a>a>aMMi—<
Izdajatelj ia odgovorai urednik And. Qabriftek. — Tiaka A, H, Obizzi ? Gorici.