Dom Ivana Cankarja
Pomemben, a pogosto manj opazen člen v sistemu sred- ¦ nješolskega izobraževanja so domovi, ki med šolskim le-tom sprejmejo v oskrbo tiste srednješolce, ki žive predaleč od Ljubljane, da bi se mogli vsak dan voziti iz domačega kraja k pouku. Seveda mora-mo takoj dodati, da bi domo-vom storili krivico, če bi nji-hovo delo opredelili zgolj kot »sprejem v oskrbo«, kajti domska dejavnost ni le zago-tavljanje hrane in stanovanja varovancem, temveč v enaki meri skrb za redno oprav-ljanje šolskih obveznosti, splošno izobraževanje, obli-kovanje osebnosti, prilagaja-nje življenju v skupini in širši družbi, odpiranje v okolje, za-dovoljevanje izvenšolskih in-teresov... Več o vsebini, teža-vah in uspehih domske dejav-nosti je povedal Jože Maček, v. d. ravnatelja doma Ivana Cankarja.
- Dom Ivana Cankarja je imel v šolskem letu 1977/78 627 varovancev, ki se izobra-žujejo za poklice v trgovini in gostinstvu. Vzgojnoizobraže-valni rezultati ob koncu pou-ka so bili zadovoljivi in po-dobni kot v preteklih letih: 87,5 odstotkov varovancev je uspešno končalo šolsko leto, med neuspešnimi pa je en sam odstotek takih, ki nimajo pravice opravljati popravnih
izpitov. Pričakovati je zato mogoče, da bo uspeh po po-pravnih izpitih kar 95 do 97 odstoten. S takšno uspešnost-jo pa se lahko domski učenci primerjajo z osnovnošolci!
V domu tudi opažajo, da je v lanskem šolskem letu števi-lo vzgojnih ukrepov nekoliko upadlo, nekaj več pa so vzgo-jitelji svojim varovancem izrekli pohval in podelili na-grade. Dekleta še vedno rada zvečer zamujajo ob vrnitvi v dom ali se še čez noč ne vrne-jo, ne da bi o tem obvestila vzgojitelje, fantje pa hišni red največkrat prekršijo s kaje-njem v domskih prostorih in z neprimernim odnosom do družbene lastnine. Vse pre-stopke in prekrške obravna-vajo varovanci in vzgojitelji na sestankih komisij za med-sebojne odnose, na sestankih sveta učencev, domske skup-nosti, vzgojiteljskega sveta in zbora.
Varovancem, ki imajo učne težave pomagajo vzgojitelji in boljši učenci, študijska komi-sija pa je vodila redno eviden-coučnega uspeha, skrbela za primerno delovno vzdušje in prisotnost pri učnih urah (ki so osnovna oblika opravljanja šolskih obveznosti), vzpodbu-jala varovance in organizirala dodatne učne ure. Ob vsej skrbi za slabše učence pa se vzgojitelji zavedajo, da so po-
svetili premalo pozornosti nadpoprečnim učencem.
Domska           samouprava
kljub dobri in razvejani orga-niziranosti tudi v preteklem letu še ni zaživela, vzroke pa bi mogli iskati predvsem v |e prešibki samoupravni zavesti varovancev, ki so pogosto dvigali glas, kadar je šlo za njihove pravice, manj odločni pa so bili, kadar je šlo za ob-veznosti, delo, odgovornost. Ker se zavedajo, da je vzgoja samoupravne zavesti tudi hkrati vzgoja osebnosti v naj-širšem pomenu, so se vzgoji-telji pri tej vzgojni nalogi po-skušali opreti na starše (ta oblika sodelovanja ni bila naj-bolj uspešna, predvsem zara-di geografskih razdalj) in de-lovno organizacijo - štipendi-torjev dijakov.
Solsko leto 1978/79, zadnje po programu pred spremem-bo v usmerjeno izobraževa-nje, se je pričelo že junija, z vpisovanjem novincev: pro-stora je za 140 varovancev, 50 so jih že morali odkloniti. Le-tošnje kapacitete so za 50 le-žišč manjše kot prejšnja leta, saj na Poljanah rušijo eno izmed domskih stavb, na pro-storu, kjer bo v bližnji priho-dnosti zrasel nov dom in ra-zrešil številne težave, ki jih je doslej prinašala prostorska raztresenost.
Z. N.