7JUV.. št. 148
UpravoiStvoi Ljubljana, Puccinijeva ulica S.
Tetetoo št. Jl-22. 51-23. 31-24
loseracni addeleki Ljubljana. Puccinijeva ali.
ca 5 — Telefoo b. 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42
Izključno zastopstvo za oglase a Italije io
inozemsrvo UPI S. A,. MILANO
Računi: za Ljubljansko pokrajino p ti po&cno čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje
ftahie Servizio Cono Cort. Post No U-3118
plačana » gotovini
Postgebuhi bai Dszahli
Mri^sca, ggfceta 1« jažžja 1344»

Prcis
ii
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 25 lir.
UredniAtvo:
Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5» Telefon St. 81-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
€ewa!tiger Ansturm des Feindes gegen Caen
Seit dem 6. Juni an der Invasiousfront 900 Panzer abge-sshcssen — In Italien und in der Mitte der OstSrant wei-
terhin erbitterte Kai^frfe
Aus dem Fiihrerhauptauartier, 30. Juni.
Das Obeikommando der Wehrmacht gibt
fc>ekannt:
In der Normandie setzte der Feind seine gewaltigen Anstrengungen fort, um die Stadt Caen von ihren Versorgungslinien a.bzuschne^den und von Siidwesten her zu nehmen. Unter stark&tem Einsatz von Ar-tilerie und Luftwaffe konnte der Gegner seinen Einbruehsraum in erbitterten Kampf en zunachst erweitern, bis ihn ein star-ker deutscher Gegenagriff in der Flanke traf und ihrn einen grossen Teil des ge-v/cnnenen Gelandes vvieder entriss. Zahlreiehe Panzer des Feindes wurden ver-nichtet. Die Kiimpfe dauern an.
An der iibrigen Front des Landekopfes scheiterten erneute, von starker Avtiller e unterstiitzte Vorstosse des Gegners osti ch der Orne und siidvvestlich Tilly. Ncrd-ostfteh Saint Lo eingebroehene nordame-rikanisehe Truppen wurden im Gegenan-griff vvieder gevvorfen.
Im Kampsraum von Cherbourg trat der Feind auf breiter Front nunmehr auch gegen unsere Kampfgruppen auf der Nord-westspitze der HalbinSel zum Angriff an. Der .Ansturm des weit iibelegenen Gegners brach am VViderstand der tapferen Ver-teldiger unter Fiihrung von Oberstleutnant Keil verlustreich zusammen.
Seit 6. luni vvurden an der Invasions-frent iiber 300 feindiiche Panzer abge-schossen.
Beim Kampf im Raum von Cherbourg zeichnete sich der Kommandant eines Stiitzpunktes der Luftnachrichtentruppe, Cberleutns,nt Ba^mling. besonders aus.
Marinebatterien der Kanalinseln nahmen vviederholt feindiiche Ivriegsschiffverban-de unter Feuer und zvvangen sie zum Ab-drehen.
Fernkampfbatterten der Kriegsmarine beschiidigien unter der englisehen Kiiste einen grossen Tanker, der aul Strand ge-
setzt v/erden musste.
Das schv»ere Vergehugsfeuer der »V 1« vvird fortgesetzt.
An der italienisehen Front wurde an der Kiiste des Ligurischen Meeres und im Abschnitt siidvvestlich und siidostlich Siena erbittert gekampft. Der Gegner griff hier, untorstutzt von starken Panzerkriiften und unter Zusammenfassung seiner Artillerie, vvahrend des ganzen Tages an, konnte aber
B©fi na
Berlin, 30. jun. V Cherbourgu se še vedno neomajano bori skupina junakov in zadaja sovražniku vsak dan občutljive izgube. V sredo so mu znova preprečili vdor med zunanje pristaniške objekte v smeri proti zapadu ter so radikalno uničili poslednje naprave v pristanišču.
Na južnem odseku še vedno tesnega in-vazijskega področja so južnozapadno od Caena nemške čete napadle ob cesti Caen— Villers Bocage in uničile 20 protitankovskih topov, prebile močne nasprotnikove zaporne črte in s tem zaustavile preko doli ne Odona prodirajočega, sovražnika. Izgube nasprotnika so bile tako visoke, da je rrorala sedaj podpreti Britance še ameriška oklopniška divizija.
Tudi Nemci so vrgli v boj nove sile, tako da je računati z nadaljnjimi hudimi boji. čeprav napadata na le 25 km širokem rapadalnem področju severno in zapadno od Caena cela dva britanska armadna zbora s številnimi posebnimi oddelki ter uničujejo letalci za nemškimi črtami majhne normanske kraje sistematsko in brezsmi-selno, sovražnik niti v dolini Odona in niti severno od Caena ni mogel prodreti dalje. Namesto tega je bil njegov napadalni klin napaden z vseh strani in precej stisnjen. Britanci so plačali za svoj novi poskus, da bi. prodrli iz območja svojega ladijskega topništva, v dveh dneh že nad 100 oklopnikov in krvave žrtve. Z istim ponosom kot pri Caenu boreči se oklopniški grenadirji in protioklopniški strelci, si z branilci Cherbourga lahko podajo roke tudi posadke lahkih nemških pomorskih edinic. V pretekli noči je n. pr. majhna nemška prednja stražna ladja ne le vzdržala premoč topov rušilca, ki se ji je docela približal, temveč ga je celo v 15 minutah zažgala in potopila.
Bitka sklopnfkov pri THly|w
Berlin. 30. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na invazijskem bojišču:
V oklopniški bitki pri Tillvju sta včeraj obe strani vrgli v borbo nove sile. tako da so se hudi boji nadaljevali z ojačeno srditostjo. Spo- j padi tudi ponoči niso popustili. Britancem je s pomočjo njihovega težkega ladijskega top-n štva in z neprestano močnimi letalskimi napad včeraj popoldne uspelo. da so razširili vdor pri Baronu, tako da so po štiridnevnih ogorčenih bojih, v katerih s,> izgubili doslej nad 200 oklopnikov. končno pridobili kakih 7 kilometrov globok in 3 do 4 km širok predel. Zvečer pa so jih Nemci silovito udarili v bok ter sc mcTali ponoči zopet izprazniti glavrii del pridobljenega ozemlja. Vesti o višini njihovih izgub trenutno še ni. V posameznih poročilih so javili nemški oddelki uničenje 79 britanskih oklepnikov, izmed katerih je nekaj padlo tudi v nemške roke.
Vzhodno od Orne so britanske in kanad.ske čete nadaljevale s svojimi poizkusi da bi razširile tamkajšnje predmestje proti vzhodu in jugu. Izvršenih je bilo mnogo napadov, ki so jih Nemci vse odbili. Tudi Američani, ki so severno od St. Loa že včeraj dopoldne dvakrat zaman napadli, so popoldne doživeli že hetji neusneh. Nekaj sto metrov ozemlja, ki so ga začasno osvc.jili. so jim Nemci iztrgali s kasnejšim protinapadom.
Američani v zastoju
... 30. jun. (Vojni poročevalec agencije DNB Alex Schmalfuss.) — Položaj, ki je postal zaradi sredotočnih oklopniških sunkov pri Cheuxu in Mouenu deloma težaven, je bil medtem na področju južno od
nur vvenig Boden gewinnen. Beiderseits des Trasimenisehen Sees setzte der Feind seine Durchbruchversuche infolge der an den Vortagen erlittenen hohen Verluste, die ihn zu erneuten Umgruppierungen zvvangen, gestern vvahrend des Tages nicht fort. Erst gegen Abend nahm er seine Angriffe vvie-der auf, die noch im Gange sind.
In der Mitte der Ostfront vvird vveiter erbittert gekampft. Zvvischen Sluzk und Bobruisk vvurden feindiiche Angriff sspit/.en an einigen Stellen aufgefangen. Bei Boris-sov und siidvvestlieh Polozk kam es zu hef-tigen Kampfen mit feindliehen Angriffs-gruppen. Schlachtfliegerverbande griffen vvie/lerhr.lt in die Erdkampfe ein und zer-sprengten feindiiche Infanterie- und Kraft-wagenko!onnen. Siidostlich Polozk brachen aueii gestern alle Angriffe der Bolsehevvi-sten bluiig zusammen. Hier hat sich die norddeutsehe 290. lnfanterie-Division unter Fiihrung von Generalmajor Henke besonders aus^ezeichnet.
In We 5ssruthenien vvurde ein Banden-untemehmen von Sicherungsverbanden des Heeres und der Polizei unter Fuhrung des SS-Obergruppenfiihrer und General der Polizei von Gottberg erfolgreich beendet. In viervvocl igen Kampfen vvurden 342 Ban-denlager und 986 Bunker zerstort. Die Bol-sehoAvisien hatten schvverste blutige Verluste. Au-iser 7700 Toten verloren sie 5300 Gefangene. Zahlreiehe VVaffen und um-fangrei he Lebensraittelvorrate vvurden er-beutet.
Im hohen Norden vviesen unsere Gebirgs-truppen mehrere Angriffe der Bolschevvi-
sten al>.
Kin > tarker nordamerikanischer Bomber-verband griff gestem vormittag Orte in Mittel«; nitschland an, Besonders in Magde-b'.srg i nd Wittenberg entstanden Gebiiu-descha ien und Verluste unter der Bevol-kerung.
Ein? ine feindiiche Flugzeuge vvarfen in der Nncht Bomben im Raum von Wien.
tliber dem Reichsgebiet und den besetz-ten Vi estgebieten vvurden bei Tage und in der > aeht durch Luftverteidigungskrafte 3! feindiiche Flugzeuge zum Absturz ge-bracht.
TJnterseelioote vernichteten drei Schiffe mit '8.000 BET und einen Bevvaeher. Im Kani 'f gegen die feindiiche Seeiibervva-chun^r schossen sie zehn feindiiche Flug-
zeu ve ab.
bolllcii
Caene zopet trden. V hudih bojih se je znova oblikovala oklopniška divizija »Hitlerjeva mladina« pod vodstvom SS standart-neg; vodje Meyerja. Velike zasluge pri uničenj:! sovražnikovih oklopnikov, katerih število je sedaj naraslo že na 60, so imele bojne skupine SS krdelnega napadalnega vodi3 olboterja, ki so sovražnikove jeklene kolose uničiie deloma v srditih spopadih. Iz nekoga zaplenjenega povelja izhaja, da so Američani z operacijami v velikanskem za-sto i. Do 30. junija bi morali imeti že ozemlje od Cotentinskega polotoka do črte, ki vodi od zaliva St. Michel preko Avranche-sa v' Donilbront. Ta cilj Američani v dolo-čer '.m roki) prav tako ne bodo dosegli, kot se re bo izjpoinilo angleško napovedovanje, da bodo dne 14. julija, na francoski narodni praznik, že v Parizu.
Gangsterski napadi na letala B&seega križa
Berlin, 28. jun. Američani so na invazij-skem bojišču spet dvakrat prekršili med-r iroelne dc>ločbe o zaščiti zdravstvenih na-prav. Tako so pretekli petek v zraku sestrelili nemško sanitetno letalo, ki je bilo jasno označeno z rdečim križem, naslednjega dne pa napadli dve nadaljnji letali nem-kega Rdečega križa. Ker so letela ameriška letala zelo nizko in so večkrat obkrožila letališče, na katerem sta bili obe letali, ui dvoma, da so morali Američani spoznati, da sta pripadali Rdečemu križu.
Boji v Italiji
Berlin, 30. jun. Na italijanskem bojišču se je s sovražnikovim pritiskom ojačil tudi odpor. Nasprotnik je na obalnem področju južnozapadno in južno od Siene ter na zapadni obali Trasimenskega jezera uporabil zopet mnogo oklopnikov ter je podprl svoje napade s silovitim topniškim ognjem in z močnimi letalskimi oddelki Izredno težki so bili boji pri Brenni, pa tudi južno in južnovzhodno od Siene sovražnikovi nap?di niso imeli nikakega uspeha.
Posebno lep je bil obrambni uspeh nemških padalcev in grenadirjev zapadno od Trasimenskega jezera. Tik severno od malega jezera Chiusi je napadel sovražnik v zgodnjih jutranjih urah zaporedoma v več valovih po zelo težki topniški pripravi- Težišče napada je bilo na odseku Lopi la Villa, kjer je 25 oklopnikov podpiralo prvi napadalni vaL V hudih in na obeh straneh zelo ogorčenih borbah so nemške čete skupno s topništvom preprečile vse prebijalne poizkuse. Uničile so 12, večinoma težkih oklopnikov. odpravile nekaj prehodno nastalih vdorov in ujele mnogo ljudi. Nadaljnje protinapade so izvršili nemški grenadirji vzhodno od Pe-rugie na odseku pri Pigionu, kjer so zmanjšali sovražni vdor.
Ameriški rušilec p utopi] en
na Sredozemskem morju
Stockholm, 28. jun. Reuter javlja, da je ameriško mornariško ministrstvo objavilo, da se je zaradi sovražnih akcij meseca maja potopil na Sredozemskem morju 1300 tonski spremljevalni rušilec »Fechte-ler«.
Kršitev nevtralnosti San Marina
Milan, 28 .jun. Anglosaški bombniki so v ponedeljek v več valovih z bombami težkega in najtežjega kalibra napadli ozemlje in prestolnico nevtralne republike San Marino. Doslej je bilo naštetih 40 mrtvih in 60 težko ranjenih. Mesta San Marino je bilo močno opustošeno. Stolnica in knjižnica sta popolnoma porušeni. Uničenih je bilo mnogo zgodovinsk;h zgradb in stanovanjskih okrajev mesta.
Državno zastopstvo vlade San Marina je objavilo o tej kršitvi nevtralnosti sledečo uradno izjavo:
V	San Marinu ni nikafkih vojaških naprav, nikakih skladišč orožja ali municije in nikakih čet vojskujočih se sil. Nemško vrhovno poveljništvo je svojim četam tako prehod kakor tudi bivanje v republika izrecno prepovedalo. Posebej ugotavljamo, da so Nemci doslej strogo spoštovali nevtralnost republike. Četam je bila izdana celo prepoved kratkotrajnega ogieda zgo-tiovinskih zamuiuvo^ti </ t areni mestu San Marino, da bi na ta način preprečili tudi najmanjši sum kake kršitve nevtralnosti. Med prebivalstvom republike je ta kršitev nevtnallnosti izzvala vihar ogorčenja. Vladni svet je takoj izdal formalni protest proti tej kršitvi nevtralnosti in je po svoiih diplomatskih zastopnikih apeliral na ostale nevtralne države, da bi dosegel skupni protest proti ravnanju anglosaških sil. Prebivalstvo San Marina se cb pričetku napada ni zateklo v zaklonišča, ker doslej še nihče ni kršil nevtralnosti republike. Vsled tega So bombe anglosaških letalcev zadele ljudi na cestah in povzročile hude izgube.__
Hud udaree Titovim tolpam
Berlin, 28. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča:
V	albansko-grškem obmejnem ozemlju se je te dni uspešno zaključil velik podvig proti močni Titovi tolpi. Nemške čete so v južnoalbanskih gorah v treh tednih stisnile komunistične skupine na tesno ozemlje ter jih uničile. Izjalovili so se vsi poskusi komunistov, da bi prebili nemški obroč, čeprav so bili tolovaji izredno dobro oboroženi ter jih je podpiralo zavezniško letalstvo. Skupno je bilo ubitih in ujetih približno 3000 balkanskih boljševikov. Nemške čete so zaplenile velike množine streliva orožja vseh vrst, med njim 133 strojnic. Domače prebivalstvo je podpiralo nemške čete.
Silen sovražnikov napad proti Caenu
Od 6. junija je bilo	na invazijsketn bojišču nad
900 oklopnikov — V ItaHji in na srednjem odseku vzhodnega bojišča nadalje ogorčeni baji
Fuhrerjev glavni stan, 30. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
V	Normandiji je nadaljeval sovražnik svoje silovite napore, da bi odrezal mesto Caen od njegovih oskrbovalnih zvez ter ga zavzel z jugozapada. Z najmočnejšo uporabo topništva in letalstva je nasprotniku najpreje uspelo, da je v ogorčenih bojih razširil svoje vdorno področje, potem pa ga je zadel v bok močan nemški protinapad, .ki mu je zopet iztrgal velik del pridobljenega ozemlja. Uničili smo mnogo sovražnih oklopnikov. Boji še trajajo.
Na ostalem bojišču predmostja so se izjalovili ponovni z močnim topniškim ognjem podprti sovražni sunki vzhodno-od Orne in južnozapadno od Tillyja. Ameriške čete. ki so vdrle severnovzbodno od Saint Loja so bile s protinapadom zopet vržene nazaj-
Na bojnem področju Cherbourga je pričel sovražnik sedaj na široki črti napadati tudi naše bojne skupine na severno-zapadnem delu polotoka. Napad mnogo premočnega sovražnika se je zrušil z izgubami ob odporu hrabrih branilcev pod vodstvom podpolkovnika Kaila.
Od 6. junija je bilo na invazijskem bojišču uničenih nad 900 sovražnih oklopnikov.
V	bojih na področju Cherbourga se Je posebno izkazal poveljnik nekega oporišča letalskega poročevalskega oddelka nadporočnik Daimling.
Mornariške baterije otokov v Rokav-skem prelivu so ponovno obstreljevale edinice sovražne vojne mornarice ter jih prisilile k umiku.
Daljnostrelne baterije vojne mornarice so poškodovale pred angleško obalo veliko petrolejsko ladjo, ki je morala nasesti na sipino.
Nadaljuje se težki maščevalni ogenj z »V 1«.
Na italijanskem bojišču so bili ob obali Ligurijskega morja in na odseku južnozapadno in južnovzhodno od Siene ogorčeni boji- Sovražnik je napadal tu, podprt z močnimi oklopniškimi silami in z združenim topništvom, ves dan, vendar je za-
sedel le malo ozemlja. Na obeh straneh Trasimenskega jezera sovražnik včeraj podnevi ni nadaljeval probojnih poizkusov zaradi visokih izgub, ki so ga doletele prejšnjega dne in zaradi katerih je moral pregrupirati svoje čete. Šele proti večeru je ponovno pričel s svojimi napadi, ki so še v teku.
Na srednjem delu vzhodnega bojišča se nadaljujejo ogorčeni boji.. Med Sluckom in Bobrujskom so bili na nekaterih mestih zadržani sovražni napadalni klini. Pri Borisovu ter južnozapadno od Polocka je prišlo do silnih bojev s sovražnimi napadalnimi skupinami. Oddelki bojnih letal so ponovno posegli v boje na zemlji ter razpršili sovražne kolone pehote in motornih vozil. Južnovzhodno od Polocka so se tudi včeraj krvavo zrušili vsi boljševiški napadi.
Tu se je posebno izkazala severnonem-ška 290- pehotna divizija pod vodstvom generalnega majorja Henkeja.
V Beli Rusiji se je uspešno dokončalo uničevanje tolp, ki so ga izvedli zaščitni oddelki vojske ter policije pod vodstvom SS višjega skupinskega vodje in policijskega generala von Gottberga. V štiritedenskih bojih je bilo uničenih 342 tolovajskih taborišč in 936 bunkerjev. Boljševiki so imeli najtežje krvave izgube. Poleg 7700 mrtvih jih je 5300 ujetih. Zaple-ljeno je bilo mnogo orožja ter velike zaloge živilskih potrebščin.
Na visokem severu so odbile naše gorske čete mnogo boljševiških napadov.
Močan oddelek ameriških bombnikov .ie napadel včeraj dopoldne kraje v srednji Nemčiji- Posebno v Magdeburgu in VVittenbergu je nastala škoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom.
Posamezna sovražnikova letala so odvrgla ponoči bombe na področje Dunaja.
Nad ozemljem Rajha in nad zasedenimi zapadnimi deželami so sestrelile zračno-obrambne sile podnevi in ponoči 34 sovražnih letal.
Podmornice so uničile 3 ladje s 13.000 tonami ter neko stražno ladjo. V boju s sovražnikovimi letali, ki nadzirajo morsko področje so sestrelile 10 sovražnikovih letal.
Obrambna bitka na vzhodu
Von der grossen antikomrnunistisehen Kundgebung In Laibach — Z velikega protikomunističnega zborovanja v Ljubljani
Berlin. 30. jun. Na sredlnjem odseku vzhodnega bojišča so morali nemiri vojaki napeti vse 3i'e, &3 so lahko upirali re 6. dan neprestano napadaječim boljševikom. V glavnem zabija sovražnik tri velike napadalne kline med Dvino in Pripjet v smeri proti Minsku. Prvi je med Polockom in avtomobilsko cesto Smolcnsk—Minsk. Drugi pritiska trenutno desno in levo cd Mogileva, tretji pa poizkuša, da bi ob obeh straneh Berezine z cbkolitvijo Bo-brujska prišel preko močvirij ob Ptiču do Minska. Ponekod je sovražniku uspelo, da je je z zelo visokimi izgubami nekoliko' napredoval. Bistvenih uspehov pa boljševiki niso dosegli. Njihovi množestveni napadi na Mogilev in Bobrujsk s« se izjalovili ob junaškem odporu nemških posadk. Za nadaljnji razvoj operacij je važno, da boljševikom doslej ni uspelo napredovati ob železnici Smolensk— Polock. S tem so bile zadržane sovražnikove namere, da bi z napadi ob Dvini in pri Ostro-vu spravil v pokret tudi severni odsek bojišča. Zato je izvršil tam v sredo le še slabe napade, ki so bili cdbiti.
Severno d avtomobilske cest; boreči se nemški armadn. zbor je v treh dneh uničil 150 sovjetskih oklopnikov. O še večjih usipeh h javljajo z drugih odsekov. Krvave izgube boljševikov se lahko vsled odmikalnih pokretov le približno ocenijo. Ako pa je imej sovražnik že pri svojem stranskem napadu na področju južno od Ostrova v trdi dneh ob izgubi 30 oklepnikov 2505 mrtvih in večkrat toliko ranjenih. je lapco iz tega zaključiti kakšen krvni davek scf morali plačati boljševiki za prodiranje mecf Dvino in Pripjetom.
Letalstvo, ki stalno posega v boje z močnimi in borbenimi jatami, je sovražnikove izgube še močno povečalo. Uničilo je na oskrbovalnih poteh in v neposrednem zaledju bojišča mnogo oklopnikov in vozil, razbilo skupno s topnišitvom ponovno pripravljene sovražnikove napadalne sile in Izločilo !z boja več poljskih havbic in topov. Tudi lovci in protiletalsko topništvo so dosegli nove uspehe ter so v sredo na vsem vzhodnem bojšču sestrel li nadaljnjih 93 sovjetskih letal. V to je vštetih tudi več letaL ki so jih sestrelili finski lovci na področju južnovzhodno od Viipurija.
Finsko vojno poročila
Helsinki, 30. jun. Sinočnje finsko vojno poročilo javlja:
Na zapadnem delu Karelske ožine je bil sovražnikov pritisk najjačji med Suomen-vedenpohjo in Talijem. V trajno hudih bojih so naše čete odbile več z močnimi letalskimi in oklopniškimi oddelki izvršenih napadov. Izprememb polni boji, v katerih je dosegel sovražnik kljub visokim izgubam le krajevne uspehe, še trajajo. Severno od Hetinjokija in Ayrapaaje smo ponovno odbili sovražnikove napade. Enako smo nasprotniku ob Vuoksenu preprečili, da bi prišel preko reke.
Na Aunuški ožini je sovražnik po topniški pripravi napadel pri Viteli. Na enem mestu mu je uspelo vdreti v naše postojanke, a smo ga s protisunkom vrgli nazaj. Dalje proti vzhodu je napadel sovražnik s podporo oklepnikov naše postojanke. V hudih bojih smo doslej uničili 7 oklopnikov.
Na Maselski ožini so bili krajevni obrambni boji. Sovražnik je napadel z manjšimi silami. Ob obali Oneškega jezera smo pri odmikalnih pokretih naših čet izpraznili Kontuohjo.
Na Aunuški ožini so obale baterije dobro podpirale operacije naših čet na kopnem.
Bombniška letala in nemški strmoglavni bombniki ter rušilci so v zadnjih 24 urah
uspešno napadali sovražnikove cilje na področju Talija.
Finski in nemški lovci ter protiletalska obramba so sestrelili 2 opazovalna balona in skupno 61 sovražnikovih letal, med njimi 5 na Aunuški ožini.
Nemška pomoč Finski
Berlin, 30. jun. Kakor poroča vojaški so-trudnik agencije DNB Martin Hallensle-ben o uradnem poročilu glede obiska zunanjega ministra von Ribbentropa v Helsinkih, so Fincem na razpolago močnejši kontingenti nemških čet in tudi pomoč v orožju. Poročevalec piše: Nemški vojaški krogi umevno ne objavljajo podrobnosti o nemško-finskem dogovoru. Izjavljajo le, da smatrajo pomoč Finski za samo po sebi razumljivo prijateljsko ravnanje s sobojevnikom. Iz različnih znakov pa je razvidno, da je nemško vrhovno vojno vodstvo že odredilo močnejše kontingente čet za finsko bojišče, kar bo v Kareliji kmalu opaziti. Razumljivo je, da bo ostalo vrhovno poveljstvo v finskih rokah. V vojaških krogih nemškega glavnega mesta vidijo v pripravljenosti, s katero je nemško vodstvo dalo na razpolago svoje čete, jasen dokaz, kakr. izredna je nemška vojaška moč.	,
Trdno bratstvo v borbi prati boljševizmu
Berlin, 30. jun- V berlinskih odgovornih krogih izjavljajo, da pomeni nemško finski sporazum utrditev bratstva v orožju proti boljševizmu, ki ogroža Evropo od skrajnega severa do Peloponeza. Fri tem opozarjajo tudi na izjavo, ki jo je podal pred tedni zunanji minister von Riboen-trop in v kateri je označil, kako poskušajo boljševiki s političnim pritiskom ali na kak drug način zvabiti narode v past. Zunanji minister von Rbbentrop pa je takrat tudi izjavil, da je Nemčija odločena tako podpreti svoje zaveznike, kakor da bi bila njihova dežela del Nemčije same. Evropska zavest vzajemnosti je za Nemčijo odločilen, da namreč pomaga prijatelju, ki je v nevarnosti Različni švedski časopisi so z ironičnimi opazkami komentiral dejstvo, da je prišel zunanji minister Nemčije v Helsinki, ne pa kakšna finska osebnost v Berlin. K temu pripominjajo pristojni berlinski krogi, da je biio to storjeno zaradi položaja, v katerem je Finska, da pa na drugi strani tudi finska demokracija ne dopušča, da bi dobil kakšen posredovalec vsa polnomočja. s katerimi bi lahko sklenil na j daljnosežne! še dogovore, kakor je to možno v Nemčiji. Zaradi tega je bilo prav, da je bil Ribbentrop v Helsinkih, kjer so bile zbrane vse odločilne osebnosti. tako da je lahko prišlo do takojšnje ureditve vseh perečih vprašanj. Nemško-finsko razmerje je pa v ostalem tudi dokaz. da so se tudi dežele z različnimi političnimi sistemi v F.vropi združile v popolnem razumevanju in prijateljstvu v borbi proti sovražnikom Evrope-
Neka švicarska poročevalska agencija je poročala, da je zunanji minister von Ribbentrop v Hels:nkih izjavil, da računa s skorajšnjim nemško-ansrleškim kompromisnim mirom. To poročilo označujejo na Wilhelmstrasse za časopisno raco, ki je tako smešna, da je sploh ni treba deman-tiratL
Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«!
no narodno zborovanje v
mo zborovaleev Lfttbljane manifestira svoje odločno protikomunistično prepričanje in svojo železno voljo do brezkompromisne borbe proti boljševizmu in njegovim pomagačem ter do vztrajnega dela za srečno bodočnost
Slovencev v okviru nove Evrope
-/©i
Ljubljana, 30. junija
Kongresni trg, središče Ljubljane, je vreden svojega dostojanstvenega imena. To je zborovališče Ljubljane, tu se zbira njeno prebivalstvo ob velikih in slovesnih priložnostih, od tod se glasi beseda Ljubljane, srca slovenskega naroda, kadar jo je treba povedati jasno in glasno, pa naj že izraža naše največje veselje, ponos ali žalost. Posebno odločno, manifestantno besedo je iz-pregovorila Ljubljana na včerajšnji praznik sv. Petra in Pavla, ko se je zgrnila na Kongresni trg k protikomunističnemu taboru, k tako mogočni manifestaciji, kakršne Ljubljana najbrž še ni videla.
Nevihta, ki je razsajala prejšnji večer, se je čez noč unesla in v svežem, prelepem sončnem jutru je bil široki, vse-naokrog okrašeni častni oder ob znamenju Sv. Trojice spremenjen v ličen gaj palm in oleandrov, ki so ga spredaj krasile rdeče gladiole, govorniški oder v sredini tik pred znamenjem pa je bil okrašen z velikim sinjim grbom kranjske vojvodine. Enak orel je krasil tudi enega izmed obeh jrdečih jamborov ob pločniku Zvezde, na katera sta se pozneje, ob pričetku slovesnosti, dvignili nemška državna in slovenska narodna zastava.
V en sam velikanski živi mozaik se je spremenil Kongresni trg, ko so se nanj med sedmo in osmo uro stekale nepreglod-ne reke Ljubljančanov in okoličanov. Nenavadno številne skupine izbranih narodnih noš, domobranska četa z godbo, združeni pevski zbori, razigrana mladina, polna svežine in zdravja — to je bil mogočen okvir gornjemu delu zborovališča. Vse dalje do zadnjih robov Kongresnega trga pa se je razgrinjala in valovila pisana množica, ki Je segala še daleč tja v Vegovo ulico, na Dvorski trg, čez Zvezdo, proti Wolfovi ulici. čudovita pestrost narodnih noš in drugih skupin okrog govorniškega odra, je bila obilna paša očem. še prav posebno pa kameram številnih poklicnih fotografov in amaterjev, ki so zdaj na visokem podstavku spomenika, zdaj na stopniščih, zdaj z balkonov navdušeno snemali. Največji delež je pa seveda posnela filmska kamera, ki
je bila neprestano na delu. če je tolikšna živost bila paša očem, pravimo, sta pa zavest skupnosti in tople zbranosti tolikšnih tisočev našega ljudstva in prisrčno bratstvo meščana z deželanom bili toplo blažilo srcem, ki so spet veseleje utripala v potrdilu, da smo še tu, da nas je mnogo, mnogo, in da po tolikerih strašnih ranah, ki so bile narodu zadane, složno in verno gledamo v bodočnost.
Včerajšnji narodni tabor je nedvomno med največjimi, kar jih je doslej zabeležila naša domača zgodovina, saj mu je prisostvovalo 30.000 ljudi. Bil pa je ne samo vsebinsko in številčno izredno mogočen, marveč je bil tudi v pogledu organizacije na višku. Dotok živih rek je bil enakomerno uravnan, truma prijaznih mladih rediteljev je imela lahek opravek, še prav posebno ljubeznivo pa so bila vsepovsod sprejeta zala dekleta v narodnih nošah, ki so okrasila častne goste in domobrance z domačimi šopki iz nageljčkov in roženkravta, vse druge pa s slovenskimi znaki, na katerih je bil spominski datum, številni zvočniki so razločno prenašali ves potek zborovanja.
Od vsega početka, ko je pozdravna koračnica domobranske godbe zadonela v pozdrav prezidentu Rupniku in njegovemu spremstvu, ko so zadonela povelja in ko se je ob himnah izvršil svečani obred dviganja zastav, pa do učinkovitega zaključka, ko se je po vsem prostranem trgu glasila skupna pesem »Hej Slovenci«, je vladalo na Kongresnem trgu praznično razpoloženje, resno in zanosno, primerno slovesni uri, v kateri smo se zbrali, da pretehtamo svoj čas, se skupno razgledamo po slovenski domovini in si vzajemno potrdimo svojo vero: živeti hočemo! In ko smo se na razhodu znašli v veletoku, ki se je valil s Kongresnega trga po glavnih ljubljanskih ulicah, pa ko smo bili priče osvajajoče živahnih manifestacij mladine, se je ta vera le še poglobila. Tako je veliki tabor obogatil tisoče in tisoče zborovalcev, poslal pa je — po radiu — svoje glasove tudi v neštete slovenske domove.
Zbiralo se
Komaj je odbilo sedem, že si opazil na vseh glavnih cestah, ki vodijo v mestno osrčje, nenavadno živahnost. Od vsepovsod so se zgrinjale množice na prostrani Kongresni trg. Prihajali so avtokarji, na njih brhka dekleta in postavni fantje v pisani narodni noši. Vmes je veselo donela harmonika in se je razlegala naša pesem. Oddelki slovenskih domobrancev z godbo na čelu so prikorakali na Kongresni trg, zbirali jo se predstavniki in drugi častni gost-
je, prihajali pevci in skupine v narodnih nošah.
Praznično razpoloženje, ki je bilo zajelo Ljubljano in njeno bližnjo okolico že v rani uri, se je stopnjevalo do viška na Kongresnem trgu, ki je bil ves v svečanem, ubranem okrasju zelenja in zastav. Pred spomenikom Sv. Trojice je bila postavljena častna tribuna za odlične goste velikega narodnega zborovanja. Na njeni prednji strani, obrnjeni proti trgu, je bil urejen
Prestižna vprašanja niso odločilna
(Od vojnega poročevalca agencije DNB na zapadu Alex:> Schmallfussa.)
Berlin, 30. jun. Tudi ob pričetku četrtega tedna invazijstkih bojev ne moremo ugotoviti nikakih važnejših uspehov zavezniških čet. Pri treznem presojanju dosedanjih uspehov so že najbrže tudi v glavnem stanu generala Eisen-hcvvra spoznali, da dosedanje izgube niso v nobenem razmerju z doseženimi uspehi. Tudi če je sovražnik spričo izredne premoči ljudi in nateriala polastil Cherbourga. ki je pa itak za ialj-"o dobo skoraj neuporaben, je to zanje le nalenkosten uspeh. To pa predvsem zato. ker :a je zasedel prepozno. kajt: ta čas So Nemci ikrenili vse potrebno1, da so polotok Cotentin ako zajezili da mora sovražnik napasti nem."kn zaporno črto. ne da bi pri tem mogel računati a podporo ladijskega topništva. Kaj pa to poleni je spoznal že pri svojem prvem večjem
napadu na St. Lo, kjer so bili Američani odbiti z velikimi izgubam..
Še vedno se bore zavezniške čete za nemška oporišča, ki imaj0. dovolj zaledja, da lahko prehajajo tudi v protinapade. Kolikor je bilo z napadi ter protinapadi na področju južno od Tillvja pridobljenega ali zopet izgubljenega ozemlja, ni to za končno odločitev nobenega pomena. Pač pa so se pri tem močno obrabile sovražne čete. ki so bile namenjene za važnejše operacije.
Glavni stan generalfeldmarsala v. Rundstedta se z dozdevnimi uspehi sovražnika nikakor ne zavaja, marveč se pripravlja s čim večjim pri-zanašanjem lastnim silam na to. da se bo bila bitka tam. kjer bodo Nemci hoteli. Glede na pomen odločitve, ne igrajo prestižna vprašanja na nemški stran; nobene vloge.
Podrobnosti o novem nemškem orožju
Berlin, 30. jun. Vojaški dopisnik agencije DNB Martin Hallensleben objavlja ob priliki 14dnevnega neprestanega obstreljevanja južne Anglije in londonskega področja z letečimi bombam: podrobnosti o novem nemškem orožju.
Hallensleben piše: Uradni nemški krogi sicer še vedno molče, toda zainteresirani faktorji so vendar že podali nekaj zanimivih podatkov. Iz teh izhaja, da »V I« lahko primerjamo z malim letalom brez pileta, ki ga krmarijo iz daljave. Po-eben raketni pogon daje novemu nemškemu orožju veliko brzino. Veličina pogona se ravna po daljavi, k: naj jo iz?tre!ek preleti. Lahko smatramo za precej verjetno, da lahko do;*pe nemške orožje daleč preko dosedanjih ciljev.
Učinek enega samega »V 1« je ogromen. Primer jali £a ni mogoče niti z učinkom izstrelkov velikih daljncstrelnih topov niti z učinkom največjih letalskih bomb. Po zanesljivih informacijah je mogoče v notranjosti novega orožja nagrmaditi različne eksplozivne m vžigalne snovi.
Vsled tega bedo najbrže pravilne angleške vesti, ki pravijo, da povzročijo nemške »leteče bombe« pri padcu na ciij ali eksplozije ali pa požare. Očitno pa obstojajo tudi taki izstrelki katerih vsebina je sestavljena iz razstreliv in vž;galnih snovi. O tem kakšne so te snovi, še n:so bili objavljeni nikaki podatki.
Podobno jc z vprašanjem, kje dejansko- leže ali plavajo baze orožja »V 1«. Tudi ni nikakih potrdil za domnevo, ali so pred bombami varni arzenali tega orežja ob obali Rokavskega preliva in sploh na francoskih tleh. Drži le to, da leite iz daljave vodena letala preko Rokav-skega preliva. Tudi o njihovi brzini ni nikakih konkretnih podatkov. Vemo le to da najhitrejša, britanska lovska letala z »V 1« ne mc-rej-> tekmovati. Nadalje kaže. da se višina poleni poljubno določa. Najbrže zavisi od tega, ali hoče poveljništvo. da pade stroj navpično ali pa postrani na cilj.
Obstreljevanje južne Anglije se razvija po točnera načrtu. Vse kaže. da obstojajo tri načini za te operacije, namreč: st3rt posamezne leteče bombe start v serijah in množestveni start v neenakih presledkih
Zanimivo je tudi, da za- tajinstveno nemško orožje vremenske prilike ne igrajo nikake vloge, dočim ima obramba z oblaki, meglo in dežjem velike težave, ki jih poveljništvo »V 1« spretno izkorišča.
Na zemljevidih poveljništva so zarisani že števielni črni križi, ki kažejo, kje so dosedaj eksplodirali aparati in kje so povzročili ogromno škodo.
Neki strokovnjak, ki je v zvezi s poveljni-štvom »V 1«. je izjavil, da so doslej servirali šele predjed. Kmalu se bo pričelo obstreljevanje v polni meri. Dosedanji motilni ogenj je smatrati dejansko lahko le za predigro maščevanja. Poleg tega je pripravljenega še mnogo dragega orožja, ki ho hujše kot -»V 1«. Poleg tega javljajo, da poveljništvo stalno izrablja izkušnje, ki si jih pridobi, ter da neprestano zboljšuje novo orožje.
Strahsvalni napad na Budimpešto
Budimpešta, 28. jun. O včerajšnjem napadu na Budimpešto uradno poročajo:
Dne 27. junija je v zgodnjih dopoldanskih urah preletelo na široki črti več sto sovražnih bombnikov madžarsko južno mejo ter izvedlo osredotočen strahovalni napad na Budimpešto. V mnogih stanovanjskih predelih glavnega mesta so nastali požari in škoda. Reševalna dela so se pričela že med napadom. Z dežele poročajo doslej samo iz Szolnoka o posameznih od-metih bomb. Protiletalsko topništvo je učinkovito delovalo tako na področju glavnega mesta kakor tudi na meji. Madžarski ter zavezniški lovci so se na več krajih zapletli v boje s sovražnimi letali. Na področju glavnega mesta je bilo po dosedanjih podatkih sestreljenih 17 strahovalnih bombnikov. To število pa bo, kakor kaže, še večje.
Budimpešta, 28. jun. Po poročilih budim-peštanskih večernih listov je bilo med drugim zadeto v Budimpešti tudi zavetišče pohabljencev. Več bomb je eksplodiralo pri nekem materinskem ter otroškem zavetišču. Bombe so padle tudi na neko veliko budimpeštansko pokopališče. Posebno hudo je bilo poškodovano neko delavsko naselje ter je bila zadeta med ostalim tudi neka otroška bolnišnica.
govorniški oder z mikrofonom, odet v be-lomodro platno s pokrajinskim grbom. Na desni gornji strani trga sta bila v višini častne tribune droga za zastavi, na drogu za slovensko zastavo je bil tudi deželni grb. Veličastno sliko je povzdigovalo v ozadju monumentalno pročelje uzšulinske cerkve, okrašene z zastavami.
Značilen pečat pa so dajale tej edinstveni, nepozabni podobi ogromne množice, ki so se brez prestanka razlivale po trgu in valovale kakor v nepreglednem živem veletoku. Tu si videl zastopnike vseh stanov in poklicev. Delavec stoji poleg izobraženca, rokodelec poleg trgovca, uradnik poleg zasebnega nameščenca, učenec in dijak poleg profesorja in učitelja. Povsod pa je dajala sliki svoje obeležje zavedna mladina, ki razume pereči klic naših dni.
Drugi pomembni pečat daje sijajni manifestaciji prisrčna enotnost in povezanost Ljubljane z nje bližnjo okolico. Našemu kmetu, ki je nosilec vseh živih in samoobrambnih stremljenj našega naroda, so se priključili vsi stanovi. Desettisoči in de-settisoči so v nepregledni množici izpove-
dali danes sredi bele Ljubljane svoje protikomunistično prepričanje, svojo voljo do borbe proti boljševizmu ter vsem njegovim
pomagačem.
Prihajajoče skupine in množice so sproti razmeščali na trgu reditelji in organi policije, ki so skrbeli za vzorni red. Ob gornjem koncu trga so se na obeh straneh po-strojili domobranski oddelki, na strani ob Zvezdi domobranska častna četa z godbo. Brhka dekleta v narodnih nošah so marljivo pripenjala domobrancem šopke in spominske znake z napisom >29. VI. 1944«. Na južni strani tribune so bili razvrščeni pevci Združenih ljubljanskih pevskih zborov. Pred tribuno občuduješ slikovito lepoto, ki jo nudijo očem izredno pestre narodne noše. Pesem in harmonika poživljata njihov prihod. Sama mlada dekleta in ponosni fantje. Iz Polhovega gradca so prišli in iz Horjula, z Dobrove, Brezovice, Notranjih goric, Vrhnike, Rovt, Gornjega in Dolenjega Logatca. Verda, Ježice, D. M. v Polju, Vevč, Rudnika in Dravelj. Častno mesto je zavzemala med njimi skupina naše prestolnice.
Pričetek manifestacije
Prezident Rupnik je bil ob svojem prihodu sprejet z navdušenimi svadjaim
Točno ob 7.45 je domobranska godba zaigrala Učakov »Pozdrav Ljubljani«. Poveljnik slovenskega domobranstva podpolkovnik Krencr je prispel in pregledal strumno postrojeno častno četo domobrancev. V naslednjem trenutku so se oči desettiso-čev uprle proti gornji desni strani trga, kjer se je pojavila visoka, sloka postava prezidenta div. gen. Leona Rupnika, ki je prišel na današnjo mogočno ljudsko zborovanje v spremstvu svojih sodelavcev. Navdušeni vzkliki so zaorili po prostranem trgu. G. prezident je krenil po obhodu častne čete slovenskih domobrancev k tribuni, kjer se je pozdravil s tam že zbranimi predstavniki vojaških in civilnih oblastev, ustanov, uradov in korporacij, na kar je zavzel svoje mesto poleg ljubljanskega škofa g. dr. G. Rožmana. Navzoča je bila tudi prezidentova soproga gospa Olga Rup-nikova.
Sledilo je svečano dviganje zastav. Ta prizor je zapustil globok vtis pri vseh zbo-rovalcih in zborovalkah. Domobranska godba je zasvirala nemško himno in Horst-Wesselovo pesem, nato pa vNaprej«. Medtem sta se na obeh drogih počasi dvigali
nemška državna in slovenska narodna zastava ter ponosno zaplapolali v simbolni povezanosti skupne borbe za ohranitev evropske kulture in omike. Dviganju zastav so prisostvovale množice odkritih glav.
- Pozdrav predstavnika bele Ljubljane
Na govorniški oder je stopil namestnik ljubljanskega župana generalni tajnik mestnih uradov g. Fran Jančigaj, ki je izrekel vsem zborovalcem prisrčen pozdrav bele Ljubljane. Pozdravil je posebej šefa Pokrajinske uprave, prezidenta divizijskeg i generala Leona Rupnika, zastopnika Grup-penfuhrerja Rosenerja, podpolkovnika Blo-cherja, upravnega svetovalca pokrajinske uprave dr. Doujaka, podpolkovnika dr. Ba-deja, škofa ljubljanskega dr. Rožmana, nemškega generalnega konzula dr. Mullerja, zastopnike nemške vojske in domobranstva, nemških policijskih in civilnih oblast; ter kulturnih institucij, konzula Nezavisne Države Hrvatske prof. Sal!ha Baljiča, zastopnike slovenske policije, civilnih oblasti, stanovskih združenj in organizacij, kulturnih institucij ter zastopnike z dežele.
Potek zborovanja
Otvoritveni govor dr. Ludvika Puša
Dnevni red veličastnega zborovanja jc nato otvoril gospod dr. Ludovik Puš,
ki je v svojem izklesanem nagovoru izvajal:
Slovenci, Slovenke! Danes so uprte v slovensko prestolico Ljubljano oči naroda od povsod, kjer koli prebivajo slovenski ljudje in čujejo našo besedo. Slovenska srca, izmučena v trpljenju in drhteča v skrbi za bodočnost ljubljene domačije utripi je jo v pričakovanju: ali bo- Ljubljana pokazala pot, ki vodi iz ognja in krvi v svetel dan rešenja in življenja?
Dolgo je narod po slovenski zemlji čakal odl^Jnega dejanja iz slovenske Ljubljane — danes ga je dočakal. Naš kmet-trpin je čakal ob požgani domačiji ali pregnanstvu: sedaj ga bo doživel. Delavec v tovarni je spoznal komunistično prorokovanje o raju na zemlji kot grdo laž in stopa danes ob bok kmetu, da oba kot glavna nosilca narodove moči skupno premagata satansko zlo komunizma.
Tudi naš meščan in izobraženec čutita isto potrebo, zato so tudi plasti slovenskega meščanstva in izobraženstva v strnjenih vrstah stopile v borbo zoper brezbožni komunizem in njegove pomagate.
Pozdravljam vas vse, ki ste danes prišli, da javno manifestirate svoje protikomuri-stično mišljenje. Danes namreč hočemo iz srca slovenske domovine — iz naše Ljubljane — glasno in cdločno povedati svojemu narodu in vsemu svetu, da iz dna duše sovražimo komunizem, da odklanjamo vsakogar, ki baranta z našo srčno krvjo, da ljubimo z vsem žarom s; ca svoj narod in svojo prelepo domovino in smo pripravljeni braniti ju pred zločinsko OF in njenimi pomagači do poslednje kaplje krvi ter tako v skupnosti evropskih narodov doprinesti svoj delež za ohranitev krščanske Evrope in da bomo v tem usodnem boju zmagali, ker je na naši strani resnica, pravica in vsemogočni Bog.
Govor Izidorja Cergola
Oster Obračun z izkoreninjene!, omahljive! in špekulanti Slovenski narod sledi svsjemu prezidentu Rupniku
Dr. Puševe misli so razgibale množico in izzvale močno odobravanje. Prekinjala je govornika z vzkliki »živio general Rupnik! 2iveli slovenski domobranci! Slava žrtvam komunistov!, Smrt boljševizmu! itd. Dr. L. Puš je ob sklepu svojega uvodnega govora prečita! spored zborovanja in podal besedo g. Izidorju Cergolu. Takoj ob nastopu prisrčno pozdravljen, je v ognjevitih, krepkih besedah razvijal sledeče aktualne misli:
Slovenci in Slovenke!
Od časa do časa je vsak narod pozvain, da poda obračun o svojem delu. Da pred obličjem sveta jasno in glasno pove: to je moje delo in to je moja pot! In na osnovi te njegove izpovedi, kot rezultata dela, se potem odloča njegova usoda.
Tako je danes tudi naš mali slovenski narod na tribuni im vsa Evropa in ves svet posluša in presoja. Kakšna bo sodba? Mi tega ne vemo trenutno. Vsemu svetu, i na zapad i ina vzhod, i na sever i na jug, lahko glasno zakličemo: Sl°venci smo in ostanemo.
To<Ja že čujemo glas, ki vprašuje: Na osnovi česa morete to trditi in kdo je tisti, ki vam bo to zasigural? Dobrodošlo je to vprašanje, kajti daje mi priliko, da povem to, kar naj slišijo tudi vsi tisti, ki so gozd izbrali za svoj dom, in vsi oni, ki iz centra svetovne kuge, komunizma in ž'dovske plu-tokracije, poštenemu slovenskemu človeku pamet soliti hočejo.
In čujte, vi izrodki, odgovor krvavečega, na svojo rodtno grudo z ljubeznijo navezanega slovenskega kmeta, delavca, obrtnika, uradnika, intehgenta in zlasti odgovor nade naše slovenske mladce: Po usPeh*h dolgomesečnih borb, žuljave slovenske roke proti komun1 zmu to trdimo: nežidovska in pravičnejša nova Evropa nam bo to zast. gurala!
Da, mnogo skritega se odkriva zadnja leta jn pošteno smo morali in še bomo mo.
rali zavihati rokave, da izkidamo ves gnoj iz hleva. Gnoj, ki je pretil, da nam bo zadušil vse, kar misli in čuti slovensko. Težko je slišati resnico, toda brez spoznanja resnice in službe njenemu neizprosnemu dik-tatu ni in ne bo rešitve!
In ta skozi usta dogodkov zadnjih let govorjena resnica nam s krvavimi črkami veleva: Po zaslugi svojih zaveznikov, rdeče Moskve in kapitalističnega Londona sto izgubili svobodo. Ali se še spominjate, Ljubljančani, manifestacij po puču 1941. m obljub pomoči od enih in drugih? Ali še veste, kako so mase vzklikale pred angleškim konzulatom? Ali ste pozabili na komunistično propagando za vojno? Kdo se ne spominja ščuvanja proti Nemčiji, ki — to danes jasno vidimo — niti ni imela interesa niti ni hotela vojne z Jugoslavijo? In povsod in vedno na vsakem koraku isti refren: Moskva pošilja armado, Angleži -so se že izkrcali v Solunu, Roosevelt je dal nrlijarde itd.
Ne, mi tega nismo pozabili! In ko so nas po židovski demokraciji in kapitalizmu, po strainkarskih strasteh in nji sledeči korupciji oslabljene pregazile nemške armade — je to pomenilo začetek pameti. Kajti: on», ki so nas nepripravljene Pognali v vojno, nam niti ene same puške niso dali. Sramotno, čisto židovstvu podobno, so nas pustili pasti. In čisto večnemu 2idu podobno se nas dames ponovno drznejo vabiti in pitati z modrostjo židovsko-masonskih kreatur, kot so Roosevelt, Churchill in Stalin — trije obrazi istega, vsemu krščanskemu in nacionalnemu besno sovražnega lika. In kot takrat tudi danes govore o pomoči, ki nam jo bodo dali. Toda danes imajo, hvala Bogu, dosti manj poslušalcev kot takrat — kajti: tudi osel gre samo enkrat na led. Toda ta doza velike »pomoči« demokratskih zaveznikov ni bila dovolj velika. Morala je priti še večja, bolezen je morala do dna. In junija 1941 so začdTe injekcije.. . kajti takrat je bila primorana SSSR sama
stopiti v vojno ln njene komunistične filiale po vsej Evropi so začele delovati.
Težko je o tem govoriti, težko odkrivati eno najbolj temnih poglavij naše zgodovine. Toda potrebno je — resnica ni po krivici hčerKa božja! In da jo odkrijemo, smo prvi poklicani mi: »izdajalci naroda«, »petoko-lonaš:« in »nemški plačanci«. Da, vemo za vse te priimke, vemo za ves smrad, ki se izliva na nas, ki ga izlivajo tisti, ki Imajo na vesti 30.000 slovenskih življenj. Da, v1 gospodje komunisti in vsi njihovi tajni sim-patizerji, ste krivi za te, Sirom vse slovenske zemlje raztresene grobove. Oklicali ste torbo za svobodo, začeli boj proti »okupatorju«, pravite. Povejte nam: koliko okupatorjev je padlo v Ljubljani? Koliko ste jih ustrelili v prestoln-ci naše domovine? Cud-r.o, da nosijo vsi — razen ene same — čisto slovenska imena in da so vsi pili mleko slovenske matere, iste, ki je tudi vas. morilce, dojila. In sedaj na dan: ali je bila to »borba proti okupatorju«? Ali je bilo druženje z badoljevci, vlačuganje z nymi, špioniranje zanje, sprejemanje orožja od njih — »borba proti okupatorju«?
Ali so bili Gonars in umiranje tisočev nedolžnih Slovencev in Slovenk, čujte: krvi naše krvi, na Rabu — kamor ste jih pošiljali ravno vi s svojimi metodami in zvezami — tudi borba proti okupatorju?
Ne, židovski plačanci, to je bila in je še vedno samo borba proti slovenskemu narodu! Na Turjaku, Grčaricah, Kočevju, Mozlju in drugod niso padali »okupatorji«, temveč sinovi matere Slovenije in to od vaših in badoljevskih pušk, v isti črti poka jočih.
In kot ste takrat, tudi danes z njimi pak-tirate; ki kot je takrat naša pokrajina, danes Primorska krvavi zaradi tega pakta, med vami OFarji in badoljevci.
ALi naj vam po vsem tem še vedno verjamemo, da se borite ža svobodo proti okupatorju. Res, vi nas osvobajate, toda ne tiačiteljev, temveč tisočev in tisočev dragocenih slovenskih giav nas osvobajate.
Toda niti ena teh glav ni, hvala Bogu, zaman padla. Takrat, ko smo umirali — je spregovorila slovenska kri. Takrat v%n je slovenski narod pljunil v lice in vzel orožje v roko. Ne iz rok okupatorja, kajti tu ste ga prehiteli vi, temveč iz senika, izpod grma, skrivaj ga je moral prlinesti v večni bojazni, dia mu ga badoljevci ne vzamejo in dado vam, gospodje »osvoboditelji«. In tako je Kalvarija slovenskega človeka rodila vstajenje slovenskega naroda, vstajenje, ki je dobilo svoje končno potrdilo po odhodu vaših zaveznikov badoljevcev, gospodje komunisti, in po prihodu nemške armade.
še nam je pred očmi 8. september in danes šc-le vidimo smrtno nevarnost, k' nam je takrat pretila! Toda ravno 8. september je z°pct najboljši dokaz, da *mo Slovenci narod bodočnosti, pokazalo se je, da imamo matico, okoli katere se roj lahko zbere, matico, ki hoče nositi vso težo in ki prevzema vso odgovornost. Kakor mnogi drugi narodi je tudi naš v smrtni stiski dal iz sebe najboljše, kar je imel. Ni hotel dati politika, niti narodnega poslauca, niti ne strankarske figure — no, slovenski narod je dal vojaka, moža časti in ponosa, ineža ljubezni do trpečega ljudstva, dol nain je generala Rupnika. In ko nam ga je dal — se je roj zbral okoli matice: slovenski narod se je strnil okoli svojega ljubljenega prezidenta. N-č ni spraševal, instinktivno je čutil vez, ki ga je spojila z njim.
In to je vaš dokončni poraz, čujte me, moskovski plačanci, v gozdovih... In ta je smrtni udarec tudi vam, ostali židovski pomagači, vam, razni anglo-amerikano- in me vem še kateri -fili. Kajti tudi te razne -filije so samo židovske maske. Toda ne bo vam pomagalo. Slovenski narod že dobro ve, da prihaja danes London samo in edino kot zaveznik rdeče Moskve, ne ruske, kajti te danes žal hi, temveč boljševiške. Kamor stopi noga Anglosasa. ima neoviran dostop komunistični krvnik. Ali vam ni dovolj jasen dokaz badoljevska Italija in vse, kar se tam danes dogaja?!
In zveza slovenskega naroda z njegovim generalom Rupnikom je konec življenja tudi za vas, gospodje strankarji, ki meše-tarte na račun naroda, ga ščuvate v medsebojno borbo in tako pripravljate ugoden teren za komunizem. Vsa zborovanja po deželi so jasen dokaz, da ste izgubili svoje mehke stolčke. Kakor koli se že pišete, čujte: slovenski narod ima svojega prezidenta in vas zato ne potrebuje. Odslej boste tudi vi morali delati in ne več živeti na račun drugih.
Zato pa naš prezident potrebuje vse vas, slovenski bratje m sestre. Prav vse vas, ne "-lede na razlike od prej, vas kliče tudi gla^ vstajajoče domovine. Ali ga ne slišite vsepovsod? Slovenski genij je vstal! Zavihtel je meč pravice in resnice. Naj ne bo niti enega, ki ne bi razumel njegovega .'Jica!
Toda samo razumeti ni dovolj, treba razumeti pa skleniti in končno izvršiti. V vsaki človeški družbi moremo ločiti tri tipe ljudi: vroč^, hladne in mlačne. Izniči vseh treh najslabši je mlačni tip, tisti, za katerega je sam Kristus izrekel strašno obsodbo, da ga bo izpljunil. To je tip, ki sa č3£>lo sprašuje, kaj je resnica, ki ne pozpa nobenih idealov, ki se torej za nič vzvišenega ne navdušuje, ki je, skratka, mlačen v vsem svojem bistvu in vsem svojem postopanju. Njemu nasproten je vroči tip, t p, k' ve, "da mu je življenje borba, borba za ideale; to je tip, ki je nosUec narodove zgodovine ie usmerjevalec njegove poti, kajti Zgodovino ustvarjajo junaki in mučeniki, ne pa politikanti m mešetarji.
Zdravi in mladi narodi imajo vse več vročih, žarkih tipov in vse manj hladnih in zlasti mlačn'h; po tem razmerju se vt3i življenjska sila narodova.
Ali se je v sedanjih kritičnih časih sleherni izmed vas, dragi moji rojaki in rojakinje. v globini svoje duše iskreno vprašal: kateremu tipu pripadam? In ali je skušal na osnovi odgovora svoje vesti najti pot Is edmo pravemu, k herojskemu tipu? Nisem
(Nadaljevanje na 3- strani),
Ein Blick auf die Tribune der Ehrenga ste — Pogled na tribuno častnih gostov
koreniko, ki je vezala te ljudi s slovenskim narodom.
Kruta usoda je kot nalašč za velike čase, ki nam jih je namenila, našemu narodu pobrala zmožne može in za njimi pustila le politično povsem nedorastle epigončiče. Takrat pa so naši slovenski boljševiki zapisali slovenski narod zločincu Brozu, ki si je zaradi — interesantne konspira-tivnosti nadel skrvnostni, bombastični naziv TITO, da je naša pokvarjena, nekritična inteligenca tem bolj slepo drla za njihovo propagando. Zločincu so morali zapisati slovenski narod, da bi pri nas uvedli boljševizem in se tako na račun slovenskega naroda oddolžili svetovnemu Židu in njegovemu biriču Stalinu za denar, ki so ga Baebler, Kidrič in drugi potrošili z vla-čugami v francoskih in drugih javnih hišah.
Toda slovenski kmečki narod je bil le še preveč trezen, da bi jim sledil. Zato so ga začeli poneumljati z izrabljanjem njegovih svetih globokin in poštenih nacionalnih čustev, s tisočkrat menjano taktiko, z mili-jonkrat nasprotujočimi si lažmi, za katerimi se je skrivala ena sama ogabna resnica: boljševiška revolucija! — Da! Samo zaradi boljševizma je bilo treba napovedati nesmiselni boj »proti okupatorju« in ga izzivati na represalije, istočasno pa se vezati z machiavellističnimi hinavci in rojenimi izdajalci. Za boljševizem so morali slovenski komunisti izdati slovenski narod in ga v dogovoru s strahopetnimi babjeki izpod južnega sonca pošiljati od gladu umirat v italijanska taborišča. Istočasno pa je bilo treba za boljševizem vpiti o izdajstvu nekakšne bele garde, ki je nikjer ni bilo. Celo zaplombirani vlak s slovenskimi fanti in možmi je bilo treba po predhodnem dogovoru napasti in preluknjati s strojnicami, da je zaradi boljševizma izdana kri slovenskih internirancev tekla za boljševizem. Zaradi boljševizma so morali Kidrič, Vidmar in tovarišija s pomočjo Dakijev in čor-tov klati slovenske žene, otroke, može, fante, dekleta, starce in duhovnike, ker pošteni, marljivi, krščanski in evropski slovenski narodni genij še ni bil zrel za aziatsko-židovski komunizem. S poboji, nasiljem, požigi in ropi je bilo treba uničevati slovenski narod, da so se lahko ljubljanski pokvarje-njaki na račun trpečega slovenskega kmeta navduševali za boljševiško OF in njene komuniste in da so lahko visoke in nizke dame in damice v službi veličastne ofarske ideje prirejale orgije.
V	resnici občudovanja vreden je bil napor židovsko-boljševiškin sužnjev Toda navzlic tridesetim tisočem mrtvih Slovencev, navzlic razbiram slovenski zemlji, navzlic trem milijardam lir uničenega slovenskega premoženja slovenski genij ni bil ubit! Navzlic vsem grozotam protiboljševiški slovenski narodni ponos š? živi. Ohranila pa sta nam ga naš slovenski kmet in naša zdrava mladina.
Naš kmet, ki je nosilec slovenskega značaja, je podzavestno začutil, da se z blaznim uničevanjem zaradi nameravane bolj-ševiške revolucije majejo temelji slovenskega naroda. Isto jc čutila nepokvarjena slovenska mladina in se mu pridružila v vaških stražah. Tako so komunisti dobili, kar so izzivali. Ker so jo klicali s svojo bedasto propagando, ki jim je že mnogokdaj sama zabila žebelj v zločinske betice, so končno v vaških stražah dobili tako imenovano — belo gardo.
Zaradi tajnega dogovora komunistov z badoglievci kot sila vaške straže sicer niso dosti pomenile. Toda bile so izraz slovenskega upornega, narodu in zemlji zvestega duha, ki je zaradi komunistično- ma-chiavellistične zarote sicer moral po 8. septembru lanskega leta doživeti Kočevje in Mozelj, pa se ni uklonil. Ta duh je bil, ki je tudi v strašnih dneh po 8. septembru držal pokonci stotnika Vuka Rupnika z njegovimi junaškimi fanti na Dolenjskem, stotnike Fortuno Vinka, Pavlovčiča in Kol-mana na Notranjskem in sedaj že vrstam mrtvih herojev poveljujoče stotnike Dejana Suvajdžiča in Bineta Cerkvenika v Ljubljani, da so navzlic negotovosti dni stali na mrtvi straži slovenske zemlje in bili v tem začetniki Slovenskega Domobranstva, ki nam ga je dala nemška uvidevnost in Rup-nikova skrb za slovenski narod.
Da! Slovenski narodni genij se ni uklonil. Bolj kot kdaj sveti danes slovenskemu narodu v lepšo bodočnost. Bolj kot kdaj stoji danes pred nami čist in veličasten. Predstavlja pa ga naše, iz upora in trpljenja zrastlo Slovensko Domobranstvo!
Na zapoved slovenstva so vztrajali naši fantje in možje v lanskih septembrskih dneh. Na zapoved slovenstva je naš general, naš rešitelj, prezident Rupnik, vzel za ves slovenski narod križ na svoja ramena in postal svetal simbol naše želje po življenju.
V	skupnem trpljenju, v skupnem žrtvovanju in skupnem čustvovanju vseh še slovenski zemlji zvestih Slovencev očiščeni | slovenski narodni duh nam zapoveduje, da kot evropski narod stojimo brez vseh ozi-rov na šovinistične predsodke ramo ob rami z nemškim vojakom. Z njim se navdušeno borimo proti boljševlškim tolovajem, ker nosi glavno breme obrambe krščanske in kulturne Evrope pred židovsko-aziat- | skim boljševizmom, kakor se bomo z vso > zagrizenostjo tudi v bodoče borili v vseh | okolnostih proti boljševiški OF in naj se še tisoč krat proglasi za Petrovo vojsko. Borili se bomo proti njej, pa če se proglasi za samo — belo gardo, ker nas je krvavo prepričala, da se za vsako njeno taktiko skriva krvoločna boljševiška zver. Prav ta- 1 ko nam zakoreninjenost v slovenski zemlji in v skrbi negovana ljubezen do zmučene-Ta slovenskega naroda branita, da bi gle-'ali svoje edine rešitelje v Ang'o-Američanih, ki kot zaslepljeno orodje služijo boljševizmu, kateri je np.šemu narodu prizadel toliko gorja. Preveliko je bilo trpljenje, ki ga ie moral slovenski narod prestati pred bolj.Vvižko OF, da bi se sedaj navduševali
za tiste, Id so s svojo propagando ln materialom vse to podpirali.
Ne omamljamo se z nikakšnim filstvom in fobstvom. Bili smo in ostati hočemo samo Slovenci! Zaradi tega smo se uprli komunističnemu nasilju in zaradi tega smo že od vsega začetka postavili naše napore na potrebo po enotnosti, ki smo jo danes dosegli v Slovenskem Domobranstvu. Izučile so nas namreč izkušnje Grčaric in Turjaka.
Slovensko Domobranstvo pomen ja danes v resnici našo ideološko in organizacijsko enotnost, kakor je slovenski narod po prvi svetovni vojni še ni imel. V tej enotnosti zbrana slovenska mladina* iz vseh stanov je v svoji borbi za življenje in obstoj slovenskega naroda spričo boljševiškega ogrožanja s krvjo zapisala program preporoda: Narod, domovina, Bog.
V tem je obsežen naš sedanji in bodoči nacionalni in socialni program, ki bo vsakega postavil na odgovarjajoče mesto in vsakemu pravično plačal njegovo delo in zasluge, ker edino v tem dobivajo vsi naši napori svoj pravi smisel. V tem programu pa so danes slovenski narod, Slovensko Domobranstvo in Rupnik eno!
Ves svet naj to sliši! Ves svet naj sliši, da smo v evropski borbi proti boljševizmu Slovenci strnjena enota za generalom Rup-nikom. ki mu kljub blatenju in klevetam, ki so šle neodgovorne tudi preko naših meja, zaradi njegovih zaslug za slovenski narod v najtežjih časih naše zgodovine popolnoma- zaupamo tudi za bodočnost! Vemo, da je prav, ker je potrebno vse, kar dela in govori! Nešteto krat smo namreč imeli priliko spoznati njegovo geslo: Vse za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Vsem, ki jim je v resnici po skrbi blaginja in bodočnost slovenskega naroda, je postal zgled žrtvovanja in naporov za domovino in narod.
Največji delež trpljenja je v tej najstrašnejši dobi našega narodnega življenja moral vzeti nase naš kmet. On pa je svoje
mnenje iskreno in doživeto dokazal na desetinah protikomunističnih zborovanjih. Kdor bi torej iz kakršnih koli razlogov to skušal osporavati, je izdajalec našega trpinčenega kmeta in s tem izdajalec in grobo-kop slovenskega naroda.
Slovenska mladina, zbrana v Slovenskem Domobranstvu pa bo to enotnost čuvala za vsako ceno. Za nami pa stojijo čete one mladine, ki danes mesto internacionale prepeva po šolah domobranske koračnice in kateri bomo jutri v skupni oorbi z orožjem podali bratsko roko v pozdrav. In ta mladina kliče danes spričo vsega sveta vsem političnim špekulantom: Roke proč od slovenskega naroda! Zadosti nam je nauka enih Grčaric in enega Turjaka. Tisočem neznanih grobov široni razbičane slovenske zemlje smo dolžni, o pravem času zadržati prekletstvo, ki bi v svojih poslcdicah pomenilo Grčarice in Turjak vsega slovenskega naroda. To prekletstvo pa bo razdvojeni narod zatrdno zadelo. Odločitev je samo dvojna: Ali razbiti v smrt ali enotni v življenje!
Slovenska mladina se je zarotila za življenje, ker veruje v končno zmago Dobrega in Pravice, ki naj nekoč tudi nad muče-niškim slovenskim narodom razlije svoj obilen blagoslov rasti in sreče. Zaradi te vere nikdar in v nobenih okolnosti ne bodo žrtve v vrstah te miselnosti tako velike, da kljub prežeč: izdaji ne bi ostalo nekaj, kar bo budilo v poznih rodovih spomin na te dni.
S hrepenenjem gledamo v lepšo bodočnost, toda ne bojimo se tudi smrti, če bo ostal eden, bo eden marsikomu dovolj žgoča živa vest! Povedali smo!
Ploskanje in vzklikanje množic po končanem govoru dr- Kocipra, se ni poleglo, dokler se ni spet oglasila pesem. Pod vodstvom dirigenta Premelča so združeni pevski zbori z občutkom zapeli --Slcvenep sem...«
Frezidetef^va fesseia
„Naš narod bi propadi, ako ne fe! zedinjen ln trden Izpolnil svoje evropske obveznosti"
Zborovanje se je bližalo višku. Zboro-valci so z nestrpnostjo pričakovali besedo prezidenta in, ko se je njegova markant-na postava pojavila na govorniškem odru, ni bilo navdušenega pozdravljanja ne konca ne kraja. Mladina je zlog o vaje klicala njegovo ime ter mu vneto ploskala in vzklikala-
Prezidentov govor je trajal le četrt ure, dvigal pa je viharje navdušenega odobravanja. Zborovalci so priljubljenega generala skoro za vsakim stavkom prekinjali s ploskanjem in pritrjevanjem. Pogled na množico zborovalcev je bil sedaj še posebno lep. Izza gradu je skozi meglo posijalo poletno sonce in narodne noše so odprle Velike pisane dežnike. Ze prej tako živahna slika pestrih barv se je sedaj še stopnjevala v svoji privlačni učinkovitosti
Prezident Leon Rupnik je med splošnim odobravanjem spregovoril:
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Ker so moji predgovorniki obdelali vsa pctdrrčja, ki se nanašajo na našo narodno skupnsst, bom čisto kratek.
Na začetek svojih izvajanj postavljam vprašanje: »Kaj je ta. deslej največja in najtežja vojna vseh vojn?«
Odgovor je jasen. — Je odločilna borba med svetovnim židostvom in človeštvom. Boj, ki bo odločil, ali bo zmagal židovski, v stari zavezi zasidrani svetovni nazer, ki že tiso.letja pesti, izrabi je, pokvarja in uveljavlja svojo samovlado nad nežidov-sklm človeštvom, ali pa bo zmagalo novo. pravičnejše, človeštvu koristnejše in tudi Begu bolj dopadljivo naziranje.
Prav malo jc manjkalo, in svetovno ži-devstvo bi £e na našem planetu z lažjo, prevaro, zlatom, knuto in streli v tilnik prigoljufalo samovlado. Saj je vendar prav posebno bele ljudi naše zemlje s svojem duhovnim sifilisom že tako razkrojilo, poneumllo in omotilo, da bi mu človeštvo postalo v najkrajšem času povsem poslušno, če ne bi posegli vmes Previdnost in zgodovinska pravičnost.
D«- Prasident spricht — G. prezident med govorom
Prav tiste dni, ko so si židje v Nemčiji prisleparli oblast, je bož.ja Previdnost dopustila, da je kot po čudežu ozdravel težko ranjeni, zaradi bojnega plina fckoro oslepeli in onemeli hrabri vojak lz svetovne vojne Adolf Hitler, s tem zbudila nemški vcleum in mu navdahniiia odločitev, da je z narodno-socialistično revolucijo dvignil k temu najbolj poklicani narod in ga s tem osvobodil židev, mu dal — po človeških merilih — dosiej najpravičnejai družabni red in zato skoval nerazrušno narodno skupnost.
Vodja Nemčije je izpolnil usodno nalogo. Na nemškem narodu je dokazal, da je boljši, lepši in srečnejši svet možen tudi brez židov, brez bogatašev, brez komunistov in beljševikov ter brez zlagane židovske demokracije. Zgraditvi tega sveta po miroljubni poti in z miroljubnimi sredstvi so bili posvečeni napori in delo nemškega naroda in njegovega vodje.
Prav ta uspeh vodje in nemškega naroda pa je postal najnevarnejša zapreka tik pred ciljem na peti k židovski samovladi nad svetom, zakaj tudi drugi narodi bi si lahko vzeli Nemčijo za primer in tako onemogočili načrte Židov in ž njimi zvezanih vele-bogatašev.
Ker pa zapreke narodno-socialistlčne Velike Nemčije s samimi židovskimi sred^iVi ni bilo mogoče odstraniti, so morali biti vpreženi vsi drugi, židovstvu poslušni, bo-gatsštvu in boljševizmu zapadli narodi. Dva glavna zagovornika Židov — Churchill in Roosevelt — sta moia.a zasnovati in p>d za lase privlečeno, smešno pretveza »Da;.-zig« sprožiti vojno. S tem naj bi bil ustvarjen takšen položaj, ki bi prežečemu židovskemu Džingiskanu — Stalinu omogočil v danem trenutku spustiti na Evropo takoj vse neizmerne količine merilnega orožja in jo z eno potezo pomandrati.
vDražestno« so imenovale to vojno Izraelu prodane pokveke, ki so fungirale kot angloameriški državniki. — S svojimi židovskimi gospodi in pcdp*hcvalci so se veselili velikanskih kupčij, ki jih bo mogoče opraviti na krvi in kosteh pobijajočih se »gojev« in posebno na lahki, hitri in sigurni iztrebitvi nemškega in drugih zdra\ ih narodov.
Ta »dražestna« vojna pa se sedaj približuje že začetku šestega leta. Državniški in vojaški veleum nemškega vedje, nemški vojak in nemški narod s svojim iznajdljivim duhom, marljivostjo in zavestjo, da se bori za najpravičnejšo stvar na svetu, to je, za ohranitev Evrope, so skupaj z zavezniki Nemčije poskrbeli za to, da je »dražestna« vojna izgubila vsako »dražestnost« tudi za dva največja udeleženca na židovskem dobičku — Churchilla in Roosevelta. Zaradi tega navijata oba protektorja izvoljenega ljudstva svoj blazni rušilni bes in morilski g on do one višine, ki jc lastna samo še diktatorju in despotu židovske vojne zveze — Stalinu.
Preveč bi bilo govoriti o dosedanjem ali bodočem poteku vojne. Kot vojak se , držim dosledno resničnih, kratkih in stvarnih porečil nemškega vrhovnega poveljstva in nemških zaveznikov. — Naj govorijo ta poročila o napadalnih, obrambnih ali odstopnih operacijah, me vedno znova napolnjujejo z največjim občudovanjem nad na-
(Nadaljevanje na 4* strani)
Umzug der NationaJtrachten — Povorka narodnih noš po zborovanju *
(Nadaljevanje z 2. strani)
jaz poklican, da vas sodim, ki ste še vedno mlačni. Jaz sem samo majhen človek, važna. je le resnica, katero govorim. In ta vam veleva: naš narod ne more trpeti v svoji sredini mlačnežev! Bolj ko kd'aj prej se mora danes vsakdo odločiti: da ostane v narodovem območju, ali pa da ga bo naiuo Izpljunil k:t mlačno in neokusno vodoi čas terja od slovenskega naroda junakov in mučenikov, terja ljudi, ki so se odločili za eno samo pot: za pot generala Rupnika, z t ed'no pravo slovensko pot! Drugih poti r.i! Vse ostale — bilo boljševiško-partizanske bilo anglofllske — so poti židovske pogube Bodimo v resnici enkrat samo Slovenci in to enotni in združani Slovenci s svojim pre-zdentora na čelu.
Prav često se beseda ljubezen zlorablja in usmiljenje jemlje kot reklama. Toda iz slovarja našega narodovega življenja besede ljubezen izpust ti ne moremo. To je pot, ki jo moramo hoditi! Ljubezen odpušča, toča smer' ne menja; a mržnja, boljševiški eksploziv, vržen med narod, da ga razdro-h . nikoli ne odpušča, zato pa linijo često izpreminja. Zaradi tega pa je resnica in rešitev vsega našega naroda samo v ljubezni, ljubezni do iraše domovine in prezidenta generala Rupnika.
Danes, na dan obračuna, slovenski narod glasno kliče vsemu svetu: Slovenci vstajamo in hočemo živeti! Slovenski narod že pometa in bo še pometel z vsemi kugami, ki ga razjedajo! Zato pa zahteva svojo pravico pod božjmi soncem: svojo svobodo in nemoter razvoj. Noče da se mu t-o daruje: mi si bomo to zaslužil ! In da bomo to dobili, ram jamčita naša uspešna borba tn čast in ponos nemškega naroda.
Našega prezident?. Rupn:ka pa prosimo, da nas "kot doslej ti.di v bodoče trdno vodi v bo'jšo ir čostnejšn b;dočnost.
To je n-".š glas in naša obljuba, to je naša prisegi n.t častne slovenske zastave slave!
Temperamentna govornikova izvajanja so vzbudila navdušeno priznanje zborovalcev. Ves ras njegovega govora so se čuli iz vrst množice vzkliki, ki so izzvenevali v obsodbo boljševizma, plutokratstva in židovstva.
Ko se je odobravanje po govoru poleglo, je zadonfia preko trga naša pesem. Pevci Združenih pevskih zborov so pod vodstvom g. Premelča zanosno zapeli znamenito Prešernovo Zdravicoi<, ki je še bolj podnetila navdušenje zborovalcev, da so pevce nagradili za njihovo lepo, ubrano petje s toplim vzl likanjem.
CK
i&v-zmka m!a.Cssa |e povesila svoj narod s?a pat k rešitvi* življenju m Iziši teo&ičftosti
Ko se je na govorniškem od.ru pojavil naslednji govornik, pisatelj in domobranski poročnik dr. Stanko Ko»»jper, ga ie vsa množica sprejela s toplimi pozdravnimi klici, ki so se razvili v navdušene o racije domobrancem in prezidentu generalu Rupniku.
Dr. Kociper je začel svoj govor v popolni tišini, ko pa je dvignil glas in poudaril važnejše misli, so mu od vseh strani zadoneli pritrjevalni klici, ki so se rned govorcem vedno na novo ponavljali. Tople ovacije so zborovalci priredili zlasti ob imenovanju priljubljenega domobranskega stotnika Vuka Rupnika, prav tako pa so s pietetnimi »Slava« klici počastili padle žrtve za našo boljšo bodočnost. Prav tako so množice z odobravanjem podčrtale govornikove ugotovitve o paroti-komunistični borbi ramo ob rami z nemškim vojakom in ga prekinile z ovacijami za generala Rupnika, kadarkoli je imenoval njegove čine. D. Kociper je izvajal:
Rojaki in rojakinje! Govorim v imenu slovenske domobranske mladine.
Stopam pred Ljubljano, da slovenski prestolnici in iz nje vsem Slovencem, kjerkoli pač nosijo v svojem srcu skrb za domovino in narod, kot slovenski domobranec govorim besede domobranstva. — Govorim jih, da bi si jih slovenska prestolica in vsi Slovenci zapomnili. Prišel bo namreč čas, ko bi bilo dobro, da bi se jih spomnili, ali pa nas bodo prilike prisilile, c.a se jih bomo — mogoče prepozno — morali spomniti.
I Majhen je slovenski narod. O velikih ! svetovnih presnavljanjih sam ne more od-! ločati. Z iraai svojih, v težki zgodovini ma-| lega na' jda preizkušenih izročil pa je spo-j soben ir vreden, da mu je priznano njegovemu zoravju, sposobnosti za življenje, nadarjenosti, marljivosti in poštenosti odgovarjajoče mesto v družbi kulturnih in ustvarj; jočih evropskih narodov.
To zavest in ta veliki ponos je skozi stoletja m sil in ju še danes nosi v svoji krvi in značaju sleherni Slovenec. Na osnovah tega spoznanja pa more naš narod s svojo zgledno marljivostjo, poštenostjo in nadarjenostjo o svojem življenju v resnici sam odločati
Tudi 1941. leta, ko je tuji režiser z domačimi komcd.janti izigral naš narod proti njegovi volji v vojno velikanov, ki ga je stala državo, je iz istega razloga vsak Slovenec, ki ljubi svoj narod in svojo domovino, hotel ostati miren, še več! če bi okolnosti tako zahtevale, je bil vsak pravi Slovenec nripravljen storiti vse, da si naš mali narod ohrani čim več zdravih sil, s katerimi ti si zaradi naravno visoke kvalitete našega človeka preskrbel primerno upo-števar.je v novi, po vojni družabno, gospodarski. in politično pravičneje preurejeni Evropi.
Toda oblastiželjnost židovskemu boljševizmu zapisanih izmečkov slovenskega naroda je bila prevelika. Moskovska boljševiška vodka in okužene ženske iz pariških oeznic so razjedle slednjo najtanjšo
Der Prasident sehreitet in Begleitong der dentsehen Vertreter die Front der Ehrenkompagnie ab — G. prezident na obhoda častne čete v spremstvu nemških zastopnikov
-t= > JUTRO« st. Ž48
Sobota, 1. Vn. 1944
(Nadaljevanje s 3* strani)
peri in uspehi, kakršnih vojna zgodovina še ne pozna.
Navzlic vsem krizam, ki jih je mogoče še treba pričakovati, me utrjujejo v veri, da bo pod nemškim vodstvom zmagala protiboljševiška Evropa.
Ljubljanskim kavarlškim in gostilniškim strategom in politikom prepuščam, da verjamejo širokoustnim lažem in bafcanju anglcameriških in sovjetskih oddajn.kov. Ti to delajo neprestano že pet let In so skero vsak mesec napovedovali skorajšnje vkorakanje Angležev ali beljševikov v Ljubljano. Da so ti zločinci in zabltneži, — na srečo jih je prav malo —, našemu narodu strahotno škodovali in mu vedno bolj škodujejo, vedo sami prav dobro. Brezvestni kaker so, mislijo izključno na svejo spoštovano osebo in na nagrade, r.a-darbine in odpustnice, ki so na račun našega naroda obljubljene masonom, anglo-filom, demokratom, boljševikom in bogatašem.
V ostalem je bil mesec junij za to gospodo zelo razgiban. Po izpraznitvi Rima in po začetku invazije na Atlantiku so že zopet likali cilindre za skorajšnji sprejem »d. z. o. z. osvobodllcev«, šušljali in sejali listke z vzpodbudnimi prognozami. Sedaj pa, ko maloštevilne nemške divizije v Italiji še vedno niso obkoljene in uničenje, kr. so izkrcani oddelki na tako imenovan? drugi ali atlantski fronti navzic velikanskim izgubam v treh tednih dos. gii ma~j kot je bi'o predvideno za prve tri dr.i, ko nad Londonom in južno Anglijo brenčijo neki čudni meteorji, ko se končno bol.fše-viškj valjar na vzhodu navzlic največjemu mazanju s krvjo, kostmi in materialom le prav počasi plazi naprej, So se ti gospodje z (spet potuhnili, pripravljeni, da bi svojo ikro ob prvi priložnosti začeli znova. /
Moja dolžnost je, slovenski narod opozoriti, da tem narodnim škodljivcem ne naseda in se ne pusti znova pahniti v nesrečo in trpljenje!
Naši kmetje in delavci, ki vendar tvorijo glavno substanco našega naroda, so metali že nekajkrat p^ačctl in še vedno plačujejo ceho za anglefilstvo, kulturni boljševizem in Salonski komunizem enega ccla naše inteligence. Opozarjam samo na zločinsko priganjanje na vojno koncem 1S40. in začetkom 1941. leta. na Slmovičev puč. osnovanje OF in na septembrske ho-matije 1043. leta.
Napočil je skrajni čas, da se vsi, v resnici z narodom povezani elementi izobra-ženstva zberejo in tako skupaj s kmetom In delavcem naredijo konec izdajalskemu početju poedinih asocialnih, egoističnih čast ihlepnežev in materialistov.
To se mora zgoditi če hočemo mali slovenski narod ohraniti in ga obvarovati pred tako strašno katastrofo, kot jo mora trpeti sedaj na primer italijanski narod v južni in srednji Italiji pod skupnim gospostvom Londona in Washingtona ter nadoblastjo Moskve. Taka. če ne še bclj žalostna usoda bi zadela tudi nss, če bi naši tako zvani politiki storili tako kot Viktor Emanuel, Badoglio in italijanski masoni. Nobeden od naših anglo- ali sov-jetskeiikkih politikov potem ne bi mogel rašega naroda rešiti. Še sami bi se komaj skrili na varno.
Nas Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. EvrGpo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija.
Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bj morali propasti vsi ostali evropski narodi. če se ne bi ob strani Nemčije bili proti svojim zunanjim in notranjim stražnikom, propadel tudi mali slovenski farod, če ne bi zedinjen in trden izpolnil svoje evropske dolžnosti in obveznosti.
Ce stojijo v totalnem bojnem in delovnem sodelovanju ali pa s svojimi prostovoljnimi borci in delavci v evropski obrambni fronti občudovanja vredni, hrabri Finci, potem Estonci. Letenri, Liiovci, Rumuni, Madžari Slovaki, Cehi, Bolgari, Srbi. Hrvati, Italijani, Španci, Portugalci, Francozi. Švicarji, Belgijci, Nizozemci, P-anci, Norvežani In Švedi, da, če se celo Rusi, Lkrajinri in kavkaški narodi mnogoštevilno in zelo hrabro borijo proti boljševizmu in velebogataštvu, se moramo turni mi Slovenci, ki bivamo na važnem prostoru naše zemlje, z vsemi sredstvi boriti in delati, da iztrebimo na vsem področju, kjer bivajo Slovenci, predvsem najpomembnejše in najbolj pošastno židovsko crožje — očitni in svetonllnski boljševizem, potem pa tudi njegovo zapadno zvrst gangsterstvo. da tako rešimo svoj obstoj in svojo narodnost in postanemo — svojim naporom odgovarjajoče — deležni blagoslova zmage.
Govor prezidenta je napravil zelo globok vtis na vse morje poslušalcev. Množice so ga sprejele z navdušenim pritrjevanjem* Vsi zbcrovalci so bili istih misli in vsi so s svojim pritrjevanjem pokazali, da sprejemajo njegove besede kot evangelij moža, ki mu je Previdnost naklonila v usodnem trenutku odgovorno in častno dolžnost rešitve naroda.
Navdušene manifestacije pn mestu
Domobranska godba je povzdignila slovesnost trenutka, ko je udarno zagrala Triglavsko koračnico. Po njej so se znova sprožile množične manifestacije. Zboro-valci so vzklikali prezidentu. domobrancem in njihovim poveljnikom.
Zborovanje je bilo s tem ob 10- končano. Dr. Ludvik Puš se je kratko zahvalil govornikom in zborovalcem za sodelovanje, nakar je sledilo snemanje zastave. Med igranjem nemške in slovenske himne, ki so jih vsi navzoči poslušali v pozoru in odkritih glav, sta ?e z visokih drogov spuščali obe zastavi. Ko so utihnili zvoki godbe, se je obnovilo vzklika-nje in se prelilo v množično petje »Hej Slovenci«. Id je zajelo ves širni trg.
V mogočnih veletokih, ki so se zlivali v ulice, vodeče s Kongresnega trga, so se začele množice razhajati s te veličastne in nepozabne manifestacije. Mladina se je uvrščala v večje in manjše sprevode in odhajala prepevajoč in vzklikajoč. Največji sprevod se je razvil skozi šelenburgovo ulico, kjer so odhajali domobranci. Na čelu se je uvrstila domobranska godba, ki je
neumorno igrala živahne koračnice. Za njo so stopale tri čete domobrancev, za njimi
pa na stotine narodnih noš. Sprevod so potem zaključile zopet tri čete domobrancev, za njo pa se je zbirala mladina v gostih, discipliniranih vrstah.
Sprevod je krenil po šelenburgovi ulici in Ulici 3. maja na Bleivveisovo cesto ter po njej pred palačo Pokrajinske uprave med gostim špalirjem gledalcev. Po ulicah je povsod orilo veselo petje. Na balkonu palače je sprevod pričakoval prezident v družbi svoje soproge in svojih sodelavcev. Godba se je postavila na nasprotno stran ulice in igrala koračnico za defile. V strumnem koraku in z vojaškim pozdravom so odkorakali mimo najprej domobranci, za njimi pa navdušeno vzklikajoč ter mahajoč z robci in klobuki dekleta in fantje v narodnih nošah in kolone mladine. Mahanje robcev, vzklikanje in ploskanje je trajalo dolge minute, dokler se ni g. prezident odzval splošni želji in je osebno prišel med manifestante. Sprejeli so ga kakor očeta. Bil je nadvse lep prizor, ko je prezident dvignil v naročje malo deklicc, oblečeno v narodno nošo. Ker so se narodne noše želele fotografirati skupno s prezidentom, so vsi odšli na veliko stopnišče za muzejem. Ves čas je bil prezident predmet navdušenega pozdravljanja. Odigravali so se naravnost ganljivi prizori, ki so dokazovali, s kako globoko ljubeznijo spremljajo pošteni Slovenci njegovo delo. Po fotografiranju, ki se je izvršilo med petjem in manifestiranjem, so zborovale: ponovno vzklikali prezidentu, ko se jc od njih poslovil. Sami pa so se razdelili v manjše skupine, ki so šle po ljubljanskih ulicah in vzklikale prezidentu Rupniku, domobrancem in lepši bodočnosti Slovencev v novi, pravični Evropi.
Hauptamtsleiter dr. Latrper ljubljanskemu tisku
19
Delitev racinniranih živil za mesec julij
V mesecu juliju bodo delili trgovci v mestu Ljubljani svojim stalnim odjemalcem racionirana živila po naslednjih določilih:
1.	Na osnovno živilsko nakaznico, ki jo je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani:
dnevno po 225 g kruha na odrezke za kruh; potrošniki, ki nabavljajo namesto kruha moko, bodo prejeli: na 21 dnevnih odrezkov po 188 g enotne moke (skupno 3906 g), na 5 dnevnih odrezkov po 186 g ržene moke (skupno 930 g), na 5 dnevnih odrezkov po 337.5 g koruzne moke (skupno 1687 g); obenem z moko bodo prejeli tudi C4 g kvasa (na posamezni odrezek odpade po°l.lg kvasa). Na odrezke, na katere je nabavljen kruh, potrošniku ne pritiče kvas.
_Pri nakupu moke na delno že izrabljene
nakaznice velja razmerje: na štiri odrezke enotna, na en odrezek ržena in na en odrezek koruzna moka.
Nadalje bodo prejeli potrošniki mesečno:
2000 g testenia in 1000 g riža; na posamezni odrezek odpade po 96.8 g riža ozir. testenin; *
500 g sladkorja; na posamezni odrezek odpade po 50 g;
0.5 (pol) del olja na odrezke od 1. do 4. julija; na posamezen odrezek odpade po 1.25 cl olja;
Delitev ostale količine maščob bo objavljena pravočasno v časnikih.
300 g soli; na vsak posamezen odrezek odpade po 75 g soli;
125 g kavnega nadomestka na odrezek »Jul-76«;
0.5 (pol) litra kisa na odrezek »Jul-73«.
Za nakup mesa je določenih skupno 16 odrezkov, in sicer od »51-Jul« do »Jul-66«. Delitev mesa bo objavljena vsakokrat v časnikih.
2.	Na nakaznico za pridelovalce krušnih
žit: po 40 g kvasa na odrezek 103 in 104, skupno 80 g kvasa.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (RD), na dodatno živilsko nakaznico za zavodarje (Z) in za noseče žene (N): dnevno po 150 g kruha na odrezke za kruh; pri nakupu moke namesto kruha prejmejo upravičenci: na 21 dnevnih odrezkov po 124 g enotne moke (skupno 2604 g), na 5 dnevnih odrezkov po 124 g ržene moke (skupno 620 g), na 5 dnevnih odrezkov po 225 g koruzne moke (skupno 1125 g); obenem z moko prejmejo tudi 24 g kvasa (na dnevni odrezek za moko odpade po 0.8 g kvasa).
4.	Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (TD): dnevno po 250 g kruha; pri nakupu moke prejme upravičenec na 21 dnevnih odrezkov po 206.5 g enotne moke (skupno 4436 g), na 5 dnevnih odrezkov po 206.5 g ržene moke (skupno 1032 g), na 5 dnevnih odrezkov po 375 g koruzne moke (skupno 1875g); obenem z moko prejmejo tudi 38 g kvasa (na dnevni
odrezek odpade po 1.2 g kvasa). Nadalje mesečno: 400 g testenin (po 100 g na odrezek 1, 2, 3 in 4) ter 200 g riža (po 100 g na odrezek 5 in 6).
5.	Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri najtežjih delih (NTD): dnevno po 350 g kruha; pri nakupu moke prejme upravičenec namesto kruha: na 21 dnevnih odrezkov po 289.3 g enotne moke (skupno 6075 g), na 5 dnevnih odrezkov po 289.3 g ržene moke (skupno 1446 g), na 5 dnevnih odrezkov po 525 g koruzne moke (skupno 2625 g), obenem z moko prejmejo tudi 53 g kvasa (na dnevni odrezek odpade po 1.7 g kvasa). Nadalje mesečno: 400 g testenin (po 100 g na odrezek 1, 2, 3 in 4) ter 200 g riža (po 100 g na odrezek 5 in 6).
Delitev dodatnega obroka maščob ter morebitnih drugih živil na dodatni nakaznici TD in NTD bo pravočasno objavljena v časnikih.
6.	Na dodatno živilsko nakaznico DoMa (za otroke do 3 let, veljavno od 1. 5. 1944): 500 g sladkorja na odrezek a-7.
7.	Na dodatno živilsko nakaznico DoMb (za otroke od 3 do 9 let, veljavno od 1. 5. 1944): morebitna delitev živil bo pravočasno objavljena v časnikih.
8.	Na dodatno živilsko nakaznico DoMc (za mladino od 9 do 18 let. veljavno od 1. 5. 1944): na odrezek c-51 867 g enotne moke, 206 g ržene moke, 375 g koruzne moke in 8 g kvasa.
9.	Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 g kruha; pri nakupu moke namesto kruha prejmejo upravičenci: na 21 dnevnih odrezkov po 82.6 g enotne moke (skupno 1734 g), na 5 dnevnih odrezkov po 82.6 ržene moke (skupno 413 g), na 5 dnevnih odrezkov po 150 g koruzne moke (skupno 750 g), obenem z moko prejmejo tudi 15 g kvasa (na dnevni obrok odpade po 0.5 g kvasa).
10.	Na dodatno živilsko nakaznico za meso za bolnike: dnevno po 50 g mesa pri določenih mesarjih.
11.	Na družinsko nakaznico »A«: 5 škatlic vžigalic na odrezek A-l.
12.	Na družinsko nakaznico »B«: 10 škatlic vžigalic na odrezek B-l.
13.	Na družinsko nakaznico »C«: 15 škatlic vžigalic na odrezek C-l.
14.	Na bolniška nakazila, izdana od MPU v Ljubljani, lahko izdajajo trgovci vsa nakazana živila razen trdih maščob. Delitev trdih maščob bo objavljena posebej v časnikih.
Za potrošnike, ki prejemajo živilske nakaznice v občinah Ježica, Polje, Radnik in Dobrunje, veljajo v vsem prednja določila, razen točk 9 (dodatna nakaznica za kruh za bolnike) in 10 (dodatna nakaznica za meso za bolnike). Osnovna živilska nakaznica za te občine je enaka ljubljanski, samo da so čez vse odrezke pretisnjene vodoravne črte bledooranžne barve. Nakup živil pri
O priliki svojega uradnega obiska v Ljubija ni je porabil Hauptbzreichsleiter dr. Kari I.apper. član Reichstagn. v švoiem svojstvu kol vodja glavnega urada za propagando, tisk in kulturo pri Vrhovnemu komisarju v Trstu, priliko, da je na širšem tiskovnem zborovanju govori/ ljubljanskim časnikarjem. llauptbe-reichsleiter dr. Lapper je podal gg. časnikarjem sliko političnega položaja, ki stoji pod vtisom novega silnega razvoja moči red ustvarjajoče Nemčije G dr. I^apper je omenil Stalinovo powlje Angležem in Američanom in je dokazal s tem, pod kako teikimi pogoji so se v prav Angleži odločili za svoj težki bojni pohod. Pred nemškimi utrdbami mora plačevati angleška mladina strahoviti krvni davek. ki bo oslabel petdesetmilijonski angleški narod takr, temeljito. da ne ho nikoli več sposoben, da bi se uprl boljševiški poplavi. Najboljši dokaz zu to sta Južna Italija
L m večno mesto Rim. kjer je uvedel Stalin danes boljševiški režim, ne da bi Angleži ali >
ljubljanskih trgovcih ali pekih s temi nakaznicami ni mogoč.
Ostalim preski bovalnim uradom v pokrajini bo objavljena delitev racioniranih živil in vžigalic s posebno okrožnico.
Bilniška nakazila za julij
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke raciontrarlh živil, bo bolniški odsek mest. preskibovalnega urada deli! bolniška nakazila za mesec julij vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gospcska ul. 15, po naslednjem razporedu:
Od 1. do 7. julija samo bolnikom, ki Imajo pravico tudi za meso. tako da pridejo na vrsto v soboto 1. julija bolniki z začetnicami priimka A do K, v ponedeljek 3. julija bolniki z začetnicami F do J, v torek 4. julija bolniki z začetnicami K in L, v sredo 5. julija z zače!.nicami M do P, v četrtek 6. julija z začetnicami R do T in v petek 7. julija bolniki z začetnicami U do ž.
Od 8. do 17. julija drugim bolnikom, tako, da pridejo na vrsto v soboto 8. julija bolniki z začetnicami priimka A do č, v ponedeljek 10. julija z začetnicami D do G, v torek 11. julija z začetnicami H do J, v sredo 12. julija z začetnicami K in L, v četrtek 13. julija z začetnicami M do O. v petek 14. julija z začetnicami P do S, v soboto 15. julija z začetnicami š do U in v ponedeljek 17. julija z začetnicami V do Z.
Od 18. do 26. julija bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v torek 18. julija bo-niki z začetnicami priimka A do č, v sredo 19. julija z začetnicami D do H. v čelrtek 20. julija z začetnicami I do K. v petek 21. julija z začetnicami L do N. v s< boto 22. julija z začetnicama O in P, v ponedeljek 24. julija z začetnicama R in S, v torek 25. julija z začetnicami š do U in v sredo 26. julija bolniki z začetnicami V do
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljejo po nakazila od 1 do 10. julija popoldne.
Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prineso s seboj izpolnjeno živilsko nakaznico za mesec julij. Bolniška nakazila brez predložitve živilskih nakaznic ne bomo izdajali.
Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je treba predložiti mestnemu fizikatu cd 1. do 20. v mesecu.
Upravičenci, ki po predloženem spričevalu dobe prvič bolniško nakazilo, raj se z njim zglase na Prevodu, Novi trg številka 4/TI., soba št. 12, zaradi potrditve trgovca.
Bolniški odsek opozarja, da bo delti bolniška nakazila strogo po objavljenem razporedu. Zamudnikom, ki prihajajo izven objavljenega razporeda, urad bolniških nakazil ne bo več izdajal.
Ce upravičenci zaradi nepričakovanega prekinjenega uradovanja ne bi prišli dopoldne na vrsto, naj pridejo v urad isti dan popoldne od 15. do 17. ure.
Delitev bonbonov za mladino do 18. leta
Od 3. do 15. t m. prejmejo potrošniki na dodatne živilske nakaznice DoMa, Do.Mb, in Do.Mc-, veljavne od 1. V. 1944 in izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani,
KULTURNI PREGLED Bcj dveh svelov
Iz razgovora z režiserjem Schillerjeve igre »Marija Stuart«, ravnateljem Drame Oiriloin Debevcem.
V	času, ko se odigrava «Maria Stuart«, divjajo v Ar.giiji in na škotskem verski boji reformacije in protireformacije. V obeh deželah imata ti st' nji svoje pristaše le s to razliko, da je prevladujoča večina v Angliji s kraljico Elizabeto na čelu — protestantska, na škotskem s kraljico Marijo Stuart — '--^'iranska.
V	Angliji ima Marija Stuart kot preten-dentka na angleški prestol podporo v ka-toličar.ski stranki; protestantski škotski lordi pa skušajo na škotskem s pomočjo Jamesa. Marijinega polbrata, in s podporo Elizabete Angleške utrditi protestantstvo in izigrati Marijo Stuart.
Na škotskem služijo lordi kot prvi dr-' žavniki vladajoči oblasti zgolj s sebičnimi nameni vedno samo z mislijo, kako bi povečali svojo osebno last, meč in vpliv in prekosili z njimi svoje tekmece. Le v skrajni sili združijo svoje interese — toda zopet samo z namenom, služiti sebi. Vdanosti monarhiji, državotvorni ali narodni misli ni.
V	Angliji pa se vodi pod vlado Elizabete politika" v smeri: v skupnost povezani interesi naj služijo državotvorni misli in občemu blagru.
Usoda hoče, da sta predstavnici teh dveh tako ostrih zgodovinskih, verskih in političnih nasprotij dve vladarici izrednega formata, ki vnašata v to svetovnonazorsko borbo še svoje osebue, družinske in ženske spore, še trenje svojih povsem nasprotnih si značajev.
Marija Stuart je stoodstotna ženska: lepa, strastna, romantična in predstavlja sam6 sebi in svoji osVoni sreči živeče življenjsko načelo.
Elizabeta je njen protipol; moško preudarna realistka podreja ves svoj egocen-trični »jaz« viš jamu smo^u: državotvorni misli, splošnemu blagru, Elizabeta predstavlja predvsem intelekt, Marija senti. ment.
Ta dva naddimenzionalna formata žensk, ki sta po svoji dediščini, prednikih in po politični in verski konstelaciji druga drugi sovražno na poti, rojeni — Marija pod nesrečno, Elizabeta pod srečno zvezdo, — morata v odločilnem boju trčiti s tolikšno silo druga ob drugo, da je smrt ene izmed obeh neizogibna. In tako mora z vso nujnostjo podleči v dobi, ko zmaguje realizem nad romantiko, državotvorna misel v skupnost povezanih interesov nad egocentrič-nim vladarskim samoveličjem in ekstrem-nim absolutizmom — podleči Marija Stuart.
Elizabeta je povzročiteljica zgodovinsko dokazanega dejstva, ki je zrušilo za vsa nadaljnja potomstva naziranje o nedotakljivosti maziljene kraljeve osebe —, kajti ona je ustvarila s precedenčnim primerom Stuartkine obsodbe prvi primer smrtne obsodbe kraljev.
Debevčeva režija postavlja zategadelj ravno usodni Elizabetin podpis kot zaključno dominanto te zgodovinske drame in ga Izlušči z vsem poudarkom iz dogajanja. S tem podpisom, ki uniči tekmico Marijo in s katerim si hoče Elizabeta priboriti dokončno srečno in nemoteno vladarstvo, z zaključkom Stuartkine tragedije. se pričenja Elizabetlna. Kajti z usodnim podpisom, s katerim si d S. kot ženska maščevalnega duška, si nakoplje pred zgodovino neizbrisen madež pravno oporečnega postopka napram Mariji Stuart.
Režija deli sedem slik te tragedije v sledeča glavna dogajanja: prva slika prinaša ozračje dobe in krivdo, druga — napetost,
tretja — trčenje obeh nasprotnic, peta — katastrofo, šesta — obsodbo Marije, sedma — Elizabetino osamelost.
Kakšen je odnos režiserja napram zgodovinski in pesniški resnici?
Za režiserja je pri režiji važna predvsem samo pesniška resnica, ki je v tem primeru s pesniku dovoljeno licenco svobode, v nekaterih podrobnostih nekoliko drugačna od zgodovinske. Samo primer: do osebnega srečanja med Marijo in Elizabeto ni nikoli prišlo. Silno važno vlogo pa je Igralo eno izmed usodnih pisem, ki jih je pisala Marija Elizabeti. Ker je v drami za razvoj dejanja nujno potreben viden dramatski konflikt, je ustvaril Schil-ler iz pismenega konflikta dejansko osebno srečanje, prizor v fotheringškem parku, kjer Izpove Marija svoj srd in svoje sovraštvo Elizabeti v obraz. »Ni dobro, če zadene srd ob srd«, je vodilna misel pričujoče režije. Ta srd je odločilna vzmet, ki sproži Elizabetin smrtonosni podpis. Tu si je dovolil režiser glede na zgodovinsko resnico popravek: prenesel je prizor v parku iz zelenila v februarsko dobo, v čas, ob katerem je bilo usodno pismo resnično napisano.
Igifelska stran režije.
Pri podajanju klasikov, posebno pri po-dajajnu Schillerjevih del, ki jih označuje poseben zanos v besedi ln občutju, je bila doslej po tradiciji v rabi formalnost zunanjega izraza, patetična recitacija, velika forma v glasu in kretnji. Ta način podajanja, ki je ob času svojega razcvita in viška, pred več kot petdesetimi, da §e pred tridesetimi leti, učinkoval s svo.io polnostjo in resničnostjo, izgublja v današnjih časih prepričevalnost svojega učinka, ker današnja Igralska ln gledalska generacija ne doživlja več čustvenih zanosov na La način. In tako se marsikomu dogaja, da občuti to tradicijonaLno formo po-
dajanja ob Schillerjevi izrazni bujnosti kot pleonazem. Prav tako res je, da ta velika patetična zunanja formalnost ne najde vselej enako velikega notranjega igralskega in gledalskega odziva. Gledališka resničnost terja skladnosti doživetja, občutja, ter gledalcu dojemljive izrazne forme, kajti sicer izgubi pravico do življenja. Vsaka doba terja svojemu načinu čustvovanja ustrezajočo igralsko formo, in kot je res, da je pretresala nekoč gledalce patetična recitacija, tako je res, da učinkuje danes način podajanja, ki ga je uporabila naša režija: stremljenje, da s čim manjšimi zunanjimi sredstvi, toda s posebno intenziteto notranjega doživetja in ekonomsko uporabo glasu in kretnje (čeprav jih ne zavrača) poda zgoščen, predmetni, stvarni izraz. Njen cilj je, da bi podala sliko usod, ne toliko ljudi, značajev, ne toliko čustev.
Namen režije pri uvrstitvi te predstave v spored je bil, da pokaže zmogljivost posameznih igralskih in obenem ansambl-skih sil v skupni Igri.
Zasedba vlog: Marijo Stuart bo igrala šaričeva, ki smo jo videli pred tri in dvajsetimi leti v tej vlogi in ki je z njo že takrat ustvarila — kakor so pisale kritike — enega izmed nepozabnih likov svoje tvornosti. Prav tako bo Marija Vera v vlogi Elizabete obudila spomin na prvovrstni umetniški užitek njenega prvega gostovanja v Ljubljani, ki je imelo za posledico njen tukajšnji an^žman. Takrat je nastopila dva večera zaporedoma: en. krat kot Elizabeta, drugič kot Marija Stuart.
Vsa druga zasedba igre bo nova: Jan kot grof Lelcester, Debevec kot Talbot, M. Skrbinšek kot lord Cecil burleighskl, Lipah kot Daviaon, Cesar v vlogi Pauleta, Bitenc kot Mortimer, Nakrst kot Aube. spine, Verdonik — Bellievre, Korošec — Okelli, Gregorin — Melvll, Kraljeva —
Američani to lahko preprečili. Pokazal je na nestečo. ki bi prišla z boljševizmom, čigar cilj je ostala slej ko vre j svetovna revolucija. nad \ se evropske narode in tudi nad slovenski narod. Odvrniti to nesrečo od evropskih narodov in izvojevah narodom evropske celine mir. ki naj zasluži to ime in ki naj omogoči vsem. da si zacelijo rane. prizadete v tej vojni, je v stanu samo Nemčija ki je s svojim sedanjim povračilom Angliii z uporabo najnovejšega orožja, proti kateremu niso iznašli Angleži še mkakega sredstva, dokazola, koliko sile je še sposobna razviti O tem razvoju sil, ki se ie z orožjem »V 7« pričel, se lahko reče, da bo prinesel s seboj odločitev največje važnosti in da bo v veliki meri določil vojaški in politični izid te vojne. V zvezi s svojimi gornjimi 'zvajanji je g. Hauptamtsleiter dr. luipper nato še podrobneje obrazložil posamezna vprašanja, ki sc tičejo Ljubljanske pokrajine.
po 290 gr bonbonov na odrezek »35« abc« pri naslednjih tvrdkah: Šumi (Gradišče), Mimosa in Stine (Dunajska cesta). Jeras in Bonbon (Miklošičeva cesta) ter Va vpeti č (Celovška cesta).
Zbrane odrezke naj predložijo navedene tvrdke 17. t. m. nalepljene in opremljene s seznamom v dvojniku kot običajno Mestnemu preskrbovalnemu uradu v palači Bata
Po tem roku zapadejo odrezk .35 abc«.
Nakazil3 železa
Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani poziva interesente, ki so do 15. junija t. 1. vložili prošnje za nakazilo železa :'n železnih izdelkov in niso še prejeli rešitve, da se javijo med 9. in 12. uro dopoldne v sobi št. 30 Gospodarskega sveta.
SpreircssKfea razporeda firsti-kemimistčiiih predavanj
V razporedbi protikomunističnih predavanj za obrtnotrgovsko stroko, je odrejena sprememba, katero naj upoštevajo vsi tisti obrati, ki so se do sedaj udeleževali predavanj v Zavodu za socialno zavarovanje.
Za vse te obrate bodo od ponedeljka 3. julija dalje predavanja po naslednjem redu:
Obrati z zač- črko C — ponedeljek — Kino Sloga; obrati z zač. črko C — ponedeljek — Delavska zbornica; obrati z zač. črko I — torek — Delavska zbornica; obrati z zač. črko J — torek — Kino Sloga; Obrati z zač. črko O — četrtek — Kino Sloga; obrati z zač. črko V, W, Y — sobota — Kino Sloga. Vedno ob 11- uri dopoldne.
Za vse ostale ostane razpored neizpre-menjen. Vljudno prosimo obiskovalce, da se predpisanega reda točno drže.
Propagandni oddelek Pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ob koncu šolskega leta
Zaprla so se vrata šolskih zavodov. Mladina se je razigrana razlila po ljubljanskih ulicah. Poslednji dan letošnjega junija je bil spet tisti naš prekrasni neposvečeni praznik, ko se veselimo z našo mladino, se z njo postaramo za eno leto in s tiho resdgnacijo obujamo spomine na čase, ko smo sami zapuščali šolske klopi.
Kljub nepri likam vojnih časov je treba reči, da so uspehi na naših šol -lkih zavodih prav zadovoljivi. Mladina v splošnem pridno študira in oblastva se trudijo, da pouk ne bi bil prikrajšan z zasilnimi ukrepi in zaradi omejitve šolskih prostorov. Rs-dovanje kljub vojni ne pozna pr;zane ij> vosti in tako lahko rečemo, da mladim v sedanji vojni ni slabše izšolana, kaišor v mirni dobi in v rednih razmerah. Ko smo včeraj zadovoljni opazovali velike gruče razigrane mladine po ljubljanskih ul.cah, smo ji prav gotovo vsi cd srca želeli, da bi se lepo odpočila v počitnicah in nabrala novih moči za prihodnje šolsko leto in za bodočo službo slovenskemu narodu. Kjer pa je hotela nesreča manjša nadarjenost ali lenoba, naj starši ne obupujejo, marveč naj bodo svojemu varovancu ob strani, da bo našel pravi poklic in pravo pot v bodočnost. Vsakdo nam bo potreben, snmo da bo pošten in dela voljan člen naše slovenske skupnosti.
Kennedyjeva, Pugljeva — Kurlova in Raztresen — častnik.
Inscenator te igre je inž. arh. Stanko Rohrman, ki gledališkemu občinstvu ni neznan. Njegova prva inscenacija je bila uprizoritev D Albertove opere i Mrtve oči«. Za ?/Marijo Stuart«, ki ima sedem slik in so potrebne zategadelj hitre scenske menjave, je uporabil samo glavne slogovne elemente dobe in za igro neobhodno potrebne arhitektonske in opravne predmete, da je ustvaril z njihovo pomočjo splošno vzdušje te temačne in grozljive žaloigre. Načrte za kostume je napravila Dagmar Kačerjeva.	3raša SL
Zapiski
Cankarjevo črtico »Publikum« je priobčila »Adria Illustrierte« v svoji 10. številki. Prevod je posnet iz knjige dr. J. Glonarja »Slovenische Erzahler«, ki je izšla pred leti v Ljubljani in ki nudi nemškemu bralcu lep izbor slovenske proze.
Proslava Straussove 80letnice v berlinski Državni operi. Reprezentativno gledališče. kakor je berlinska Državna opera, je vedno posvečalo posebno pozornost delu Richarda StrauSsa, zato ne preseneča, da je vzlic izrednim razmeram dostojno proslavilo 80letnico tega predstavnika sodobne nemške glasbe. Za mojstrov jubilej je namreč uprizorilo »Kavalirja z rožo«, »Arabello«. »Salomo* in »Elektro«, torej Straussove najpomembnejše operne skladbe. »Kavalir z rožo« je bil po svo;d režiji in inscenaciji ter izbrani zasedbi vSekdar ponos berlinske Državne opere in mu je tudi v sedanjih razmerah posvetila kar se da veliko pozornost. Nastopile so v tej operi, kakor tudd v ostalih treh. prvovrstne pevke in pevci, s katerimi sedaj razpolaga berlinska Državna opera, kakor Tiana Lemnit^, Maria CebOteri, Paula Buchner, F.:tz Krenn, Johanes Schuler, Jaroslav Prochaska in drugi.
>'JUTRO« št. 148
S
f Sofcča, 1. Vit 1344
Rgotiifcfl
*	Avtomobilske garaže morajo biti med letalskim alarmom odprte. V primeru letalskega alarma morajo vse avtomobilske garaže v Nemčiji imeti odprta vrata, da se lahko avtomobilisti s svojimi vozili zatečejo pod streho, tako se glasi najnovejša odredba mestnega generalnega nadzornika za promet na cestah.
*	Sam0 20 gramov tež^e pošiljke se smejo pošiljati z vojaško pošto v zapadne kraje, tako se glasi najnovejša odredba pristojnega poštnega ministrstva.
*	Dragocena najdba. V Zlatem Rogu, v mestnem predelu Ks&n paša je odkril nek vrtnar na svojem vrtu podzemeljski rov. Takoj v začetku je naletel na zlato ploščo ter na obdelane kamne. CarLgrajski ravnatelj muzeja je ugotovil, da je to neka zelo staro plošča :z čistega zlata. Vrt sedaj natančneje preiskujejo.
*	Razprodaja Južne Italije se nadaljuje, tako poročajo iz Milana. Veliki ameiiški bančni in industrijski koncema so pokupili v Neaplju vse večje hotele in restavracije. Nadalje se vrše pogajanja za prevzem italijanskih elektrarn, tekstilne industrije, žcileznic in drugih prometnih naprav, ki naj bi prišle v roke ameriških finančnih koncernov.
*	V počastitev spomina blagopokojnega ravnatelja Občinske hranilnice g. Josipa Verbiča je darovala Kmetska posojilnica na Vrhniki namesto venca na grob znesek 300 lir za občinske reveže vrhniške občine in Posojilnica v Logatcu 500 lir. V isti namen je poslala rodbina g. Slavka Hočevarja iz Ljubljane znesek 250 lir. Uprava občine Vrhnika se darovalcem iskreno zahvaljuje tudi v imenu podpiranih.
Brezfjlačsi® biMIofilsko izdajo
Pesnitve Severina Šalija Spev moji zemlji bo dobil vsak kupec tombolskih tablic. Te pesnitve bomo natisnili le toliko izvo-kov, kolikor bo kupcev. Vsaka tablica za biibliofilsko tombolo stane 100 lir.
Razpisanih je 525 dobitkov. Najnižji dobitek (dvojka) bo imel 5 knjig, najvišji (tombola) pa 10 knjig in povrhu bo dobil vsak, ki zadene tombolo, še en dodaten dobitek.
K tem spadajo Cankarjevi zbrani spisi, vezani v usnje, prof. Šantlove izvirne ilustracije za Jurčičev roman: Cvet in sad, Biro!icve slike za Oljki, originalni odtisi Deben jakovih bakrorezov za Dularjev o Krka umira ..., zbrana Pregljeva, Tavčarjeva in Župančičeva dela, bibliofilska izdaja knjig: Kitica Mickieviczevih in šopek Cankarjevih pisem, potem Zbirka SIo-venčeve knj.ižniee. Zbirka Naše knjige, Zbirka Dobre knjige, Slovenski lesorezi z originalnimi podpisi živečih umetnikov, Kosova: Zgodovina slovenskega naroda, Krivcev: Knez Kocelj, Vodnikova: Sodobna slovenska lirika, Reymontovi: Kmetje in Debeijakova razprava o tej knjigi v luči književne kritike.
Dovolj lepih knjig za vsakega ljubitelja izbranih del slovenskih in drugih pisateljev. Zato ne odklanjajte naših pooblaščenih prodajalcev, ki vas obiskujejo na do- ■ movih.	/
Tombolske tablice si nabavite lahko tudi v Gradišču nasproti Drame in v Ulici 3. maja.
dohodek razstave pod pokroviteljstvom g.
prezidenta div. generala Leona Rupnika, namenjen Socialni pomoči.
u— Ponovitev pisnega večera. Na splošno željo bo radijska postaja ponovila pisani večer v pcsiedeljek, dne 3. julija ob 19. uri v veliki unionski dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— I. sklepna javna produkcija glasbene šole »Sloge« bo v ponedeljek 3. julija ob 18. uri v šolski glasbeni dvorani. Nastopijo gojenci klavirja, gosli, kitare in 55010-petja.
u— Mladinski in šolski zbor Glasbene Matice bosta nastopila ma javni produkciji v ponedeljek 3. julija ob pol 6. uri v veliki flharmonični dvorani pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na sporedu je vrsta mladinskih zborov ter mešanih zborov iz naše literature, kakor tudi trije odlomki iz Dvcrakove baiade »Mrtvaški ženin«. Kot soFsta nastop ta pri tem Dvorakovem delu sopranistka Senegačnikova in barito-nist Smrkolj, oba iz šole ge. VVistinghaus-nove. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice.
u— Sedma in zadnja sklepna produKcija Glasbene akademije bo v torek 4. t. m. ob 18. uri v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu sta poleg drugih skladb tudi godalni trio prof. L. M. škerjanca in slovita C. Franckova violinska sonata. Izvajali jih bodo učenci iz šole za komorno glasbo, ki jo vodi prof. J. šlais. Sporedi bodo naprodaj v Matični knjigarni po 6 in 3 lire.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja! Novi tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 1., 3. in 4. julija. Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u__ i« letni Borut Volkar je prejel te dni spričevalo o dovršenem tretjem razredu ljudske šole, ki ga je izdelal s prav dobrim uspehom. Dedek mu je zato podaril 50 lir. Ta denar pa je dobrotljivi Borut prinesel v oglasm oddelek »Jutra« in nas naprosil, naj ga oddamo slepemu mladeniču Tonetu za nabavo harmonike.
PRAŠI
REJO
ima na razpolago Gospodarska zveza in jih oddaja pri restavraeiji »LEV« na Gosposvetski cesti.
Iz Lltibljane
Cepljenje ^irjtt tlSusu
Cepljenje proti tifusu in paratifusu za lastnike in uslužbence obratovalnic z živili. strežno osebje zdravstvenih zavodov in za perice, ki je bilo za vse obvezno na mestnem fizikatu, je zaključeno. Odrejena je kontrola ter je potrebno, da ima vsak lastnik in uslužbenec uradno potrdilo o opravljenem cepljenju pri sebi, da ga pokaže kontrolnemu organu. Proti onim, ki kljub večkratnimi pozivom niso zauživali zaščitnih tablet in nimajo uradnega potrdila o tem, bo kazensko postopano.
Vabimo vse drugo prebivalstvo, naj se prostovoljno zavaruje proti boleznim, skupine tifusa ter se zato javi v dopoldanskih urah v sobi št. 9 mest. fizikata. Zaščitno cepljenje je zelo enostavno in nima prav r.obcnih škodljivih vplivov. Obstoja samo v zauživanju zaščitnih tablet zjutraj na tešče. Tableto je treba použiti s požirkom vode ter je priporočljivo, da drugo luano uživamo šele uro pozneje.
u— Novi grobovi. Po težkem trpljenju je umri g. Janko Lani. Pokojnik leži do dneva pogreba na svojem domu, Vodovodna c. 78, na pokopališče k Sv. Križu pa ga bedo spremili v soboto ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah. — Preminil je g. Peter Lombar. Pogreb blagega rajnega bo v soboto ob IG. izp-ed viške cerkve na župnijsko pokopališče na Viču. — Dotrpella je ga. Marija M ali jeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Dipl°mirani so bili na filozofski fakulteti naše univerze gg. Koblar Anka, Marn Dušica in Sirk Jcsip. čestitamo!
U— Zadnja dneva Sternenove razstave portretov sta današnja sobota in jutrišnja nedelja, ker bo v nedeljo zvečer razstava nepreklicno zaprta. Kdor torej hoče spoznali razvoj našega velikega mojstra, naj za obisk izkoristi vsaj še zadnja dva dneva, 5aj je razstava v Jakopičevem paviljonu odprta od jutra do večera brez opol- , danskega odmora. Obenem obiskovalce opozarjamo na razstavni katalog z univ. prof. dr. Stel&tovim orisom umetnikovega življenja in razvoja njegove umetnosti, za dopolnilo kataloga je pa pri blagajni na razpolago dolga vrsta fotografij najznačilnejših razstavljenih portretov. Razen doslej objavi j :n:h fotografij so na razpolago tudi še fotografije naslednjih portretov: ga. Roza Sternen iz leta 1903 (katalog št. 9); Ante Gaber, risba Lz 1. 1905 (k. št. 10); umetnikov avtoportret, risba iz 1. 1913 (k. št. 14); akvarel »Majda« iz 1. 1919 (k. št 16); »Violinistka« iz leta 1925 (k. št. 18); umetnikov lastni portret, mo-notipija iz I. 1927 (k. št. 20); ga. Danica Cečeva z An-drejčkom iz 1. 1936 (k. št. 27); nadškof dr. Anton B. Jeglič iz 1. 1939 (k. št. 32); ga. Jožica Pielick iz 1. 1940 (k. št. S3); »Model-ka s slikarjem« iz L 1942 (k. št. 45) in gdč. Pavla Zabukovec iz 1. 1940 (k. št. 52). Razstavljena sta tudi dva nova zelo prikupna pastelna otroška portreta »Mirt« in »Polonca«. Naša javnost naj upošteva, da je
u— Nesreče. Z motorja je padel in si
zlomil levico 23 letni policist Feliks škafar z Vrhnike. Z vrelo juho se je opekla po obrazu in desnici 14 mesecev stara hčerka posestnika Vlasta černetova iz Ljubljane. 51 letni uradnik Josip černe iz Ljubljane je padel po stopnicah in se poškodoval na glavi. 9 letno hčerko delavca Antonijo Grumovo z Rakitne je sestrična po nesreči vrezala s koso v levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Za dijake-inje in absolvente-inje srednjih in strokovnih šol pričenjajo 1., 3. in 4. julija posebni počitniški tečaji strojepisja. pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji in izbiri obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda, moderna strojepis-nica. Tečaji so eno-, dvo ali trimesečni. Učnina zmerna, vpisovanje Mnevno. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Praktično znanje, vsakomur koristno. Informacije, prospekti: »Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Izgubljena živilska nakaznica. Dijak begunec je na poti od Privoza do Opekarske ceste izgubil živilsko nakaznico za julij na ime Znuderl Stane. Poštenega najditelja prosiimo, da jo oddia v uredništvu Jutra.
u— Opozorilo. Da bo oddih na vrtu ali
v naravi še bolj prijeten, si pomagamo z lepo godbo. Nove plošče z modernimi šla-gerji in gramofone pa izposoja proti mali odškodnini tvrdka »Everest«' v Prešernovi ulici 14.
Iz Novega mesta
Nov poveljnik. Zapustil nas je poveljnik novomeške domobranske Skupine major g. Ferenčak, ki je odšel na novo službeno mesto. Poveljstvo je prevzel podpolkovnik g. Dežman, kateremu izražamo prisrčno dk>-brodošlioo.
Kandidatom za polaganje mojstrskih izpitov. Vsem onim pomočnikom, ki so se lani prijavili za polaganje mojstrskega izpita pred izpitno komisijo v Novem mestu, vložili tozadevne prošnje in svoje dokumente ter plačali izpitno tak30, sporočamo, da zaenkrat ni izgledov, da bi se izpiti vršili v Novem mestu. Po informacijah, ki smo jih prejeli od Pokrajinskega gospodarskega sveta v Ljubljani (bivša Zbornica TOJ), bodo mojstrski izpiti v danih razmerah izključno v Ljubljani. Oni kandidati, ki bi mojstrski izpit radi opravili, naj se javijo v pisarni Poverjeništva, kjer bodo prejeli nadaljnja navodila.
Prijava odsotnih. Okrajno glavarstvo v Novem mestu razglaša: V Novem mestu se nahajajo številne družine, katerih nekateri člani so po 8./IX. 1943. neznanega bivališča. bodisi da so bili kot prisilni mobi-liizranci odvedeni ali pa so se iz strahu pred bombardiranjem izselili iz mesta in se do danes niso vrnili na svoje domove. Da bo možno vsaj deloma urediti evidenco prebivalstva, odreja -okr. glavarstvo: Svojci odsotnih so dolžni v 10 dneh prijaviti na Poveljstvo policijskega zbora v Novem mestu vse od dne 8./9. 1943. iz mesta izseljene svojce, bodisi da jim je sedanje bivališče znano ah ne. Prijavna dolžnost zadene vsakogar, ki je pred 8./9. 1943 živel s pogrešancem v hišni skupnosti.
če iz kakršnega koli vzroka ne moreš v zaklonišče, vedi, da je tvoje mesto daleč od oken, ker si pri oknih v nevarnosti, da te poškoduejjo drobci bomb, razbitih stekel, zračni pritisk. Postaviti se moraš v kot sobe in počakati konec napada, ker je v sredini sobe vzdržljivost stropa najmanjša. Vedi pa, da moraš najprej vse preizkusiti, da greš takoj v zaklonišče, ker varnost v sobi kljub zgoraj navedenim meram še zdaleč ne odgovarja varnosti v zaklonišču.
Kako se boš obvaroval mraza, ki prihaja iz betonskih tal v zaklonišču? Izoliroma ga na ta način, da na tla položimo par plasti časopisnega papirja, preko tega pa stare preproge, linolej, desko ali podobno.
Pomanjkanje brivcev- Da je v mestu pomanjkanje brivcev, občutimo moški tn ženske, aaj moraš večkrat čakati dolgi 2 uri in še več, da prideš na vrsto. Pred vojno je bilo v mestu 6 brivskih in frizerskih salonov, danes pa, ko je še enkrat več ljudi v mestu, so samo trije, ki imajo toliko dela, da jim še do bivših mesečnih gostov ni dosti. Nekaj pomočnikov je kar »potujočih« in hodijo k strankam na dom.
Z Gorenjskega
Uspehi na glasbeni šoli v Kranju. Na
izrecno željo koroškega Gauleiterja so tudi v Kranju ustanovili glasbeno šolo, ki pripada k celovškemu glasbenemu zavodu. Z velikimi težavami so bile premagane ovire, nabavljeni instrumenti in notni material. pri čemer je prizadevanja podpirala stranka, odnosno njeni činitelji. Pomagal je tudi deželni svet in kranjski župan. Po-budnosti in znanju gospodične Larsenove in glasbenega učitelja Pogačarja gre hvala, da se je moglo v kranjski zavod -pisati 150 gojencev, ki so se v instrumentalni godbi prav dobro izvežbali. Pred dnevi je vodstvo kranjske glasbene šole priredilo javno produkcijo. Spored je uvedla najprej harmonika, vmes so se vrstili plesi, koračnice in pesmi, pa tudi nastopi s klarinetom in klavirjem. Na koncu je nastopil orkester. Poslušalci so bili s koncertom nadvse zadovoljni ter so 'zrazli željo, naj bi se slične prireditve še večkrat vršile.
Vodja nemških vojnih invalidov na K«, roškem. V teku prihodnjih tednov obišče Koroško SA višji skupinski vodja Ober-lindober. Ob tej priliki bo govoril v raznih krajih na ljudskih zborovanjih.
Prireditev v Velikovcu. Dve veseli uri zabave sta bili namenjeni delovnemu ljudstvu iz Velikovca, Prevalja, Mežice, Glo-basnice in drugih okoliških krajev. Komik Tarantelli je zabaval gledalce in poslušalce z raznimi nastopi.
Smrt očeta z 21 otroki. V št. Vidu na Koroškem je umrl kmet Johan Kaiser v 78. letu svoje dobe. Pokojnik je bil dvakrat oženjen in zapušča 21 otrok.
V Celovcu sta umrla 68 letni upokojeni podpolkovnik Karel Potscher in 65 letni bivši restavrater Franc Lahovnik, ki so ga pokopali v Prevaljah.
Razne nezgode. 13 letni učenec Jožef Kus je padel z drevesa ter si zlomil nogo v zgornjem delu. 29 letna voznica Helena čemažarjeva iz Celovca si je zlomila nogo. 2 letna hči mehanika Ana Trampičeva iz Celovca se je spotaknila na vrtu med igro ter si zlomila levo nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celovški bolnišnici.
Bik ga je vrgel na tla. Jožef Mariacher, najemnik na neki koroški kmetiji, je hotel zapreči bika v vozno vprego. Pri tem se je žival razkačila ter je moža tako obr-cala in zdelala, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
S štajerskega
Razstava v Celju- Od 29. junija do 5. julija imajo v Celju razstavo propagandnega odseka za štajersko z naslovom »Leto odločitve — Nikoli več 1918«. Razstava je v prostorih Nemškega doma.
Glasbena šola v Mariboru je priredila 28. junija produkcijo svojih gojencev.
Koncertni večer v Cm 11 reku. v Cmureku so imeli nedavno večer sklactb za gosli, klavir jn petje. Sodelovali so: Lotta Krisper-Ledpertova, Eva Lorenzova in Olga Mort-kova.
V SI°venski Bistrici so priredili pester večer z veselim sporedom, katerega se le udeležilo lepo število domačinov.
Dan glasbe v Trbovljah. Tudi letos so v Trbovljah proslavili dan glasbe. Sodelovali so mladi godbeniki iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Glasbene produkcije so bile zaključene z rudarsko kamtato Gun-terja Bialesa, katero je izvajal orkester in dekliški pevski zbor. Pri produkciji je sodelovala tudi rudarska godba, s katero "je nastopil v solističnem partu dr. Herbert Krames.
Odlikovanje. Joža Kolarič iz Jareniae pri Mariboru je bil odlikovan z železnim križcem II. razreda.
Pogreb brambovca Majoeniča. Na Po-
brežju pri Mariboru so položili k večnemu počitku brambovca Franca Majceniča, ki je padel v borbi proti tolovajem. Majceni-čevega pogreba se je udeležilo veliko število Mariborčanov z zastopniki štajerskega Heimatbundia na čelu. Sodelovala je tudi brambovska godba.
Nesreče in nezgode. 24 letni krojaški pomočnik Štefan Mihajlovič iz Maribora si je pri nogometu potolkel po glavi. — 36 letni Ludvik čsurič je padel z zidarskega odra ter si je poškodoval desno nogo. — 21 letna Amalija Slančeva iz Maribora si je pri čiščenju oken ranila roko. — 38-letna Ljudmila Rojeva je bil od domačega goveda ranjena na desni nogi. Ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Trsta
Ponoven terorističen napad na Trst. Tržaški dnevnik »Deutsche Adria-Zeitung« poroča v svoji številki z dne 28. junija: »Zadnjo noč je bil Trst zopet cilj sovražnih terorističnih bombnikov. Na mestno področje je bilo odvrženo veliko število bomb. Zopet so bila razdejana številna stanovanjska poslopja, predvsem v delavskih četrtih. Obžalovati je mrtve in ranjene.«
Poostrene kazni za kršilce zatemnitvenih predpisov. Prekrški zatemnitvenih predpisov bodo v bodoče v smislu prefek-tove odredbe kaznovani ne samo z cbičaj-no globo in zaporno kaznijo, temveč tudi z odtegnitvijo električnega toka. Hiše, kjer se bo v bodoče ugotovila slaba zatemnitev, bodo odklopljene za 10 dni, v primeru ponovitve za 30 dni, v posebno težkih primerih pa za nedoločen čas.
Prepoved izvoza konj, mezgov in oslov.
Prefekt tržaške pokrajine odreja s takojšnjo veljavnostjo, da je prepovedan izvoz kanj, mezgov in oslov iz tržaške pokra-ine v druge italijanske pokrajine.
Mrtvaški zvon. Dne 25. in 26. junija so med drugim umrli v Trstu 821etni Franc Pohl, 761etna Neža Munko, vdova Fišer, 921etna Zofija Schnabel, 571etni Josip La-pelj, 721etna Julija Gaberšček, 191etni Josip Basič, 51 letna Leopoldina Prener, 53-letna Gizela Santin-Zupančič.
Himen. Te dni so se poročili v Trstu zasebnik Gualtijer Dulčič in frizerka Lillja-na Kantč, učitelj Anton škrobonja in gospodinja Marija Žagar, trgovec Ivan Ro-sini in gospodinja Lijana Semec, mehanik Jožef Dumičlfi in gospodinja Nives Buki, električar R. Mora in bolničarka Ana Stojkovič, policijski agent Ivan Purisi in
uradnica Štefanija Firm, mizar Stanislav Božič ln gospodinja Frančiška Jamšek.
Karambol tramvaja in avtomobila. V
bližini ulice Polonio sta trčila avtokar in tramvajski voz proge 7. Pri tem se je tramvaj iztiril. Tramvajski voznik Anton Gorlato ima poškodbe na levi nogi in reb-rih. Obe vozili sta poškodovani. Potniki so imeli srečo in so odnesli zdravo kožo, pa tudi precej strahu. Nekaj časa je bil tramvajski promet na omenjeni progi prekinjen.
Vsak dan nezgode. Avto je povozil v ulici Castaldi ob vogalu Stopniščne ulice 74 letno Antonijo Onicello, ki je obležala s poškodbami po vsem telesu. 16 letni Tu-lij Bardiani z Garibaldijevega Korza 11 je zavozil v Totijevi ulici s kolesom v avtokar. Mladi kolesar je bil ves krvav s številnimi poškodbami po vsem telesu, žrtvi prometne nesreče sta postala 69 letni Franjo špec iz ulice Mlin na veter 42 in 20 letna uradnica Petra Jurčič. Oba imata občutne poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Zaprte gostilne. Oblast je odredila, da se zapro številne tržaške gostilne, za katere se je izkazalo, da so v njih postregli gostom z jedili po vrtoglavih črnoborzi-janskih cenah.
Izropana binarna. Tatinski zlikovci so se s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v vinarno Leonarda Tritta. Odnesli so 40 buteljk konjaka, 20 buteljk likerja, 140 litrov semenskega olja in 350 lir gotovine. Trittova je odškodovana za nad 15 tisoč lir.
Iz Gorice
Ljudsko gibanje v Gorici. Dne 25. in 26. junija so bila v Gorici 3 rojstva, 3 smrtni primeri in 1 poroka.
Slikarska razstava v Gorici. Med goriškim občinstvom se opaža živahno zanimanje za umetnostno razstavo v goriški umetnostni prodajalni. Razstava ima poseben pečat, ki mu ga vtiskajo umetnine znanega slikarja Crala, ki uživa sloves preko meja svoje domovine.
V Morellijevi ulici je gorelo. V stanovanju Ernesta Pelicona, ki stanuje v Morellijevi ulici št. 13, ki je last dedičev De-colle, je nastal ogenj. Goriški gasilci so s svojim naglim prihodom in gašenjem preprečili, da se ni ogenj še bolj razširil. Na srečo ni večje škode.
Nezgoda zaradi izstrelka v Ajdovščini. 12 letna učenka Barbara Skvarča iz Ajdovščine je našla na polju izstrelek, ki si ga je ogledovala. Nesrečno naključje je hotelo, da je izstrelek eksplodiral. Skvar-čeva ima številne rane po vsem telesu. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer se zdravita tudi 70 letni kmet Srečko Fili-pič iz Ravnice, ki si je pri padcu s češnje zlomil levico in 16 letni Fulvij Vitello iz Gorice, ki se ie pri padcu s kolesa poškodoval po obrazu.
Nezgoda zaradi Izstrelka v St. Vidu. 31
letna kmetica Antonija Božič iz St. Vida pri Vipavi je našla na polju izstrelek, ki je eksplodirat Božičeva ima poškodbe na desni rami in je bila prepeljana v goriško bolnišnico, kjer se zdravi tudi 26-letni delavec Vid Spineli. ki se je pri padcu s kolesa pobil po glavi.
Okradena Vipavka. Med tem ko je čakala na avtobus, je bila okradena 271etna Lidija Rustja iz Dobravelj pri Sv. Križu v Vipavski dolini. Izginila ji je denarnica s 1070 lirami gotovine in izkaznicami.
Iz Hrvatske
Častniški podmladek mornarice. Hrvatski listi so ob j avli poziv dijakom gimnazij, srednjih tehniških šol ter trgovskih in pomorskih akademij, lei so položili zrelostni izpit in se žele posvetiti poklicu pomorskih častnikov, naj se javijo pri ravnateljstvih svojih šol ali pri poveljstvu hrvatske mornarice, kjer bodo zvedeli natančne pogoje za sprejem.
Napad na zdravniški letali. Pet britanskih lovskih letal je napadlo popoldne 26 junija na zagrebškem letališču ravnokar pristali sanitetni letali, ki sta nosili jasno znake Rdečega križa. Kakor izve DNB, sta letali zgoreli.
Očiščevalne akcije na zapadnem Balkanu, ki so se pričele pred dnevi, so acvedle dto novih uspehov in do osvoboditve nadaljnjega ozemlja izpod tolovajske strahovlade. Tolovaji so pri tem utrpeli visoke izgube. Samo v zapadni Bosni so izgubili v enem dnevu 340 mrtvih in 30 ujetnikov. Drugi dan so padli nadaljnji 104 tolovaji. Nemške in hrvaške čete so zaplenile tudi večje količine orožja 5n streliva.
Petruška o
Spoštovano uredništvo!
Kakor je videti, je dosegla moja »Slovenska lirika« vsaj ta uspeh, da je napravila nekega človeka, o katerem slovenska literatura doslej ni vedela, da živi, izredno plodovitega. Verjemite mi, da bi bil zelo vesel, če bi g. Držaj vzbujal količkaj nade, da bo še kaj iz njega. Ker pa se je na žalost, kot zdaj že lahko vsi vemo, cklavrno izkazal, naj mi ne zameri, če imam občutek, da imam opraviti z — muho. Človek nekaj časa potrpi, ko pa ga mine potrpežljivost naredi z njo, saj veste kaj.
V	svojem odgovoru na Držajev pamflet sem v »Jutru« 14. maja t L zapisal: »Drži, absolutno drži, da se je Petruška preživljal kot zlatarski pomočnik, duhovnik in ljudsko šolski učitelj. Odkod imam te podatke? Iz njegove lastnoročno napisane biografije nalašč zame.« Ta moja izjava, ob kateri bi se vsak pošten človek zamislil, g. Deržaja ni zadovoljila. Iz njegovega podlistka v »Jutru« 22. t m. sklepam, da sodi mojo resnicoljubnost po svoj L Tako mi sedaj ne preostane nič drugega kot s citiranjem iz omenjene biografije razkrinkati ga. Te afere nisem jaz želel, želeli ste jo vi, g. Držaj!
Petruška mi je o sebi napisal dobesedno kot citiram:
»Tri mesece zlatarski pomočnik
V	Odesi sem izstopil z enim piastrom v žepu in bil zato prisiljen, da si čimprej poiščem službo. Naključje je naneslo, da sem obstal pred neko zlatarsko trgovino, kjer sem ugledal naznanilo, da se sprejme v službo zlatarski pomočnik. Kot sin zlatarja v Kamniku sem večkrat opazoval očeta pri njegovem delu, tako da sem vsaj približno vedel, kako se dela. Drzno sem stopil v trgovino in se izdal za zlatarskega pomočnika. Zlatar Kolčenko Nikolajev, ki je pozneje po porazu Wranglove armade pribežal v Jugoslavijo in se nastanil v
Kulturno življenje v petem leta vojn*
V Zagrebu so odprli četrto hrvaško umetniško razstavo. Otvoritvi je prisostvoval diplomatski zbor na čelu z nemškim poslanikom. Razstave so se udeležili skoraj vsi
pomembnejši hrvaški umetniki.
PlodovU pisatelj. Milan Begovič, ki jej posebno znan radi svoje drame »Srca v, viharju«, je dokončal novo odrsko delo pod naslovom »Beg iz življenja«, ki obravnava poslednje dneve Leva Tolstoja. Dokončal je tudi roman »Strahovi v gradu«. To delo obravnava propad neke hrvaške plemiške rodbine.
Odpiranje in zapiranje lekarn. Po naredbi o odpiranju in zapiranju javnih lekarn morajo biti v poletnih mesecih vse lekarne na področju NDH ob delavnikih odprte od 8. do 12.30 in od 16. do 19. ure.
Beleinica
KOLEDAR:
Sobota. 1. julija: Teobald.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Šramel. Kino Sloga: Moja hči na Dunaju. *Kino Union: Kmečka pravda. Kino Moste: Violanta.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 1. julija: ob 18.: Kozarec vode. Red B.
Nedelja, 2. julija, ob 18.: Dona Diana. —
Izven. Cene od 26 lir navzdol. *
Scribejeva vesela igra »Kozarec vode«.
Ta učinkovita komedija obravnava dvorske spletke na dvoru angleške kraljice Ane. Dve politični struji. katerih zastopnika sta vojvodinja Malbouroughška in grof Bolingbroke, pomagata s svojim na-sprotstvom ljubezenski zgodbi dvorjanke Abigaile in poročnika Mashama do zaključka. V glavnih vlogah: Nablocka. Danilova, V. Juvanova, VI. Skrbinšek in Na-kerst. Režiser: prof. Šest.
OPERA
Sobota, 1. julija: ob 18.: Baletni večer. Red Sobota.
Nedelja, 2. julija, ob 17.: Madame Butter-
fly. Izven. Cene od 40 Lir navzdol. *
♦»Baletni večer«. 1) E. p. Dohnany: »Pie-retin pajčolan«, plesna pesnitev v treh delih. Plešejo: Pogačar — Pierot, Bravni-čarjeva — Piereta, Kiirbos — Harlekin, Polik — Usoda, nadalje: Japljeva, A. Br-carjeva, Buhova M., Sušteršičeva in baletni zbor. 2) E. Grieg: »Peer Gynt«, plesna suita. Plešejo: Kiirbos — Peer Gynt. Wi-siakova — Ona (Svet dobrega), Japljeva — Zapeljivost (Svet zlega), nadalje: A. Brcarjeva, Petanova, Pogačar in baletni zbor. 3)M. Ravel: »Bolero«, španska plesna slika. Plešejo solisti: Bravni čar jeva, Japljeva, Kiirbos. Pogačar in ves baletni zbor. Dirigent: D. Žebre. Koreograf in režiser: ing. P. Golovin. Kostumi: J. Vilfanova.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA. 1. JULIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7 40 poročila v slovenšč ni. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica; napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12 45—14.00: Veselj zvoki za premor. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 do 15.00: Vaška godba in sopran, poje Poldka Zupan. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Drobni r.apevi. 18.30 do 18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.). 18.45—19.00: 15 minut za podeželje. Inž. Fran Janežič: Pckončavanje rastlinskih škodljivcev. 1900—19.30: Sekstct iz Brnce peje. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; napoved sporeda. 19.45—20.00: Prenos drža\nega sporeda (govori Hans Fritsche). 2000—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: H do. kako bi bilo. če bi šli po srečo? 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22 10—23.00: Igramo za ples. 23.00—24.00: Prenos državnega sporeda.
Beogradu, me je sprejel z veseljem in mi dal polirati pozlačene žličke. Neroden sem jih drgnil toliko časa, da so postale — bele. Seveda je Rus takoj uvidel. koliko je bila ura. Kot dober čiovek me ni odpustit temveč mi je dal čistiti samovare, za kar mi je plačal po 50 kopejk na dan. Delal sem pri njem ves dopoldan, dočim sem popoldne zahajal v mestno knjižnico in študiral do 10. zvečer.«
In pod naslovom
»Duhovnik na hutorju Podolj
Ko sem zvedel, da išče neki bogat nemški poljedelec učitelja verouka, sem se mu takoj prijavil in se pogodil z njim, da mi bo plačeval 20 rubljev na mesec, mimo tega pa da mi bo dajal vso oskrbo. Odpotoval sem na hutor Podolj, pristavo blizu mesta Voznesenska v herzonski guberniji, in pripravljal njegovega 8-letnega fantka na obhajilo. Poleg njega sem imel še 6 učencev.
Na tem hutorju sem se počutil kakor doma. Kmalu me je družila ljubezen z domačo hčerko Rozo, ki ji je bilo takrat 16 let, meni pa 25. S te domačije sem potoval leto za letom po svetu ter se na jesen vračal kakor lastovke ali žerjavi.
Čeprav sem pozneje učiteljeval po raznih drugih hutorjih in učil otroke Nemcev, Rusov, Bolgarov, Zidov, Moldavanov in ciganov, sem vselej posečal ob praznikih in počitnicah to nemško družino. Do cerkve so imeli v okolici Voznesenska do 60 km. Zato sem moral ob nedeljah opravljati za koloniste službo božjo, ki je obstojala v tem, da sem molil rožni venec, litanlje in druge molitve ter večkrat tudi pridigal. S sosednim župnikom patrom Dešem sva se vsak predpust vozila s hutorja na hutor, kjer je običajno on maševal. jaz pa mdnistriral. Na svatbah sva si bila zvesta tovariša. Praznila sva po cele tedne bokale, govorila napitnice in razveseljevala ljudi«
Ljubljana, 22. junija 1944.
Anton Podbevšek.
ŠPORT
Za poglobitev športa med mladino
Fs&itsiiskii tečaji
Za dijake
V okviru počitniških telesno-vzgojnih tečajev, ki jih prireja športni referat pri pokraj. upravi za dijake višješolce bo tudi tečaj za lahko atletiko in igre z žogo.
Teki, meti in skoki so načini preizkušanja telesne moči in spretnosti pri vseh narodih sveta, tudi pri najbolj preprostih. Teki, meti in skoki so tvorili glavni del tekmovanja starih grških olimpijskih iger in lahka atletika (pod to besedo razumemo športno udejstvovanje v tekih, metih in skokih) tvori glavni del sporeda tudi pri modernih olimpijskih igrah.
Igre z žogo — zlasti rokomet, košarka in odbojka — so najboljše dopolnilo lah-koatletskemu treningu. Igre z žogo večajo spretnost in stopnjujejo prisebnost duha, obenem izdatno zaposle vse mišičje in notranje organe, navajajo pa tudi k čutu skupnosti in borbenosti, torej k lastnostim, ki so mlademu človeku v vsakdanjem življenju zelo potrebne.
Zanimanje za lahko atletiko in igre z žogo je pri naši srednješolski mladini precejšnje. Počitniški lahkoatletski tečaj ima namen dijakom nuditi osnovne pojme o tehniki in načinu treninga posameznih lahko-atletskih panog, obenem pa jih navajati na sistematično splošno telesno vzgojo, na kar so doslej športni klubi polagali premalo pozornosti. Učni načrt je pripravljen tako, da bo nudil dijakom podlago za bodoče udejstvovanje na športnem področju. Prav posebna pažnja bo veljala tudi pravi športni vzgoji po olimpijskih načelih.
Udeleženci lahkoatletskaga tečaja bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih popoldne vežbali na Stadionu, ob ponedeljkih dopoldne pa l^odo imeli pravalno uro v kopališču »Ilirije«.	•'S^sj
Tečaj se prične v sredo, 5. julija, ob 17 na Stadionu.
Za dijakinje
Športni referent pokrajinske uprave prireja te-le posebne tečaje za dijakinje:
a)	lahkoatletski tečaj za višješolke bo ob torkih in četrtkih ob 16.30 na igrišču v Tivoliju, plavanje v soboto od 9 do 11 v kopališču Ilirije;
b)	tečaj za plavanje za višješolke in nižješolke bo ob torkih in četrtkih od 9 do 11 v kopališču Ilirije, razen tega morajo obiskovati vse udeleženke tudi telovadbo v Tivoliju;
c)	tečaj za telovadne plesne korake bo ob istem času in na istih prostorih kakor tečaj pod a).
Vsi tečaji se začno v torek 4. julija. Prijavljene dijakinje naj bodo četrt ure pred začetkom pred kopališčem Ilirije odn. na igrišču v Tivoliju.
Prvassstv® Ljubljane v cislfeojld
ŽSK Hermes bo priredil jutri, v nedeljo, s pričetkom ob 8 zjutraj tekmovanje za prvenstvo Ljubljane v odbojki. Tega prvenstva se bo udeležilo osem najboljših ljubljanskih moštev, med njimi predvsem najboljši igralci te vrste z Ljubljanice, šiškar-ji, Mladikarji in še drugi.
V tekmovanju ženskih skupin bodo nastopile Hermežanke in moštvo športnih učiteljic.
Tekmovanje se prične ob 8 na Hermeso-vem stadionu. Vstopnina 5 lir (sedeži) in
3 lire (stojišče).
T <" <3 '
q T-fJ" S Uri fi +fl>*Ji
sloves
SVOJ
V lepi tekmi tesna zmaga nad Hermesom
Ljubljana, 30. junija.
Po sili razmer sta se nogometni enaj-storici Ljubljane in Hennesa v letošnji sezoni kar čez noč znašli v neki prestižni konkurenci, ki daje našemu nogometnemu življenju vsaj nekaj prave športne vsebine. Medtem ko Ljubljana dela in gradi na svojem tradicionalnem vodilnem položaju s pomočjo bolj ali manj že vigranega igralskega kadra, si Hermes po prizadevanju svojih neumornih delavcev stalno krepi svoje vrste z novimi pridobitvami in polagoma dorašča v moštvo, ki se lahko enakoveredno postavi ob stran dolgoletnemu prvaku našega mesta.
Ta razvoj je sam po sebi poživil medsebojno rivaliteto in samo tako je včerajšnje četrto letošnje srečanje med obema glavnima predstavnikova domačega nogometa — ne glede na to, da ni imelo nobenega oficielnega in posebej privlačnega naslova —• v naprej obetalo dober šport in redek razveseljivi dogodek na športnih terenih sploh. Ker je bilo tudi vreme — skoraj po čudhem naključju — nadvse prijetno, je včerajšnja prireditev na lepem Hermesovem stadionu zadostno izpolnila športno hotenje ljubljanskega občinstva. Obisk sicer v splošnem ni presegal že
ustaljenih nekaj sto prijateljev te igre, toda škoda je, da ni prišlo še onih nekaj naslednjih sto, ki prihajajo samo na »velike« dogodke.
Ljubljana - Hermes 3:2 (2:1)
Z zamudo natančnih 17 minut, ki je v ostalem gotovo neopravičljiva, sta se sodniku g. Makovcu predstavili obe moštvi v svojih standardnih sestavah z izjemo dveh novih Hermežanov v napadalni vrsti. 2e uvodnih 15 minut igre je pokazalo, da sta na delu dva kakovostna nasprotnika, ki ne mislita uporabljati telesne sile ali nedovoljenih sredstev, da bi rešila kar tako navrženo vprašanje, ali je Ljubljana le še brez tekmeca v domačem okolju. Odgovor je vsekakor pritrdilen, toda Hermesu v priznanje je treba poudariti, da je v včerajšnji tekmi ponovno dokazal svojo resno voljo za učvrstitev na enem najvidnejših mest v družini ljubljanskih nogometašev. Izid igre, ki že sam potrjuje to ugotovitev, je komaj verna slika poteka, saj so Her-mežani vse faze tekme vzdržali v ravnovesju z nasprotnikom, pri zgoditkih pa so imeli manj sreče od zmagovalcev, ne glede na to, da so bili pri enem izmed njih celo soudeleženi z 99 odst. Sicer pa številke — vsaj to pot — niso bile odločilne; videli smo dobro nogometno tekmo, ki je pokazala, da se igra z žogo pri nas kljub vsemu le drži na dostojni višini in bo brž ko bodo dopuščale razmere, spet ena izmed prvih, ki bo pognala nove temelje za športno udejstvovanje.
Ljubljana je imela svoje najjačje orožje v ofenzivnih vrstah, medtem ko se je Hermes predvsem izkazal v razdiranju nasprotnikovih prizadevanj za dosego cilja čim lažje- Haclerjev kvintet se ni razigral do običajne prodornosti, je pa vendar nekajkrat zelo resno zaposlil odličnega šišenskega vratarja. Nasprotna napadalna vrsta je imel gonilni sili v obeh krilih, od katerih se je prav uspešno uveljavilo desno, zato pa je srednji napadalec močno zaostajal za ansamblom. Obe obrambi sta delali solidno in kar je najbolj pohvalno — fair in disciplinirano. Igra je imela svojo boljšo prvo polovico, ki ji je sledilo drugih 45 minut — že nekoliko počasnih in tu ali tam nezanimivih. Je pač tako, da prijateljski dvoboj izgubi svoj čar tudi za igralca, pa naj bo še tako prestižnega pomena.
Iz poteka igre navajamo na kratko: H. iztisne takoj po otvoritvi dva kota, ki ostaneta neizkoriščena. Igra teče živahno, toda mimo in prijetno za oko. V 14. min. se dvakrat izkaže šišenski vratar in gola sta še zmerom nedotaknjena Lj. se dokoplje do lahke premoči, toda treba je počakati do 28. min., ko ujame Trškan smelo oddano žogo na levem krilu, jo pripelje sam pred vrata in pošlje pred drogove. 1:0 za Lj. 10 minut se situacija zaostri pred golom Lj. Sebenik pošlje lep predlo-žek s krila in Stadler je na mestu. Izid je izenačen 1:1. Tik pred odmorom si zaigrata Trškar in Hacler med seboj; slednji uide zadnjemu branilcu (morda že v offsidu) in pošlje mimo vratarja v mrežo. 2:1 za Lj. Po odmoru je mnogo tekanja po igrišču in malo dogodkov pred obema svetiščema. Šele v 27 min. se izcimi nevarnejša zadeva; Smole z desne odda pred vrata, toda žoga se od lastnih branilcev odbije v Her-mesova vrata 3:1 za L j. Zdi se že, da je končni izid nespremenljiv, toda v 37. min. se še enkrat odlikuje prisebni Stadler, ki še enkrat ukani vratarja belo-zelenih, to pot z nenadnim posegom z glavo. To je bil zadnji gol dneva. Koti 5:4 za H
Ljubljana in Hermes ostaneta torej še naprej prva domača nasprotnika na zelenem polju, kajti dosedanji izidi 5:0, 4:0, 3:2 in 2:2 govorijo sicer na papirju precej krepko v prilog Ljubljane, dogodki na Hermesovem stadionu pa dajejo Šiškarjem nesporno izkaznico za ponovno izboljšanje dosedanje bilance med obema.
vodja general Moscardo izročil zmagoviti enajstorici pokal generalissima Franca.
Izginila je... Iz Kodanja poročajo: Danska plavalka na dolgih progah Jenny Kammersgaard, ki se je proslavila s preplavan jem Kattegata in kasneje tudi Vzhodnega morja od Gjedsera v Warne-miinde, je včeraj izginila, ko je plavala vzdolž obale danskega O res und a Startala je zjutraj ob 4. v Skodsburgu in je hotela doseči kopališče Humlebak. Bila je brez spremstva v čolnu ter se ni namazala z nobeno mažo. Vreme je bilo precej hladno, morski tok pa močan, tako da jo je verjetno zanesel na Sund. Boje se, da je omagala in utonila. Reševalna dela so do-zdaj ostala brez uspeha. Po naknadnih vesteh so drzno Nimfo po 43 urah našli in jo še živo potegnili v enega rešilnih čolnov-
Iz italijanskega boksa. Italijanska boksa-ška zveza je priznala Bonettiju, da lahko izzove na dvoboj prvaka peresne teže Cor-tonesija. Tekmovanje mora biti izvedeno do 13. septembra. — Evropski in italijanski prvak poltežke kategorije Luigi Musina — ali po naše Lojze Mužina — se bo dne 28. julija v Seregnu udaril z mladim boksarjem težke kategorije Martinom.
HALI OGLASI
Vendar nov svetovni rekord švedskega izvora. Švedski svetovni rekorder Gundar H a e g g je te dni v Ostersundu dosegel nov svetovni rekord v teku na 2 milji (3218 m) s časom 8:46,4 minut Dosedanji svetovni rekord je bil za 4 desetinke sekunde slabši in ga je branil isti tekmovalec. Pri tem teku je za 3000 m potreboval 8:08 minut.
Holandske plavalke so pridno na delu. V Weespu je zmagala Haverlagova v plavanju na 200 m prsno v času 3:03,6, Bep van Schaik je bila prva na 100 m prosto v dobrem času 1:09.2. Grete Gaillard je dosegla na 100 m hrbtno čas 1:19,2. — V Amerfortu je zasedla prvo mesto na 100 m prsno van Vliet v 1:27, Feldhuyzen pa enako na 100 m hrbtno v 1:20,6.
AC Bilbao — španski pokalni zmagovalec. Tekmovanje za španski nogometni pokal se je končalo pred 65.000 gledalci v Barceloni. AC Bilbaa je premagalo v krasni finalni igri prvaka FC Valencijo z izidom 2:0. Po končani tekmi je državni športni
Naročite se na romane »Dobre knjige"
Kdor išče službo plača za vsako oesedo L —.30, za drž. ln pro v. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši tznoe za te oglase je L 10.—.
'TiTiLiJjl
KUHARICO
samostojno gospodinjo, iščem k tričlanski družini. Naslov V og!. odd. Jutra.	16194-la
HLAPCA k živini in za vsa druga domača dela. sprejmem. Dalmatinova 15. 16235-la
GOSP. POMOČNICA zdrava, pošteni, dobi takoj službo v .centru pri 3-članski odrasli družini. Hrana obilna, plača dobra. Predstaviti se popoldan od 4. ure naprej. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16243-1 a
POSTREŽNICO
za ves dan. ki zna tudi kuhati, sprejmem takoj. Veber, Rimski trg 8/1.
16254-la GOSP. POMOČNICO pridno, čisto in pošteno, za kuho in druga gospodinjska dela. razen pranja, sprejme tričlan. ska boljša družina sredi mesta. Hrana dobra in zadostna, plača lepa. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16262-1a
POSTREŽNICO
ki zna nekoliko šivati, sprejmem za dopoldanske ure. Ulica 3. maja 2/IH.	16315-la
Vajenci (-k t)
FRIZER. VAJENKO
sprejmem takoi ali pozneje. Rep, frizer. Gledališka ul. 8. 16021-44
VAJENCA
Za fotografsko stroko, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16328-44
Prodam
OBLEKO
novo, sivo, za srednjo postavo, prodam. Uovar. krojač. Zvezna 8, Zelena jama.	16223-6
PERNICO lz puha za čez dve po stelji, prodam. Mestni trg 12/11.	16221-6
BLAGO za dve moški ali ženski obleki, prodam. Mestni trg 22/H.	16222-6
GOJZERICE dobro ohranjene, št. 42'/» prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16203-6
ČEVLJE čisto nove. moderne, rjave, št. 35—36. prodam. Kolodvorska 34/11, levo.
16202-6
NOVO KOLO
damsko. »Ultra«, prodam. Ogled vsak dan do 8. ure zjutraj. Ob Ljubljanici št. 18.	16234-6
BLAGO ZA RJUHE in kapne, predvojno, prodam. Naelov v ogl. odd. Jutra.	16242-6
OBLEKO za srednjo postavo, volneno. predvojno blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16241-6
DEKLIŠKB ČEVLJE usnjene, rjve, moderne, nove. št. 35. prodam za 500 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16249-6
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION	Telefon 22-21
Ludwig Ganghofer je brez dvoma nam najbližji nemški pisatelj. Zato so tudi vsa njegova filmsko prikazana romantična delo doživela pri nas velik uspeh. Sedaj boste imeli priliko videti njegov roman
KMEČKA PRAVDA
Glavni igralci: Elfriede Datzig, Paul Richter, Fritz Kampers i. t. d. Predstave ob 17. in 19.15 uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Ena najboljših »moserjanskih« pustolovščin, veriga nesporazumov in zamenjav, veseloigra za vse, ki se radi od srca nasmejejo, v filmu
MOJA HČI NA DUNAJU
Hans Moser, Dorit Kreysler, Charlott Daudert, Hans Olden, Hedwig Bleib-treu, Elfriede Datzig
Predstave ob delavnikih ob 16. in 19., v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Največji šlager sezone! — Zgodba o nastanku Jramel-kvarteta', polna naj-sijajnejših popevk ln humorja
ŠRAMEL
Hans Moser, Paul Horbiger, Marte Harell, Hans Holt Predstave ob 16. in 19. ari
SPALNICO
vezano, dobro ohranjeno. prod_m. Mestn. trg 12/11.
16224 6
MOŠKO KOLO
znamk« >Puch«, prodam. Rožna ulica 37.
16255-6
MOŠKO KOLO
zelo dobro ohranjeuu. prodam. Kr-ikovsKa uii Ca 19. dvorišče, druga vrata.	1626T-8
PTIČARKO Šponjel. čiste pasme, staro 3 mesece, prodam. Naslov v ogl. odd Ju:ra.
16269 6
RADIO
brezhiben, prodam. — Ogled od 13. do 15. ter od 19. dalje. Topniika lfl.	16270-6
RADIO APARAT dober, naprodaj. Kiade zna ul. 13.	16278-6
KAPNE. RJUHE in blaz.ne. zelo dobro ohranjene, ter nove rjave sandale in črne visoke čevlje, ugodno pro-dam. Naslov v og'.. odd. Jutra.	16291-6
MOŠKO KOLO in črno volneno damsko blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16297-6 NEKAJ m DELENA
za damsku letne obleke, lep vzorec, zajamčeno predvojno blago in blago za 2 moški srajci, prodam. Naslov V cgl odd Jutra.	16316-6
RADIO Trlefunken. 4-cevnl, naprodaj za izredno .ceno Lir 2900. Ogled v soboto 1. julija med 13. in 14. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16310-6
HARMONIKO klavirsko, novo. na 80 b,u=ov, prodam. Vpr.i-šati vsak dan od 13. "do 15 Znidarčič Ivan, Gledališka '/in.	16324 6
BLAGO volneno, za moško obleko. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16320-6
MOŠKO KOLO prodam. Naslov v osi. odd. Jutra.	16319-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, ugodno prodam. Kolezijska ul. 34.
16326 6
PEGE IN LISAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogeriia Kane, Židovska ulica 1.
16231-6
MRČES IN GOLAZEN: uii, stenice, bolhe, Ščurke, molie, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate $ strupom, ki ga dobite t drogeriji KANC. Židovska ulica 1.
16232 6
3 BILJARDNE MIZE
dobro ohranjene, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Biljardna miza«.	16010-7
DAMSKO KOLO italijanske znamke, novo ali ngilo rabljeno, kupim in dobro plačam. Levičar Medvedova 14. Tel. 47-91.	15996-7
ČEVLJE rabljene, kupujem in prodajam ali zamenjam manjše in večje številke. Klavžur, Vošnjakova ul. 4.	15261-7
LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knj ige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 14553-7
ZNAMKE kompletno Zbirko ali po-samezne partije, tudi prekomorske in pokrajinske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.	14552-7
ZIMSKI PLAŠČ ženski, zelo dobro ohra. njen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plašč*.	16225-7
JEDILNICO moderno, novo ali malo rabljeno in kauč, kupim. Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica«.	16227-7
»NACHSOMMER« Stifter, Prevost »Manon Lescaut« (v francoščini), Cilenšek »Naže škodljive rastline« in Klein >Wald-baume« ter »Unkrauter«, kupim. Ponudbe z navedbo cene na osti. odd. Jutra pod Antikvarno«.
15967-7 GUGALNI STOL pleten, kupim. Naslov v ogl- odd. Jutra.
16311-7
ČEVELJČKE
in sandalce. št. 24, otroške, usnjene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranje ni«.	16327-7
SOBO
v sredini mesta, lepo, s posebn.m vhodom s stopnic. oddam solidnemu stalnemu gospodu ali gospod^n;. 16211-23
KABINET oddam b.e. piačno, proti pomoči v gospod njstvu. Šiška. Bel j ska 28 1.
162o6 23
Oi^OZOlULO! Da bo oddih na vrtu ali v naravi se oolj prijeten, si pom-.gamo z lepo godbo. Nove plošče z i.odeinim. šlagerji in gramofoni pa izposoja proti mali odškodnini tvrdka »Everest« v Pre šernovi ulici 44
J-398 37
IZGUBILA SEM
sončna očala od tivolskega igrišča do Gled.ilL ško ulice. Oddati proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	16210-37 100.000 d0 300.0o0 Lir bi vložil v siguren, soliden in donosen posel. Ponudbe s točmm opisom na ogl. odd. Jutra pod »Soliden posel«.
16226 37
DENARNICA
modra, s 770 lirami in zlatarskim potrdilom je bila izgubljena V četrtek okrog pol enih v tramvaju od gl. kolodvora do Most. Delavsko dekle prosi najditelja, da jo proti nagradi odda v ogl. odd. Juta.
16236-37
RUTO
sem izgubila na Tržaški cesti. Poštenega najditelja naprošam, da jo odda proti nagr.di na naslov: Trpin, Tržaška št. 24.	16247 37
KLJUČE sem našel. Dobe se: Podmilščakova 23 Kun-stelj Franc. 16274-37
ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila od Kersnikove ulice čez trg. Židovsko ulico do Pošte. Poštenega najditelja pro-sim. da Jo odda protr nagradi na naslov, ki ga izve v ogl. odd. Jutn.
16317-37
PES - VOLČJAK
s kratkim repom se Je zatekel v Vodnikovo 121a.	16302-37
ZAPESTNO URO znamke -Eleczinn= s črno sivo številčno ploš'"o. sem izgubil dne 27. t. m. po Komenskega ulici do Tavčarjeve ulice. Ker m! Je ura dr?g spomin na mojo pokojno mamo, prosim ponovno poštenega najditelja, naj Jo proti nagradi Lir 500 odda v trgovini Pimit. Sv Potra 24 16325-37
DENARNICA mala, usnjena ie bila izgubljena v soboto na trgu. V njej je poročni prstan na ime Tlnca 25. IIT. 1944. Ker mi Je drag spomin, pros-m najditelja. da Jo vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutr<.
17322 37
Vse stroške za napravo in ureditev zaklonišča v okviru predpisov nosi hišni lastnik; ker pa gre za varnost vseh stanovalcev in je sploh protiletalsko zaščito treba razumeti kot tovariško obrambo proti skupni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojiii močeh s prostovoljnim delom pri urejanju hišne zaščite pomagati vsak stanovalec.
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgal-nico, gasilsko metJo in kako se gasi 8 peskom? Ce niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pr pomočiti nam nič ne koris.ijo, če jih ne znamo uporabljati.
RfcDNO KlIPUJEiiip: J
»Ta
Wm£,
___JkfG^St_
Za vsak večji kraj iščemo-naku-
povalce in prevzemalce. One, ki berejo oglas prosimo, da opozore potrebne na možnost zaslužka.
Na zahtevo pošljemo nakupni cenik.
i.5 -.'-J. -

Po težkem trpljenju nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in nečak, gospod
rUl
GOSPODIČNA
mirna, ves dan odsotna, želi mirno, majhno sobico v Gradišču ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«.
16200-23.;
mm.
777 f#.
SOBO
sončno, brez oprave, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16296 23
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
A. G. 1944, A protivrednost, Brezhibn.i, Cista, svetla. Continental, Čuvaj, Center mesta, Deško kolo. Dober donos. Dobro ohranjeno kolo. Darilo za god, Franja, Fotoaparat 2214, Garderoba. Gumi. Iščem srečo, Kitara, Kresnice. Klasje, Kolostrej, Karakter 50, Kopalna obleka, L. Sch., Lepa, Lepa auba. Lepa pnhodnjost Lepa stanovanja, Lepo. Ljubljanski zvon. Malo rabijen. Mirni dom, M. F., Mlada smri-ka. Miren, Mlajša, Močno kolo. Mlada smre. kovlna. Modra galica. Mož, Mlad gospod. Me-hanični vajenec. Nujno, Nedograjeno, Novo. N. N., Nada. nudim vso pomoč, Oboje dobro ohra. njeno. Osamljena, Otroško veselje. Otroški posteljica. Otroci, Prvenstvena zamenjava. Plenice, Prosto stanovanje. Pri sv. Krištofu, Pošten zaslužek. Protivrednost;, Plačam selitev. Pol tisočaka, Potrebujem denar. Pičel i Slavko, Pediker, Perica. Poštena plačnika. Pošteno dekle, Platno, Rado 25. Res poštena, R. V., Serija, Snažilka, Sončen kraj. Sluga in tekač. Sončna parcela Sreča v družini. Samo resni interesenti, Situl-rana stranka. Serja 53, Separiran Sreča, Stanovanje, Takoj, Takojšnja ženitev Trosobno stanovanje, Takoj ali 1. julij. Trajna služba. Tehnik, Tudi za trgovca, Točna plačnica. Tekač, Takoj pri tramvaju. Trgovska hiša. Upravna palača. Ugodna prilika. Upokojeni učiteljici. Vdova poštena gospodinja. Violina. Visokošolka. Zanesljiva, Zidano 1940, Zima, 1000 lir mesečno 220 lir 1 kv. m-, 1000, 3333, 31.444.
A fvJS.
Blagopokojni leži do dneva pogreba na svojem domu, Vodovodna cesta 78.
Pogreb bo v soboto, dne 1. julija 1944 ob %4. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. junija 1944.
žalujoča MATI, BRATEC, SESTRE in ostalo sorodstvo
V	neizmerni žalosti naznanjamo, da je preminul, previden s sv. zakramenti, naš preljubi sin in brat
LOMBAR PETER
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 1. julija 1944 ob 16. uri popoldne izpred viške cerkve na župnijsko pokopališče na Viču.
Maša zadušnica za blagopokoj-nim se bo darovala v nedeljo, dne 2. julija 1944 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi na Viču.
Ohranite blagega pokojnika v toplem in lepem spominu!
V	Ljubljani, dne 1. julija 1944.
Globoko žalujoči: LOMBAPv STANE, oče; ANA, mati; NASTA,
MILENA, sestri; STAN ČEK, brat in ostalo sorodstvo
^•-€->"-->-^7^ 'T—
Ž?
Dotrpela je naša nadvse ljubljena žena in dobra mama, gospa
MALI B^iki^&dl
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 1. julija 1944 ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, 29. junija 1944.
Žalujsči: MARTIN, mož; LUDVCK, FRANC, sinova; ANA, MARIJA, MARTINA, hčere ter ostalo sorodstvo

It'o
L. Frick:
Us@da mi t@M®mt
38
Roman
»Veš kaj. Aleks. Ali si popoldne prost, ali imaš že kak namen?«
»Zdaj moram najprej zaliti cvetlice, nato pa pojdem k nekemu tovarišu, da skupaj rešiva težavno matematično nalogo.«
»Lepo, in kaj boš delal zvečer?«
»Oh, nič posebnega. Morda stopim do strica Gerharda, če ne bo prepozno. Časih si pa kupim kruha in klobase in ostanem kar doma.«
»Cuj, Aleks, glej, da se do polisedmih vrneš, pa pridem z vozom pote; najprej bi skupaj večerjala in potem — bi te mikalo iti z menoj v opero?«
»Mikalo že, mikalo, samo ne vem ...«
»Nikar se ne ceremoni, dečko moj, en večer že lahko podariš teti. Torej velja. Napraviš se v temno obleko, jeli, in ko zatrobim, prideš dol.« Konec, zveza je prekinjena. Zdaj se ne moreč več izviti.
In kakor je postal tisti večer, ko sta bila z Gerhardom v operi, usoden Kristini, ki se je razburkana cd krasne, dolgo pogrešane godbe, šele tedaj prav zavedala svojih strastnih čuvstev do prijatelja, tako pomeni nocojšnji večer njenemu sinu veliko in nepozabno doživetje.
Najprej izbrana, gosposka večerja v neki
vinarni, nato se odpeljeta z avtom y opero in z vsemi čuti uživata sijajno uporizoritev »Aide«. Ali je kaj čudnega, če je človek daroval ki takih užitkov hvalenžen? Teta Liza je z Aleksom tudi na vso moč ljubezniva. Prav nič ga ne izprašuje o materi ali stricu Gerhardu, samo to mu potoži, kako žalostna je in kako zapuščeno se čuti. Prijatelji? Znanci? Žive duše nima, ki bi ji zaupala, nikogar, ki bi ga v teh dneh vobče marala videti. Nocoj je zanjo prvič po dolgem, dolgem času spet lep večer. —
Aleks se je najprej branil, da bi šel po gledališču še v kak lokal; izgovarjal se je, da mora jutri spet v šolo in da ga čaka mimo vsega drugega najbrže izpraševanje iz matematike, ko bo treba imeti bistro, naspano glavo.
»Razumem. Aleks, in nikar ne misli, da te zapeljujem v razuzdanstvo. Lepo in dostojno popijeva tu kje blizu še skodelico kave, nato te z vozom potegnem do hiše, pa boš v postelji.«
Za kavo sledi sicer še kozarec vina in k temu torta in cigareta, oba se navdušujeta za Verdijevo glasbo, češ da ji nI enake, Liza hvali Radamnesov junaški tenor, in očitno navdušenje mladega spremljevalca za lepo egiptovsko kraljično in nič manj dražestno, ganljivo ljubečo Aido ji da povod, da ga hudomušno vpraša, kakšni so sicer njegovi odnosi do ženskega spola.
»Z Loto Stettnerjevo, našo prijateljico iz
Garmischa, je menda konec, kakor mi je pred nekaj časa namignila tvoja mati. In sicer: Teti lahko mirno zaupaš.«
Aleks se neprisiljeno zasmeje. »Na žalost — ne, hvala Bogu, nimam ti kaj zaupati. Tako lepa in idealna, kakor jo kažejo na odru, ljubezen vobče ni« Ali ga jaše vrag, ali mu je kozarec vina razvezal jezik in odplaknil vse ovire? 2e mu sili na jezik opomba o materi in stricu Gerhardu, kako bi se jima ne bilo treba prav nič mučiti, da ni te neumne ljubezni, in v zvezi s tem bi morda lahko poprosil teto Lizo...
Saj ne pride do tega. »Oho, ti vseved-než,« mu zagrozi s prstom in obraz se ji mahoma zresni, »kaj pa razumeš o teh rečeh! Brez ljubezni bi bilo vse življenje prazno, sivo in brezupno. Mož nemara še kako prebd brez nje, ko ima svoje delo in ga vsega zavzema poklic. A kakšne reve bi bile me ženske, da ni ljubezni...«
Pozabi jaje, kako je spremljevalec še mlad, govori Liza o zmoti v svojem zakonu in o tem, kako se ji šele zdaj odpirajo oči, ko je nevarnost, da vse izgubi. »Vidiš, in zdaj se človek oklepa tega, kar mu hočejo vzeti. To je pač razumljivo, ali ne?«
Aleks je menda nekoliko okajen, od vina, od razburljivega doživetja v operi, od vsega tega prekrasnega večera. Nič bogvekaj se ne oglaša, ko mu tete Liza izliva srce, čeprav si ne more kaj, da ne bi z njo če-
dalje bolj sočustoval. Nazadnje se spomni, da mora zdaj res že domov, zaradi jutrišnje matematične naloge. —
Cez nekaj časa se blaženo utrujen vrže na posteljo. Aidina ganljiva postava v prizoru. ko jo zazidajo, zaljubljena dvojica, združena v smrti, vse to mu še vedno lebdi pred očmi, še vedno sliši skoraj nadzemelj-ske glasove ljubezenske in smrtne pesmi. A kmalu ga objame zdravo mladeniško
spanje in izbriše vse. vse---
*
Da, kaj je torej storiti? Odvetnik je že nekajkrat telefoniral arhitektu Msisingerju in ga vprašal, ali naj nadaljuje postopek zstran razporoke. Gerhard pa se je vsa-kikrat obotavljal in mu ni hotel dati dokončnega odgovora.
Gospa Liza strahoma čaka, kaj bo. Ze davno se kesa, da je pri tisti prereki v Li-zinem stanovanju rabila tako ostre besede. Gerhard in Kristina sta kmalu potem dobila od nje pismi, v katerih ju je iskreno prosila odpuščanja, obtoževala sama sebe, slikala svoje obupno duhovno stanje in strastno obljubljala, da noče postati drugačna in boljša. Samo usodi naj je nikar ne prepustita, nikar ji naj ne odtegneta prijateljstva in ljubezni, tega kratko in malo ne bi prenesla.
Gerhard ji vobče ni odgovoril, da, pisma niti preči tal nI Kristina v svoji dobrosrčnosti je Lizi nekajkrat telefonirala in jo
skušala potolažiti, ne da bi ji kaj obljubila ali jasno in kratko izjavila: tako in tako storimo, pa mir besedi.
Sedemnajstletni Aleks je spričo teh okoliščin zapleten v dogajanje med odra:-!o trojico. Od tistega večera v gledališču si očita, da je bila njegova sodba o teti Lizi prenagljena in docela krivična. Danes ne najde v nji niti sledu kake lahkomiselnosti, razposajenosti ali gizdavosti, saj živi tako samotno in zase, njena želja je samo še ta, da bi potolažila moža in ga dobila nazaj. O vsem tem Aleks nehote mnogo premišljuje.
In Kristina sama? Misel, da bi storila kaj nepreklicnega, je v t^h dneh daleč od nje. narobe, srečna je, da jo novo življenje, ki ga zdaj živita z Dieterjem. odvrača cd vsega, kar bi utegnilo pomeniti odločitev.
S tem. da neusmiljena budilka zjutraj molči, da neskrbno vstane in se zložno napravi, se pričenjajo dnevi tega življenja, ki ga že dolgo ni več vajena. Nato jo vabi z balkona bogato obložena zajtrkovalna miza, izza nje pa razgled na krasni planinski gozd in štrleče ledenike za njim. Za tem pride izprehod po gozdu. Po kosilu v penziji mora Dieter dve uri v ležalniku počivati na čistem zraku. Kristina ta čas čita, piše pisma ali prime za kako rečno delo.
Fiir das Komortium »Jutro« ais Verlag - Za tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den
konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« ais Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. (Le kot InseratenteU verantwortUch • Za lnseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič