PoStnlna plačana t gotov hi!- Leto LXVm., št. 287 Ljubljana, torek 17. decembra 193$ Cena Din 1.- VENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje ln praznike. — InseratJ do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za Inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. ft. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Drugič proslavljamo danes rojstni dan Velihega kralja Uedinitelja — brez njega. Toda čimdalje smo od onega nesrečnega marsejsUega chtobrshega dne, tem holj spoznavamo in čutimo, Haj smo izgubili in H oho nenadomestljiva izguba je zadela ves jugoslavenski narod in jugoslovensho državo* VJ. december, Hi je bU poprej dan veselja, }e sedaj dan globohe žalosti, a tudi dan hvaležnosti, dan, na Hateri ves z~**cslovenski narod obnavlja prisego, da Hoče vemo izpolnjevati oporoHo Voditelja: ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! poraz i na ogade alijanov ski fronti Italijani so nasedli spretni abe siiiski zasedi — Abesinci so pobili italijanski oddelek 3,000 mož t er zaplenili mnogo tankov, avtomobilov, orožja in municije Adis Abeba, 17. decembra, z. Včeraj so pričeli Italijani v Ggadenu novo ofenzivo. Devet letal je najprvo bom' bardiralo abesinske postojanke, ki so jih naravnost zasuli z bombami Izgledalo je. da so Abesinci popolnoma uničeni. Italijanske somalijske čete, sestavljene izključno iz domačinov, so dobile na to povelje naj napadejo abesinske postojanke, ki so bile zgrajene in precej dobro utrjene 40 mili južno od Saspbane. Italijani so postali naprej oddelek tankov, ki ni nikjer naletel na nikak odpor .Prve abesinske postojan= ke so bile porušene od letalskih bomb in nikjer ni bilo videti nobenega Ahe-sinca. 7,ato so tanki a\>izirali za njimi ledečim četam, da lahko brez nevarno* t! nridejo za njimi. Italijani so res po? slali močno kolono, ki je štela okrog 3.000 mož ter množico oklopnih avto= mobflov in tovornih a\>tmobilo\- s strojnicami, lahkimi topovi in velikimi zalodami municije. Tanki so med tem prod'rafi dalje v zaledje za abesinskimi postojankami. Ko so italijanske čete dosnele do abesinskih postojank, čijih ruševine so tvorite veliko oviro za italijanska tovorna vozila, so se nenadoma z vseh strani pojmnli močni oddelki Abesincev pod poveljstvom Fitaorara Ki fra Italijani so bili tako nresenečeni. da se v prvem hipu niti niso postavili v bran. Abesinci so jih takoj napadli na nož in vnela se je ljuta bitka moža proti možu. Abesinci so italijanske če* te docela uničili. Le kakih 30 somalijskih domačinov, ki so prešli na stran Abesincev in jih podorti v borb: proti nadmočnemu nasprotniku, je ostalo nri življenju. Abesinci so zapleniti vse tan= ke. devet po številu, ki so zašli \- zaledje pbesinskih čet. vse tovorne avto; mobfte, mnogo trojnic. več topov in veliko količino municije. Zmage, nad Italijani je izzvala med Abesinci silno navdušenje. Abesinske čete so hotele kar na svojo pest pričeti ofenzivo. Crla\'ni poveljnik na ogadenski fronti lrehib paša je zaradi tega izdala strog na/od vsem podrejenim četam, naj na letalske napade sploh ne reagirajo, da Italijani ne bodo mogli dognati, kje in koliko je abesinskih čet. marveč naj samo zavračajo napade italijanske pe-hote. Pariz, 17. decembra, z. Po vesteh iz italijanskega glavnega stana so poslali vse razpoložljive čete na ogadensko fronto, kjer so doživeli Italijani včeraj strahovit poraz. Italijanske čete. se? stavljene iz somalijskih domačinov, so zaradi ponovnih porazov zadnje dni silno demoralizirane in vedno bolj se množe dezertacije v abesinski tabor. Somalijske čete so postale tako neza* nesljive, da je moral maršal Badoglio odnoslati na io fronto evropske čete in nekaj najzanesljivejših oddelkov aska* rov, ki pa tudi niso nič kaj več navdu* šeni, da bi hodili za Ita**ane po ko* stanje v žerjavico. Italijanska demarša v Parizu in Londonu Italija zahteva pojasnila v zvezi s pariškimi predlogi — Ponuđene Koncesije ji ne zadoščajo in zahteva Se druga jamstva Pariz, 17. decembra, z. Sinoči je italU janski posanik Cerutti poseiil ministra skega predsednika Lavala ter mu izro= čil demaršo italijanske vlade, v kateri zahteva v zvezi s pariškimi mirovnimi predlogi razna pojasnila V prvi vrsti želi italijanska vlada vedeti, kakšnega obsega in značaja naj bodo koncesije, ki bi jih dobila Italija v kolonizacijski zoni na jugu Abesinije Posebno za* hieva Italija, dn se ji prizna pravica do policijske oblasti na tem ozemlju. Italu ja se odločno protivi temu, da bi mos rala za zamenjavo odstopiti Abesiniji svojo luko Asab ter da bi Abesinija do: bila koridor preko italijanskega ozemlja. Končno zahteva Italija pravico, da zgradi svojo lastno zvtczmško progo, ki bi tvorila neposredno zvezo med So* milijo in Eritrejo, in to preko abesim skega ozemlja tako, da dobi primerno širok koridor ob obeh straneh železni' Ške proge. London, 17 decembra, z. Italijanski poslanik Grandi je sinoči v zunanjem ministrstvu izročil slično demaršo. k& kor jo je italijanski poslanik v Parizu, v kateri zahteva Italija pojasnila v zvezi s pariškimi predlogi. Rim, 17. decembra, z. Službena agen* cija Štefani objavlja danes kratek ko* munike, v katerem naglasa, da bo sluz* beno stališče italijanske vlade glede pa* riških predlogov določeno še le na seji velikega fašističnega sveta, ki se sestan-ne 18 tm. Italijanski tisk je pariške predloge že komentiral in osvetlil nji* hovo praktično vrednost. Italija pozna Abesinijo že 150 let in dobro ve, kakih metod se poslužuje Adis Abeba. Za* radi tega ji ne more zaupati in zahte* va zato predvsem sigurnost in popolno jasnost. Dokler tega ni, ne more biti govora o sprejetju pariških predlogov. Novi predlogi Italiji? Pariz, 17. decembra, r. Poročila iz Ženeve in kritičen položaj angleške vlade vzbn.ja.io vedno večji pesimizem. Londonski listi objavljajo vesti, v katerih trdijo, da nista niti svet Društva narodov, niti neguš sporazumna s francosko-ao-gleškim mirovnim načrtom. Zato govore o možnosti novih mirovnih predlogov Italiji. Poročila o razpoloženju v raznih političnih taborih so izzvala tukaj precejšen kaos. Razen tega socialisti, komunisti in skupina radikalnih socialistov čimdalje ostreje nastopajo proti angfo-ško-f rancoskemu mirovnemu načrtu. Pred! odločitvijo Londona Kritičen položaj Baldwinove vlade — Pred veliko deba to v spodnji zbornici — Vedno večji pesimizem London, 17. decembra r. Ang-lesko-francoski mirovni načrt je povzročil angleški notranji in zunanji politiki nepričakovane težkoče. Kakor se ^anes doznava iz parlamentarnih krogov, so mnenja v angleškem kabinetu grlede teera načrta deljene. Dočim Edem, EHiot, Duff-Cooper in Orrnsbv Gore odklanjajo načrt, ga odobravajo Baldvin, Chamberlain R trn ciman, lord Harlsham m Tord Mom-seiH. V zunanjem ministrstvu je vladalo včeraj ves dan živahno delovanje. Eden je konferiral s posameznimi sekcijskimi načelniki zunanjetra ministrstva o abe-sinskem problemu. Zunanji minister Hoare je popoldne iz Švice prispel v London ter se je zvečer posvetoval z Baldvrnom in Edenom. »Oailv Mali«, čigar informacije pa je treba sprejeti s previdnostjo, obiavlja danes senzacionalno vest o predstoje-rVm od«tonu Hoarea in Edena. Ust imenuje kot naslednika zunanjega ministra Neuvilla Chamberiaina ter dodaje, da tud| odstop Baldvina nI izključen. V tem primeru bi prišlo po mnenju lista do kabineta Austina Chamberiaina. London, 17. decembra, r. Snoči se je vršila izredna seja ministrskega sveta, k? ji je prisostvoval tudi zunanji minister Hoare. Vrnil se je iz Švice z letalom. Na seji so razpravljali o zunanje političnih vprašanjih in zlasti v popravah za novo zunanje politično debato, o ajbesinskem problemu, ki se prične v četrtek v spodnji zbornici Vse kaže ,da bo Baldwin na seji poslanske zbornice vendarle zmagaj s svojim stališčem da Anglija v danih oJco-liščinah ni mogla storiti niče«ar drugega ner-o pristati na Lavalove predloge. Politični krogi pa so mnenja, 1a so pariški načrti tik pred propastjo. Eden, kt odpotuje danes v ftenevo, bržkone ne bo več prisiljen identificirati se s načrti Hoarea in Lavala. V Ženevi iščejo namestnika za dr. Benesa Ženeva, 17. decembra AA. V krogih Društva narodov se pričakuje, da svet Društva narodov, ki bo razpravljal o amjlesko-fran-coskih načrtih za mimo likvidacijo italijansko- abesinske ga spora, o njih ne bo glasoval, ker bi se lahko zgodilo, da bi bil na:rt v tem primeru sprejet le. če se več članov sveta vzdrži glasovanja. Splošno pa vlada vtis. da Rusija sedaj ni pripravi lena prepirati se ?. Anglijo zaradi abesinskega vprašanju. Pariški načrti vsekakor niso dovolj pojasnjeni, zato j ' bo proučil poseben odbor. V Ženevi iščejo sedaj predsednika odnosno poročevalca za ta odbor. Dr. Bemeš je iz- javil, da ne more priti v Ženevo. M a d ari aga se popolnoma strinja s pariškimi načrti in zaradi tega za objektivnega poročevalca ne prihaja v poŠte v. Vprašanj« je postalo nujno, ker se bo glavna debata v svetu Društva ivanKlov po dosedanjih računih vršila že v petek ali soboto. Splošno prevladuje mnenje, da se bodo sankcije še dalje izvajale ne glede na sklepe Društva narodov, dokler avet DN ne bo ugotovil, da Italija ne krši več pakta Društva narodov. SknpAčvna Društva narodov pa bržkone ne bo sklicana. ker je saro potreben poseben sklep sveta. Novi ljubljanski občinski svet Novi župan dr. Jure Ađlešič, podžupan dr. Vladimir Rp.vnihar —- Vsi bivši odborniki so razrešeni svojih dolžnosti in so imenovani novi ljudje Beograd, dne 17. decembra, m. S kraljevim r'^zom z dme 14. decembra 1935 sta razrešena dr, Vladimir Ravnihar kot predsednik mestne občine Ljubljana in Evgen Jerc kot podpredsednik mestne občine Ljubijana. Postavljena sta z istim kraljevim ulražom dr. Jutro AdleŠiČ, odvetnik v Lnib-ljani za predsednika mestne občine Ljubljana in dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, za podpredsednika mestne obline Ljubljana. Z od/lokom ininJMtra notiranim del z dne 14. dc<*mbra 1935 so razrešeni dolžnosti vsi dosedan n člani občins-kesra od bora mestne občine LTubliana m so postavljam t/Me novi člani občinskega odbora: 1. Andrejka Viktor, poflkovnik v pokoj« v Ljubljani; 2. Dr. Ažman Josip, odvertnrk v Ljubljani* 3. Babntk Anton, knpgovodja v Zg. šiskl 126; 4. Bas Jože, UTradnvk in posestnik. Stopanja vas št. 69: 5. Dr. Bohinec Joža, direktor OUZD v L ju-bl jani: 6. Borštnar Franc, železniški msrr>eJrtor v p. v Ljubljani; 7. Cerne Franc, gostilničar Zaloška cesta 57; 8. Cerne Josip, posestnik v Zgornji Šiški: 9. "Dr. Debevee Frane, zdravnik v I^juHiiani: 10. TVrmastja Kame?, profesor v Ljubljani: 11. FioriančJč Izidor, r^jsestrnlk v Dra/v-Ijah: 12. Gersinič Anton, ravnate*j TPD v Ljirb*iani; 13. Hribar Rado, industrijalec v Ljubljani; 14 Tnž. Horvat AJoJBrj vseučfliski profesor v Ljubljani; 15. Jare Evgen, profesor v p. v Ljubljani; 16. Jare Franc, posesrtnik v Otoni tmI; 17. Jenko Aygrwt. posestnik v Lju»b-ttani; 18. Dr. KamnŠir Josip, odrvetnih v Lnibf lani; 19. KJfnar Pe*er. bančni ravna* eti v L"fcrbljan*.c 20. Dr. KHnar Tomaž, siteflni kanonik v LjiTbljaiii; 21. Kocnrnr Alojteri, ravnarterj in posestnik v Lju-bTiani: 22. Dr. Koron Man, odveffcrA v Ljirb-hraaii. 23. Kozami mik Viktor, knjigovodja v Ljubi iani; 24. Kralj Ivan, trgovski poslovodja v Tiiiilrtfmit, 25. Kranic Silvo, profesor v L^bliani. 26. Dr. KnSei Rado, vseu-ČMiSki pro-fnorvr v Ljtib^ni: 27 Inž. Jjfkh Rado. ravnatelj Kmotij-ske družbe v Ljubljani; 28. Mkar Stanko, tajnik OUZD v Ljub liani: 29. Lnrar Forrunat, banovinski šolski nadzornik v. p. v Ljubljani. 30. Inž. Majoe Alojzij, ravnatelj ke »SVavije« v Ljubljani; 31. Malgaj Tone, pleskar v Ljubljani; 32. Martinčič Avgust, Mjucavai&ar v Ljubljani; 33. Masič Pavel, ŽeleznišOd kontrolor v Ljubljani; 34. Mišvelj Miha, mizar in posestnik v Ljubljani; 35. Mnsar Jože, mesarski mojster t Ljubljani; 36. Novak Avgust, zasefc. uradnik t Ljubljani; 37. Novak Franc, posestnik na Vič«; 33. Oražem Josip, posest, in trgovec na Selu; 39. Osana Josip, profesor v LjtribAjarai; 40. Pavlic Ferdinand, gostilničar na Glinoah; 41. Pavlin Ivan, posestnik in dežmkar v Ljubljani; 42. Slapar Blaž, delavec v Rožni dolini: 43. Smersru Rudolf, pravni referent OUZD v Ljubljani; 44. Soss Kairo*, trgovec v Ljubljani; 45. Dr. Stanovnik Ivan, oxiv«etnik t Ljubljani; 46. Dr. Štele Franc, konservarjar v Ljub1 iani; 47. Slo jer Rajko. ravnatelj in ha*nt posestnik v Ljubljani; 48. Sušnik Stanko, z«sobni uradnik ia posestnik v Ljubljani; 49. Satehar Frane, vifiji postna kontrolor v LTubJiani; 50. Tomažič Franc, arhitekt v LJubljani; 51. U§enik Ivan, gostilničar v Ljubljani; 52. Vidmar Josip, učitelj v Ljubljani; 53 Wester Josip, sokriri na. dec : tpmp. -9 C, ja sno, niiirno, ?nega 76 con. prMe d« trdi pra. Rateče—Planica, Kranjska rora 17. de<-: tam p. -12 C, barom«1* er p»da. Jasno, m i -no, 40 Om prtiea. S3m«ka dobra Pohorje 17 ra Senl©rJ«v dom: temp -7. ja^ri,, mtr-no, na 60 cm podAajd 30 cm p«WMU ^t:" ka zelo dobra. Sorzna poročila. Čarih, 17. decembra: Beograd 7.08, Pariz 20.37, London 15.1875, Ne^rvork 306.25 Bruselj 51.975. Milan 24.82 dearinff, Madrid 42.225, Amsterdam 208775. Berlin 124, Dunaj 56.S0. Praga 12-78. Vartava 58.20, Bukareita 2^0. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« torek, 17. decembra 1935. Stev IX 7 Jugos vensko liga Snaći je imela drugi ebčtti zhov ■ lepo razvija olgarska i^jeno delovalo se Lfubljanaf 17. decembra. V >Zv*ezdi< ao se mofti zbraii Številni prijatelji bolgarskega naroda da prisostvujejo drugvmu občnem« zboru Jugo-ahDveci^e-bolgurske lig-e, kntore g-lavn* nam^n je dalo za čim tesnejše sodi kovanje z Bolgari in ki utrjuje pot temu jibanjn. Zborovaloe je Iskreno pozdravi! cvrods^d-nik g. Rasto PiiMoslemsek, nato pa je uvodoma poudarjal, da so se začeli le^ 1933. po zaslugi blagopokojnega fcrarja Aleksandra boljšati odno&aji med našo kraljevino in Bolgarijo. V zaveti, na daje samo bratski sporazum med STbi in Bolgari jamstvo ?j\ srečnejšo bodočnost vaefa jiižaih Slovanov, je bila sprožena misel ustanovitev organizacij, ki naj bi pospeševale zbližan je. V Beo£t<'dn je bila ustanovljena prva JS liga. podobna organizacija pa na bolgarski strani. Ko je bii led trtk«j na obeh staneh prebit in je bila za iRodna pesem« iz Bolgarije prav tako bolgarske akademike in jim bila na ipofeagD, ko so profili v Ujubijano r*h bi se razširilo znan** bolgarskega jezik« je dn tvrna oprava poTrfcmi osnova tečaj bo>arskega jezika., na katerem je poruče-\*?.} g Josip Radev. kateremu izjreka po-sebno zahvado i*a njespov trud. prav tako pa tudi mestni občini, ki je da in, rostore v šentjakobski šoli na r^zpo&ago. Jeseri je liga skupaj z bratski mi organizacijami Je Ijvgo in DruiStvoia prijateljev poljafeega naroda, prtredftlo častni večer cGSkosftova-gkim boigaraklirn in polivkam akademikom j da potre medicine cm na čast. Tudi v bodoče bo JB li&a vse svoje de-lo posvetna čim tesne jSemu zbližan ju obeh narodov Sporni«di priredi potovanje svo-jih članov v Bolgarijo z romanjem na Oplenac. Predsednik je zaključi1 svoj govor z apelom da vabi in kliče v krog JB lige vse. ki so z njimi istih misli in ki se nnvdufcu;Jejo za iste ideale. Nai se zavedajo, da SO delavci za jugosloveru?ko-bc4cm.r_ **ko zb.'ižanje in bratstvo, pionirji one velike ideje, katare končni cflj je Velika Ju. goslavija od Jadranskega do Črnega in Belega morja. Nato Je spregovoril dr. Stare, v imenu JO lige? ki je naglaSaJ važnost in potrebo zbližanja vseh slovanskih narodov na kulturnem in gospodarskem ^Ipi In pr-ecEa-g-a.1 sodelovanje ohoh lig. kakor tudi z Društvom prifateljev poljskega naroda Akademik Jež je poročal, da se ustanovi akademska poxiružniea JB lige, kar je gotovo kulturna potreba. Obema se je zahvalil predsednic g. Pustoslemr'.e.k, nato je pa podal tajnik JB Uge dr. Jug kratko. b ?!'• poročilo o delovanju lige. Po- ročilo v glavnem izpopolnjuje pred-sedni-kovo :n navaja prav lepe uspehe l^ge Že V prvih letih obwtoja V tečaj z? bolgarščino se je vpisalo 28 poslušalcev. O stanju blagajne je poročal, g Lajovic, mi to pa so dledfle volitve, pri katerih so bili izvoljeni v odbor gg. Ftasto Pusiosemšek, dr. švi-gelj. dr. Janko Lokar. Hrvoj Ma'ster, Ve-koalav Bučar, dr. Kozinc Janko, bajovfe, dr. Stanko Jugt Ivan JeSaČin, Duš ua Var-gazon, dr. P'ess, pref. Emil Adamič, gdč. Sonja Tonia. cand. iur. Janko Jež, dr. Ivo LajtSk, Ferdo Palovec, Erle Gombač, dr. Mavric^j Rus. Za namestnike p« dr. Egon Stare, Dominik Bezenš^k. dr. Bano, dr. Vlriimir Murko in Dušan Hinio a nadzorni odbOT gg. Milan Ing, Andrej Clabr-šček in Lojze šmuc. Pri slučajnostih so govorili še dr. Murko, Milvn Jug, Buenr. in drugi, ki so razpravljali o raznim društ^emh vprašanjih, zlasti o poglobitvi stikov med lirami. ga bumtelja iu vzgoJ.teij« in u«*tet-e ^ vrste iniaJiae, ki s£a iu narodnega dufaa. Lc vre-:t »sega meščan.-Cva «*e je regrutiralo eofcaSsko članstvo, me^i evyve sodelavce je žtei*> v<ao nak^iliOneJže re. prezantaute kranjskoga meščanstva. In ko j sies-injič društvo n-aš^o svoj krov v Na-rodnem iicim*i. 2 jep^i %-cliko te»U>vaJnicu in drugimi prostori, r"ed par leti si j« pa še uroitlo vzorno le;no telovadišče v ne posredni bližini me-ta, ima tkuiei- ne«pe" no podane vse pogoje za čiS bioloških prob, ki so bile pod vzete na vodeoaki deski soh; se je poja>nHo 35.42% pozitivnih reakcij. Ti učenci bodo Se potem rentgena pregiednni in tako bo mogoče to doradča-jočo noiadino stalno voditi v evidenci in rjodv-iemati potre>>ne zdravniška ukrepe, kar je najvecjeg-? po'ne"-»h z.^ z iravje ••trok. OsumJjene otroke bo dv^panzer od čaaa do časa kor. tro i ral k-- t*vko prepreči! va j rova obo-^nj« Prt na*, o a >Vih procejdh pa bo nvr-T'če ptat^tsttsšBii aliBfealiJ na 000, k*r je za pr^^-i^-^iO la e. entue'r.o terapijo nujr.o ;y>:nL,o .-le iz tega do_ aledneg.i in sistematič K -i delOvaDjl p o-tltuberkuloznega d^panzenr.a se vidi, Jooii-kpTi oomena ie te humana ueta»nov« za zdravje de>onegi. Ijudsitva v ru laT^»kin r^vir^ib, 2»to TIT^'ff1 tu-ii vso pozornost in moralno. Se bolj pa materijnlno podporo merodajnih čin.te.jev, ki so odgovorni za zdravje |h naprede^c narod*. — Prosvetni vefer Sokola: Tukajšnji SVv kol priredi v sredo, 00 '20. uri v sokolski droran: prosvetni v*»čer. na katerem bo predlawi 2. d:-. Dolžan o ve**>lj naši temi ji« Vsiopndcie ni, zalo naj bi bila bdele** 5>nivee.>a. — jLJUOlj a?"T^ flž 0 .--7 pfea p®ii€Mmi prazniKi. Skrbne g«»spC5l| zanimal© sa cene živil Ljubijans*!. 17. decemora Bli-lajo se prazniki, lepi božiooi' prazniki, ko naj zavlada mir ljudem ra zemli! in ko nai bodo pogrnjene mize v pHjerno toplih stanovanjih. Želja, ki navdaja w«_ kc*ar. ic da ne bo vsakomur izpolnjena, r-reveč je kfi6*či revSSine vsepovsod p vec mrkega egoizmu in prerhak) razurneva-fija za tegobe ubožcev, ka solznih oči zro v ta presudni svet kjer je sicer vsega dovolj pa ne za vse. Najh-ujAe skrbi imajo te dni nase gospodinje. Sitne so in nervozne, to ir. ono jism ni ršeC. Tudi energični v dneh pred prazniki pobei*n jo rred avIvrritativno si o hiSnih gospodinj, kssdar so pripravljajo k važ:;ejšeu:u t>p:evku čiščenja stnnovan.} in snaženja \>«e^a. kav je na tleh in r.a sre-na.h. Celo eiščcnia njihovih đ-enam'rc ne morejo ogovarjati, k*$co pa bu mogoče t^i-cer speci poticvo in si pribaviti se kako drugo dobroto ... Zelo važne 50 zdaj pred božičem trvne esne. Rlaga je povsod v izobilju, na stojnicah in iz/a izIo?b v trgovinah se ponujajo nfljfinejše poslastice Vendar pa je treba računati, kalkulirati in ee pov?od otnejevati. Gospodinje se pomenkujejo o slabih časih doma. na hodnikih, ne unčah in sredi nakopičenega blaga na trm Istočasno pa jih to blai?o vabi in mika. zanj .govori £tK>v:>mi prodajalec i 11 proda * wkv in govori zanj stara navada, da mora priti za buitč kaj boljšega pod zob. Tržne cene se v LjublJMi pted prazniki nikakor n'wo dvignile in so proli§e. K portcatn spadajc tud* oreHi, sta ka^err nravi 10 je bila letos., v a i pri nas, slaba letina Navzlic temu pa je Ljubljana s tem žlahtnim sadom dobro za-ložena Orehe prodaiajo lumene po 22 flo 35 Din ki. v Utpinicab na po 8 Din Rozine so po 14 Din leg, pa »udi veo. kakor je kvaliteta. F. nako je na raznolago najfinejSM med že no 16 do 18 Din kg Na božično mizo ;pad 1, če sc le d-n tudi perutnina. Živrga pi^oaitca doj š na t-r-5" za do 25 Din. race so po 15 do 20 Din, kg j zaklane pitane race pa stilne iS Din do-j čVn .stane gos kg 3o do -10 Dr-. Purmaii j at^i e 35 do 6<"' Din, :e pu med prodajalci nada konkurenca, zlasti med domačimi in I or»:mi iz notranjosti države, kj do vala jo na trg fedalje več te vrste perutnine. nej_ več na škodo mesarjev, ki jih to romalo jezi. Divjačina je letos v Ljubljani izredno noceni. Kg srne stane 10 do 18 Din, zajca dobiš celega za 20 do 25 Din. do&m stane divja raca 15 D:n G-oveje tne^o. prvovrstno, t*e prodaja i>d S do 10 Dm kg, slabše pa od 5 do 7 Din. Svinjina stane 14 do 16 Dm, slanina 12 do 14 Din. saio 15 dr. 16 in mast od 16 do 16 Din kg. Sadje pa «e ie zdai ?e precej nodražflo. Jabolka sinejo 2 do 5 Din kg, hrufike so po vS Din. oranže., ki jih je žv mn- qo na trgu, zlasti Španskih In grških, ra stanejo komad 1 do 2 Din. hep9 r«jstava pf'eprog Ljubljana. 17. decembra Splitska banovinska tkalnica preprog in narodnih vezenin, ki je a svojimi razstava« mi v LjuMjani že opetovano vzbudila zanimanje« se je odločila otvoriti v Ljubljani stalno razstavo svojih izdelkov in je ta svoj skler 1. decembra tudi izvržil- V zgornuein nadstropju velike HfHlžetove trgovine v Frančiškanski ulici razstavlja nad 100 prekrasnih preprog z res izbranimi mot'vi, polej4 tega pa tudi vebko stevih) drugih ročnih vezenin in neu^ai zeio tieuih lesenih izdelkov. Izdelki že iaini po sebi zaslužijo ve'iko po7orao?t. saj so pravo narodno delo in nain predstavljajo solrtčno Dalmacije s strai.", ki je doslej prav z*> prav še nismo poznali. Razstava ie nam ia-no pokazala, da te vrste narodne umetnosti niso naitolj udomačene le v krajih Bone in Južne Srbije, temveč da tudi »a* i lepa D-.lm^cija 7 drugimi ki. i v tej narodni 1 itnosti zelo uspešno tekmuje. Vsak posamrzni razs*jvljeni koniad je umetnost Ease. ki nehote pritegne opazo ilca "n vzbu-ta občudovanje oneg.. težkeqa. dolgotrajne« zs. dela, ki UiTvarja te umetnine. Ogled te razstave, kakor tudi vsake dru-re, je seveda brezobvezen a tudi brezplačen. Bilo bf potrebno, da jo Ljubljančani v 9m ve&jem številu obidejo in tako spo-niavajo lepe izdelke naae domovine. Ob tej priliki lahko izrazimo obžalovanje, d?, je 7 nadih slovenskih krajih domača, hišna »brt skoraj popoinoma izumrla, daai more predstav! i a ti za delovne in pridne roke prav lep zaslužek, a Obenem vedno o** vi ta ono, kar je najlepše — narodno. društva v Kranju Krynj, 3 7. deceaniL^a SokolsJci pokret v K ran ju t ki so ga obudili v življenje vneti krar.'ki narodnjaki, je prav za prav pričelo v I, 1SC*0—70, i«U .' Sma&e z ustanovitvijo ^Južnega Sokola £>\-akrat je bilo društve v Kranju ustanv 'j^n.o. roia obaki-at je ra^ii nasprotovaraja avstrijskih oblasti prenehalo. Tretjič je bilo .:«tano7\jan0 31. decembra 1€^5 in \j BO jo kranjsko sokolsko dtru^tvo ob-drfaio, napi-edoA'ajlo, preživelo je zadnj-a leta aokol ' o tako nenaklonjene avetri; «ke monarhije im vojn« vihre ter stopi-v novo nacioinajiv:. jiugoslo vensko «l«ržav( K^o se ne spominja ^nih lepih velikih io-k'.'-kili, zuasti £iiix.i% z lov tako izpr< vo_.ie In še bolj Po VoJnl Sokolski b0rc ki oq vodili drogttg v zadp.tih štirih flece-nifih. bodo objavlja1: !,.pe spomine na v«o preteklo dobo. ki bo ravno te dni z?. klju?ila svojo 40. leto. Jubilej 40 ietmice pomernja za v«ako d-ru §tvo lep pna^nlk, revijo opravljenega dela, uspehov, vesel* in tud* taložnih do godkov. Ravno v Kramju je Sokolsko dru. šLvo kot eminentna nacijona'na org-aniza cija izpoinjevaia vseskozi nalogo narodme- Smučarski dom SK Bntstva Jesenice. 14. decembra. Vzmodno od Golice se vrste j*rebeni in sedla ki s,-* Bra na?: pradedje de r::z prosHfajo krasni amalki tereni, po katerih so vozili naši prvi smučanji, ki pa se za večino mlatših smučarjev ostali do znd_ nie^a časa večinoma nepoznani Lepa Mnrkeijeva planina je bila prva smuč-irska postojanka jeseniških rn IjubTjVmslrifi carjev prvih pionirjev b?le-.a sporta Od tega *asa ie minulo 2e nekaj fet. življenje ie prineslo seboj novo ^of-rnjc in nove nmeri telesnega ? bania ki pride najbolj do izraza zunaj v prost; naravi. Tako je SK Bratstvo v tek 1 braekega m te^a leta y. ve'ikimi žrtvam"' agilnega članstva dogradil ponosni smučnr^k: dom, ki predstavlja vrednost preko I pospravil, dvoje zojie, v ■3jTM^rrrlaj**¥>,aWJ poletni in jv*eiie*Ki seaooi hudo Lrpeie. Neuien Klub: b ia iiU)aj*' v.oje nmilhimiLB sefecije, so sc se>de..j, ko j c- f*ukuk,. v ok.otJaiai.iii p^miiiali ugodna, vir^ja i vwo vneiUK) aa uoi>. đpouH. Ub*au >ctubi pa, k.» atmaJO ^uui^rs&jih sekcij, se piMiprav^ijajo, da jih u^liuiove. j^ti te da, je Luk;; \>iip. Auutloi" u»i.iijm»v»i4 č»vojo (zbralo soicajo, ku še maiTijavo !«iuye. Se tekom letošnje, zime bo seKcija pTijavijOiua »Ziimoko aporiaeiBn aavaeuč, Nova ©eko^ja bo V ki;*atiwo;ii o;-^.o.i;.zu a ta ?*aiu« vneuv. Ir.aj za iač-eunke m voz^-oe. Ta teoaj bo otvor- j«u. kaaajr bodo v nu£' pianimaki ukoldca naj- ggpjdno^C snefck; prLLake. l>oalej je njav- •jeiiu novi sesiujiji ie 25 veciikoaik. že avež- banih sm^ieacjev in trenerjev, ki bouo skrbela da bo tečaj res uspešno aaključeti. Te- ča; bo trajaii 10 dtni nn v dem času upa vodstvo odseka odnosilo tečaja wse pobjuvij-ene ulujto-začetnike tenielijk) izur'M v eini4*eanju. Pri tej priliki se znoua načenja vprašanje zgraditve primerne smu^airsJce skicikainice v pjahinsfci okoblci Trbovelj, saj je teman na pobočjih MrzLioe, Knezdola aH Sv. Plam ne jako mjodan tako tei bi se datk« itrrad ti z raamer.»aia mailimi stroški lopa skakam ca. Viši klubi .n p^fkrfti. ki cie bivoo z /j.no.kim spori um, pj nvoraOi seveda započeti sol;da.rnjo aikcijo. pa bi bila tudi Ui -tie>a.. da^iravno na videz lizika, izvr^lJ-KTa z dobno \x>ljo, kakor je bila težko izvedljiva tudi zamisel napolkir»e voiiovola studenomce nr. Mrzi'-i- ci. pa je vendar!p ie peailtolrajua m fo s razmeroma pra»v kratkem čai?u m z mah nT? stroški. Treba je le dobre volje RaTJuruL':-vo. da bi takp skakaViiea. k: bi io v kuluku poinasrale graojšti krepke roke naših amu-čarv>ktli čot. bi-la silrio privlaona tud«i za smučarje od drusrod in če so ^: k> gertadliM Zaizonj«ni; jo bodo tem h»žje Trbovel>?ani. bi imajo friknal ?ol'ko smučarjev kakor na^i ^^edi — Zato ;e u^ano-vlianje «nn^-«r-ilcih sslcaij za razvo1 Bunskem športa v c -virjih nadjvip koristno ^ m ve? injaniro^nnih amu-eariev tf*m večja bo možnoflt zgraditve sm>u-ca^ke -«akakaln:ce. On: tsmuoa-rii k «e žw>le udole?it: feoaia. na* se »avij^ \T«*kafineie do 18 t m v klubovem lokam -\mi"^r-]a v^ajk dan od 3. do "1 nrp oon^ld-n" To-č^a; bo bircdBotežan 71 Man p neicefjV vtncHl sra bo pa anani amiBaiNI i prvafc e Tome Pire. — — še o z^firanhi jetfUe. Tz por^ć^-t o de^ovan^ hafca Jfiv Tona uroi 11 ul»wii'k il1«* t ne, p;a rVir"*""■'ria v y^^~*^ih ? m°*< ie raizvkfcio, da je bfflo skupno preiakanih m ](k ^ ^ vw*n^ ^ —Scrtmlnn smrf. V soboto zvečer je v tovarni KID na Jesenicah omahnil 5-1 letni delavec Mali Anton in se zgrudit mrtev na •Ia. Zadela i*a je srčna kap. Poklicani zdrav* nik «». dr. Seh-.vab. ki je nemildonM pribite!, ie mogel ugotoviti samo smrt. Truplo 0S> ia'ikega moža so na odredbo zdravnika prepeljali na dom, od koder sc je vršil po-^ c*> na famo pckop-ališee na Jesenicah Pokojni Mali, ki je bil zaposlen pri podjetju 30 let, zapušča vdovo, sina in hčerko, ki pa sta pre klfeljena. — 1*0 kratki in mučni bolezni pe je v bolnici bratovske skladnice preminul v 4o letu srarcfs-ti Liehtenegar Ferdi-o'.nd. žićar v tovarni KID na Tesendieah. stanuj-«^ v Mojstrani. Pokojni, ki je delal v tovarni 16 let. zapušča žalujočo vdovo m 5 nepreskrbljenih otrok. Bodi obema ohranjen lep spomin, hudo prizadetim preostalim pa nase iskreno sožalje. — l^zi\man;e rimskih radosii. Po Gorenjskem amo dobili v zndntem času precej snega. Po dolinah ga leži okrog 25 cm. višje v gorah pa celo poi metra in tudi več. Cesti, ki vadi ne Golico in ostale vrhove Karavank, je vedno poVra smučarjev in sankačev, ki uživajo na snežnih poljanah in na cesti zimske radovi! v zvrhani meri. Naj" bolj živahno je pa v tem prelepem olanin->kem okolju ob sobot iS. ko odhajajo številne skupine smučarje.- na plainHe in v svoja topla planinska smuška zavetišča, od koder se ob nedelj«1 popoldne in zveJer vračajo preko zasneženih p*"'jan veseli in razigrani nazaj v dolino. — Naš Sokol si je rudi leto« rra svojem letnem telovadiščn pred Sokolskim domom uredil prostrano drsališče, ki se bodo poleg članov lahko posluževali nečlani proti malenkostni vstopnini. V minuli zimi je bilo drsališč vedno polno drsalcev obojega »po* la, ki so se večer za večerom vadili v drsab ni umetnosti. Ker je bilo drsališče vedno oolno, se je uprava društva letos odločila, da drsališče uredi v veliko večjem obsegu, ki bo zadoščalo skoraj za c bo morala radi ^oi/uli je zagovarjati. — l+v ju^dej. Te dni ^e prjian*)vala v Ptuju 80 letnico rojstva s;napa OtHlja Skraber. mati konservatorj;i in notarja g. Viktorja 3kra- erja Kljub . ok! .^r_aro-'i jo g"OSpa Se čila in zdrava Sv na nuw,a letaJ KOI ID AR DanSJil Torek, 17. decembra katoličani: La- DAN \ANJK PRIRK!>ITVE Kino M;;l«x»: l 1 .irlojeva t»»»a Krn« I !ii«m: \oe Iju'-ezui Kin«» s^iia HevttPa (premiera) Liabljanski f.1-.!1 predavanje univ. pruf. dr. Indrfca oi i« ?5 Predava j riee U-mm-IhoJ <>b j«;, pri Zvezi 1 ■ 1 >dinj. r»rt*4 t*. DlUži RNE USK IRNH D^nes: Mr. Sušnik Marijini tr<^ 5, Kurall. GofixMwUk,i c~sia \v Uolilaet ded. Cesta 2tL oktobra dl. 'snsr Hagen v Ljubljani Ljubljana, 17. deceaib 1 Danes ob 10 se je pripeljal v Ljubius no z monakovskiiu brz<<\ lakom norveški tre ner Gumiar T. Hai»en. ki bo prevzel trening na^e olimpijske vrsle na Pokljnkj. ha gen jo specialist za kla^iaio komLinauj >. zlasti pa za ^*>ke in se »e o njeni Hh^t Ruud izrazil, du je to s»pk>h najlolj^i m»r-veški l'.nr il^.jen odpotuje jutri na I'o* kljuko kjer takoj prične s trium^oin t)e o1'T! i j ske vrste. Naše sleiiališčr «. • Drama Začetek ob 20. utrl Torek. 17. decembra: Zaprto. SretUt, IS -lecemfcra: Vesela buž>a p0i Red' C. četrtek, 19. d»e«(mbra: Otnoci. Red B. Petek, 20. decembra: Zaprto* Soboto, -I. 'k^cer.cibir-j.: Prajk aJi Od krojaič. ka dj miniiit:-a. Rod C. Opera Začetek ob 30. url Torek, 17. decembra: Zaprto-Srede. IS. <-e<«embra: Kraljem Jjubljane<. Red Sreda, Četrtek, 19. deceanrnera. Izven. Drama Življenje stavnega francoskega dramatika Mollera nam sJika iart^memsika. drama ki Jo pripravlja ^rama 3&a bofžičme prazni ke v režiji g p,ratkn Krefta. Premiera bo na svet: dan zvečer. — Š konjem je hotel preizkn^ifi moč. ffJa-poc H. P. je rW>>! naroJitlo od »vojesa SfO-srpodarja. da potesrne s konji krame e ob- o^tneffa jarka. Hlapec je rew napresrel ko-Fije ter hoitH z njuni ;wvleči hlode. Konjn pa uiao hotel' poteLm'*?. kar io hkaooa Ti°iko isjez.;iV). da :-e k/vva uisi"r>ST,*J v no«nice. Kom j na ae niti' zmen'1 n' uyr.ri7. pač pa jo je hlapec slabo irirttpft ker te mu je pri tem ''omit ffomji oredai: zob. — Oficirska ^it^lnicn mHTwt? v proMamo kiabja *\avp Irikatfcll"..... nor^o-.i-Bkefja no- >nta^aai>uiin v oobeelc 19 t m. ob 20, uri v ''^UiS^a-^Hn ;3t rnroi^Oj'"^ %} HJIWt>T*H vf^hr ria Wi-tore??a vablj^nt*' ~^7e>~r^^-' rt*'n'-r~ » d*m?^-■■••'* ',n t.tv1'-' tpr r^~i''it.^tv V(?fOn,o.:rm ry* _ S Tdapkomi y« 'e T>o1j»-v-a^ A \f iz Haid;r>'*» *^ b»*>*» \»cij».V*i*»-i TVM'o'fl n •> rv"d*>] k^vnr *<3"" ^a *v*-KV<>-'.r**-«vi >-w 1*»v»; <\r* fe rnrvr^.1 'v*r*M ^^fgma0k« pOSSpS. A. :

nflr'iV t Ttirfli v t -v,-(v-ii-r^ ii..n, Iz Rajhenburga — 1'aiuaujkanje učnih uio^i. %n netk.i; |f| Ui ifltaiež ucite^b^va na aaM šuiu pomi. Zuiito tšo rattrtMi pt-e.'iaipvjiinJHau m 1 asijaVDi BOBI V ueiJLaloriu MMWM pa*K-ewii utu: o> noeijCov. iauve ^:xx;UrejaiPt-ujrtve sta d«»ie.aua Jsva ra&reJa. .\ujuo potrebu« je paralnsVi k drugomu iu če'jrUvuu raflrediu. K^idi *pki^-aje^a puuwuij)k lira no Ww n*orajo po*** ttigia k*t»vno pc več ur pr*ti \ lt*niUi pro- afaonii. V Latko aalrpasjUl luiz-rtviiij jg ogroženo z*liraMje otiroiv. kakor tud: uAiteJustva m Umh u&m uapen otrok ne more biti sa-do\xjdjiv. Proc>MU»o u:».,u-. da z državno ua-roestitvijo ali iz podpor b»-*i>«j kraAkini en*> pono-eaM, da >e umri tu.o. jsnjr; Joteoieti) fenadetnaE Z- Sreeko Kajner. BwMKepi nI neka «0 v pettsk z julruiijim \*..t^-» i, :•:•::{«*»-Ijaia iz Ljubtjane- Pogreb **e je vržiJ 1 postaje na domaoe itokopaLi&ce. Na zadnji P^-ti ei> sja spremili =Me»\ijini sneunoi ini prijatriji, kakor rudi vsi krajana. Naj v miru poftVva-Prizadetim naš- 0Š1 kije I V psidk je promi-nuila na Baratam pri Ra\jheir^»unji ^»ro^a rudniAke^a raatavratarja, -ja. Kristina Ko-d?ljeva. Pokojnica doflflti boteh«kt za ne-<,2>trav!jivo boleaaijou 1^> vojv>i oitupaicijn »e j a z možem pr osilila iz Gosisa lfca Ponovo in prevaaia lamoAnjo nakiiflko reiiav-arijo. SltEub 5>ooi jalni položni *lružii>o občutno a potkojnica e kiljub '.e^m tolavam m to2o*>am vztrajal« s >vrt jo j> reMa kaljenja. K vernemu i^-fcku «> jo ob V^vi-lra udeležbi občijM*tva ^remilo v ihvMhi po-jio'ine na raiherbursiko p->kopa!i^r--. \a,j ▼ mdru pooiva! OaaAoaesjN rodbini nw&e sožalje ! — Zlobna roka. V aadmlom ttvsru |e potri-nrtV) v Mler tr\m navii'tin r»or»e*tin ;*koni 5-6 p»ov. Vec^nan portep^jTi je ubot»e živjtjjj *7n-«tbH k f*e*bi m jim vrgol zasArupljeoo h ratno V naž trs prihajajo dkMngM (**le tkintrne brez-poselnih, kj ^takno 5 proanpna nadlegujejo naše doma-Mae. V tukaj&njom oikoViAu bnvamo sam (kxvolji revežev. za katere moramo skrbeti. Potrebna ie strožja kontrola nad buki-md nopnidipravi, ki veAinoma prihajajo k mm iz Zacneba in nadle^uj živahno. Od obeh 90 že pobrali podpise po vaseh, ki naj bj jima pri padle. Hoj se vrši le Se za nekatero vmesne vasi. ki imajo urade, cerkev in Solo v ViSnji *?ori, a jih hočejo odcepiti od vi5nieijorske občine. Taka je zlasti Velika Loka, za katero se potfjguje Žalna a jo želi obdržati viSnje-crortka občina. Enako je z vasjo Spol nje Brezovot ki je v vsem navezana na Vi&njo sroro, a le bila prej pod občino Polico. Tu* di sedaj so Hh pre_'0\.,ri!i, da so se sprva izrekli za Poliro, vendar pa so sc po Štirinajstdnevnem prevdarku vsi podpisali za Višnjo goro. — Za kopali§fe. Kljub temu, da je zima, delovanje za kopališče ni prenehalo. Kopališki odhor je šel po vpfleh občine ViSnje •zore, da tudi te nekoliko pripomorejo do zgraditve kopališča, ki bo po dosedanjih načrtih sodeč v čast in ponos ne *amo me* ^tu, temveč vsej visnjeriorski občini. Čeprav vlada po deželi huda kriza in čeprav kmečko ljudstvo od kopa'i^'a ne bo imelo ne« rw.rednih koristi, vendar je pokazalo veli ko razumevanje in dobre volje. Ker ni denarja, so dili predvsem les. skoraj vaak kmet je dal vsnj eno smreko, premožnejši ^evedf več. To ho odbor deloma porat)il ali prodal, denar pa obrnil za gradbeni mate- ii:il delavce in dnigo Snomladl bo odbor oričel z delom. Do takrat bodo nriprave končane Oibom želimo Čim več u«neha — \Vr:. sa* »»o ''■•^nice 1 tore; mor vn'i'i ^^ov r nijan- S "k in pokaže nrrmoido^emu hrbet. *fev '87 »S T O V F N S K T M A R O D« tore* decembra 1935. Strani DNEVNE VESTI — Zagreb ia spomenik kralju Aleksandra L V Zagrebu so zbrali za spomenik Magppufcejaetiiu kralju Aleksandru 1. Zedi-uitelju ie £.530.000 l>in. To pa Se ne zadostuje, ker hoče postaviti Zagreb kralju mu« ceniku Unpocanten spomenik £ato se je odbor za postavitev spomenika ponovno obrnil na prebivalstvo, naj prispeva za spomenik, da bodo čim prej zbrana potrebna denarna sredstva. V Ljubljani se pa o pri* pravah za postavitev spomenika kralju Aleksandru zadnje čase nič ne sliši. — Pomemben dan slovenske zna no* d in umetn0stj. v pone**el>ek, dne 23. t. m bo pi>iJj*\nib~en i«arj slovanske znajiosti umetnosti. Arbiter elegaJitiaruni sloven take b«>**kne uunebnosti. Cop naše moder ne, pisec one ganljive posmrtnice za svojim ne^mrtntan Im^cn iz stare cukrnrne AJeksandroivim, uroleiik naših klasikov Kersnika, Jurčiča. Tavčarja. oUie-ni pre. davatelj Al-me matris Ale^an-lrinae prpfe. sor__'ir. I vati Prijatelj slavi — hočeš no^eč — s>st>de**-'tjIetn'co rojstva Njegovi na.i-rvestejš:. njegovj učenci, biv&i in sedanji z antvarae počete jtUliiej svojega ljub i je nega učitelja s Posebno spominsko knjigo, k; iizt'v še pred božičem. Svojo zadev no belp&ko z dme 7. L m. izpopolnjujemo v to'f'ko, i;n — i\ iinriii! dobe gasilci podpore. Zadnjič smo poročali, da naše gasilske organizacije še vedno niso dobile nujno potrebne podpore iz fonda, ki so vanj po zakonu dolžne prispevati zavarovalnice, ker nekatere zavarovalnice še niso bile storile svoje dolžnosti. Zdaj so vse zavarovalnice vplačale po zakonu določene prispevke in ta«ko bodo v kratkem razdeljene naši ni gaailskiin če* tam težko pričakovane podpore. Gasilska zajednica dravske banovine je že razposlala okrožnice vsem gasilskim župani, naj ji poš* ljejo predloge glede razdelitve podpor. Pri razdeljevanju podpor bi se bilo treba strogo ozirati na stvarne potrebe gasilskih čet. da bodo dobile poti poro v prvi vrsti one čete. ki jo nalbolj potrebujejo, ki so se z nakupom gn?il>kef7a orodja in motornih brizgaln zadolžile tako. da dolarovi ovir.ijo njibovo delovanje. Prepričani smo, da bodo gasilske fcupe to upoštevale pri svojih predlogih £a«ilski zajednici. Odloča naj samo dejanska potreba, pomagati je treba v pr* vi vr^ti onini Setam. ki so podpore najbolj potrebne. Savski banovini so podpore Že razdeljene, gasilke župe in Čete so dobile 1.747.H09.24 Din, Casilskn zajednica pa 40$231.23 Din. r^mre KINO SLOGA sasasssa Danes nepreklicno zadnjikrat vesela burka Charlejeva teta s priljubljenim Faul Kempom v gl. vlogi Zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri gMppa—BtnirTi" i"" "1 — Tudi naši drsalci pojdejo v Garmisch Parl^nkircheir? Pred dobrim mesecem uesa-novijena jugostovenaka dnsaina zveza že marljivo deluje. V Ljubljani je že ustanovljen njen teimicir od bor z dvema reforento-ma mg. liloudek ia umetno disanje m VUc-tor Voduaak i& hookev rva iedu. LKrug.i na-me^tuLk v Zagrebu \ srenksču Zveze >e St^lic. Zveaaa je začela priprave za krepke^ organizacijo, če bo nunistnslvo za te-losno vago jo naroda odobrilo pod-joro pošlje Zveza na zimsko olimpijado v Ga>r*mi®eh PamtesnkiTchen hookev mošt'vo un otoa a4d tri tekmovalca v umetnem diivMuvju. — Kongres Zve*e bančnih zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov v Sarajevu je bil v nedeljo zaključen. Prvotno je kaz-abo. da se bo Zveza razbila, potem eo se pu duhovi pomirili i Ui vse tri skupine «*> se spoumole oplode spre)me»mbe pravil, tako da *e je obnam iikso edi/nstfivo Zveze. Koui-gires je pozva! vse v Zvez; v&lam jene organizacije naj ohratnijo ednni=>tvo Zveze im dela to v tem snrshj sporazumno S sorodnimi na.meseea&kimi delavskimi organ:ziaoijajn(i. mi=ijo apeJaeijskega eodišča v Ljuibij«un. sta napravili l pisarniški izpit zvamienid okrožnega sodišča v Ljubljani KarJa Kramjčeva s prav dobrim im Ida Parvlino va z dobrim uspehom. — K Stolu sedmorice odd. B v Zagr©bu je iimenovaai za katsaoijskega soinika (112) g. dr. Josi-p Fischinger, član apeiacij&kc-ga sodLšča in senačmi pre^selmik v Ljub. Ijsffii. — Meštrovif jugoslnvonski Michelangelo. Svod*»ko-ju!»osJoventsko Aružrvo v Stockiiol-mu ie r^i-red.Llo v nedeljo diruic»bnj večer, ki ee je iizprememij v lepo manifestacijo ^ved-ako >ucosi!ov«ne?keiiJa pnijaitelnstva- Predsed- ai3c diru^tva Amirej Li>nd>b!oni ^e predaval o nasenn davnem kiparrim MeMroviču. ki ga je nazval jugosloveneici Michelangelo. — Stuiučeva koća {'ć3ž>i m, pod Triglavom, je odprta od božičnih praznikov dalje do 10. januarja. Snega je nad 2 m. tako, da je okolica koče ter gornja Krma gladko zalita. Kočo oskrbuje znani vodnik g. Lojze Rekar, ki Vodi tudi po vseh zimskih smereh v območju Triglava. Z oskrbo te koče bo ustreženo vsem onim alpinistom* smučarjem, ki se žele za te dni umakniti visoko v planine, kjer so sedaj najlepše prilike za ture. Radi nosačev je pisati Lojzu Rekarju. gorskemu vodniku SPD v Zgornii Radovni ali pa se oglasiti pri zaupniku i^PD g. Gregorju Lahu v Mojstrani Zimska pota seda i Se niso markirana. zalo priporočamo to turo le dobrim pešcem in izvežbanrm smučarjem. — Tečaj za pouk za uč»te|jlce naroa nih Sol Kraljevska banska uprava nane rarva prirediti od 2. do vštetega 7 januar ja izpopoimjevalni tečaj za pouk telovadb za "či*e'-beo narodnih So' in to e bose' nirm oztrom na oovi učmi načrt, ki prodp-suje 2 telovadni mrl na teden. Tečaj se b(, vršil le v primeru, če se priglasi najmanj 20 uCiteJjic, sprejeAo pa se jih bo največ 30 Za učiteljice izveti Ljubljane se bo p»>-^krbelo za cenejšo skupno prehrano it* stanovanje; te stroške plača vsaka teč«; niča >eama. Prijave za tečaj z natančnim naslovo^n naj se pošljejo nekolkovane pro-svetinem u oddelku krati je vs>ke baneke uprave najkasneje <*o 23. decembra Po-zmeje dospele prijave *e do bodo upoštevale. Z. K. D. film senzacija iz džungle In živalstva RANG0 in drugo Sloni, tigri, levi. udavi, opice 11 lil II IMM^MMMBMMMI — Nova grobova. V stoalcah pri Luu Ijani je uemria v nedeljo zjutraj sop-'og uj>^kojenega profesorja ga. Marija Dekle va. k večnemu počitku jo poioae dianes ot 14. r"ogreb Do ia hiše žaiosti Stožic« št 97. V skofji Loki je umrla lane«- rdova posestnika kn klobučarja ga -Ivanka Jam nik. Pogreb bo jutri (>b 15. s Sporlnjega tr. ga 18 na fa-rr-o p^>kopališče. Pokujnicama blag spomin, težko prizadetem naše bakre, no sožaJje! — Slovenci v Ameriki. y Clevelandu je umrl Andrej Lrtos -tar 7S let. doma »z Ivanjega sela pri Rakeku. V Ameriki je bil 42 let, V Armi država Cansa? je av* limobil do smrti povozil Karla Murna. Pokojni je bil sta i 37 let doma iz Novrga mesta. V Ameriki zapušča ženo in ^tih odrasle otroke V Hesperii je podlegel *rčm hibi Matevž Hren. star 58 let. doma iz Šmartna pri Gornjem gradu. V i£ly je nenadoma umrl Ivan Smoleič. star 52 lel V She>boganu ie umrla Marija Leniger. doma iz Trnovega na Notranjskem, od koder je prišla v Ameriko pred 28 leti je najaktualnejši film radi dogodkov v Afriki — Vreme. Vremenska napoved prav:, da bo hiiidneje, spremenljivo vreme. Vče raj je snežilo v IRogaški Slatini in v Beogradu, deževalo pa v Skopim Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Skoplju 5, v Mariboru, Zagrebu^ Beogradu, S:u:ajevu 2, v Ljubljani l.o, v Ro-gaakj Slatuni 0.0. Davi je kazaj barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je zmi-šala —5.4. — Meso po dinarju. V Bosanski krajini so zaradi gospodarskih sankcij proti Italiji cene mesa moćne padle. V nekaterih krajih prodajajo goveje in ovčje meso po 2 ali ceuo po 1 Din pa ga kljub tomu ne morejo spraviti v denar. Zaradi pc-manjk.i-uji* krnic kmetje ne morejo rediti živine im jo koljejo kar doma. — 121 letna starka. V Bosanakesm Ko-bašu živi najstarejšji žena Jugoslavije Ha_ mija Muiagič stara 121 let. Starka živi v bedi v kolibi a svojim SO letnim sinom Ibiom. Navzlic bedi je pa se pri močeh tn nihče bi ji ne prsodil tako visoke sta rosti. Nedavno je prehodila peš 50 km dolgo pot od vasi Orahova do Bosanskega Kobuža. Starka sedi navadno doma, pije črno kavo in kadi. Rojena je bila v Uži-cah. Na smrt sploh še ne misli. — Brat ubil brata. V va^i Rakovcu blizu Rume je Gligorije Tomič ubil svoje-gi, brata Dragotinn. Gligorije prlsol nedavno kot vojak na dopust in so mu sosedje povedali, da njegov brat zelo grdo ravna z očetom. To je d-vlo bratoma povod, da sta se sprla, med prepirom je pa Gligorije z noicjn zabodel brata, da je takoj izdihnil. Iz Uubljjane —lj Kandidati za našo prenapolnjeno bol-niro se pripravljajo vsa-ko jutro na naših ulicah in hodnikih na izpit Prilike imajo pač dovolj. Le nekateri hodniki so posuli, ker sla pepel in žaganje tako draga in lju> bi otročicki morajo imeti tudi svoje nedpii* no veselje, da se drsajo. Marsikje so nam pustili tudi sneg. da je poledica tem ime-nitnejša. Tako je tudi posebno dragocena ledena skorja na Muzejskem trgu. na nip boij živahni {>oti. ki drži Čez park. Mladina je zelo zadovoljna z njo. vsi drugi pa morajo biti. ker ni nikogar ki bi zamah* ni! po ledu Potrpimo do pomladi! —lj Pota na Grad so zdaj ob poledici nevarna. Zadnje dni se je tam pripetilo le već tudi hujših, a še več manjšh nezgod. Grajska panote je pozim; najpri. ijubljenejše sprehajališče Ljub'janč niov, zato bi morala biti posuta z drobnim peskom ali žaganj, m. — Praktična darila za božič kakor sport* ne 9rajce. razno damske in moško perilo. >amoveznice. rokavice nogavice, šale i. t. d Vam nudi v dobri kvaliteti in po nizkih cenah M PIRNAT, Sv. Petra c. 22. in Poljanska c. 1. (Peglezen). —lj Jelen na Golovcu. V četrtek Jo je primahal iz krlmskib gozdov krepak jelen čez ljubJjansko Barje na Golovec Sled i-volila po Barju za mestom mimo vojaška ga etneišča preko Golovca doli v štepanjo vas blizu Novakove gos^1116. Na konci. Stepamje vasi nsuJ zaiaoio gostiJoio Franca Kregarja je pa jelon zavil nazaj na Golovec in jo ubraj proti jamarju. Lovci bodo kmalu dognali kam «e j"C zatekel. — lj Prihaja nam ras. ki je tako prepojen z lepoto 'la si vsakdo želi potrdila svojim čuvstvom posehno drobna -rčeca malčkov Caka jih presenečenje >Božična pravijifna ura«. Tu se jim t>odo dušice nasrkale toli ko lepega da bodo prerojene §e tedne in tedne Zato privedite dobri ane$ kraljica petfa GRACE II O O at E v mesmrtnih melodiiah iz Traviate, Carmen, Bntterfly v filmu aVoe Ifisbenni Predprodaja od 11—12.HO in od 15. ure dalje -Hi ELITNI KINO MATICA TELEFON 11-24 Danes ob 4.. 7 hk in 9 ^ uri •enaacija m atrakcija HARRV P LEL v velefilmu 2! lh aa « TISTI Senzacija kakršne se niste videli. 64 —ij Mlad naVihanec V nek" hšo na Tržašk :est! je pr.še! v:eraj popo'dne mladi brezp-tse'nj Vinko 2 . ki e prit;snd na kljuko vrat. vodeča v stanovanje pri-vatnega uradn ka Franca Z. V s a no van j u d uća j no ni (rilo n:koi»^r 'n «c 'e Vinko s tem kaj hitro okorisril. Iz omnre je vzel :-rno pelerino in klobok. nato pa hitro ix— g ini I Kšnjjrju. ^Croš-jar pa je odS-I jvjvpra-evat z^. bh\- lje in okoii^o o podtiCnena položaju in delu skupomskili odborov. Člana taro Je vab Ijeaio. de se Uidelei: sestanka v Clm ve^ jem številu. —c Umri je v Zavoiai 46 letni tesar ski poUT š. Valentin l^eibić. o^e petdi nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil vee let dsan obems-kega odboja za bivao občino Celje—okobeo Bil je znaoajen mož In zelo skrben tlruA-nski S-'oVenskega Naroda« ii €ei|a —c Giede a^čnje in prodaje božičnih arevesc v.pc^ar^u miiataio pOgtava£Bt«Q v Celju na zadevajo ua:e»dibo banske uprave z 1 1932. in ra/g\aša: božičua drevesca, ki se prevažajo ali prodajajo brez pre.ipi-■>anega izvornega potndiia ter taka, o Ka-.erih obctUoji uuiavičen sum, da so t-umiji-»ega iavorai &e bo'lo nnplmlli, Osebaim, \i piejiiusago odn^jano prevažajo potnic. zoa božiona drevesca od mesta prodaje is trg*aj do stanovanja, ni treba potrdila o izvoru. Ako kdo žali PoUnliio za množijo nad iJOO dreve»c ter jila naonerava Pvtsc icati s prebiralno sečnjo, torej ne ifca bi iz. vrau goloseke, uiora tudi to javiti me«st-lemui poglavarstvu, ki \m> izvršilo pi"a\(. easiio potrebne krajevne poizvedbe. Pro-dajalci božličnih drevesc morajo na tržn.b me«tih dati dnevno ugotoviti raz,pro(!»aJH> število drevesc po iK>:ieijskih ali tržnih organih in to iabeiežiti na potrdilu, prestopki te nare-libe se ^az.nujojo, kolikor nc veljajo zanj predpisi kazenskega zakona Po določnih § 166. zakona o gozdovih. Dovoljenja za proiiajo božionih drevesc se bo^.o i2?dajii.'a edmole na podlagi predpisa-aih i^vo'*nih potrdilih pri m^tneon tržnem nadzorstvu. —e Narodn; poslanec g. Ivan PrekoT-šek bc poročal v sredo IS. t, m, ob 2-0. na rednem članskem sestanku JNS za Ce- Iz Maribora — Abesinski časnik v Mariboru. Maribor ima veliko senzacijo. Včeraj ie prispel iz Avstrije / vlakom mlad tujec, crne polti in kodrastih las kar je takoj kazalo, da jo nekje iz dežele žgočega solnca. Ker ni iuiel nobenih potnih dokumentov so iia varnostne obla-ti prijele in ga začele izpraševati. tiovoril ie z^lo dobro francoščino. Izjavil je, da je abesinski podporočnik, ki je prišel v italijansko ujetništvo in da se piše Zulmah Sluno. Uit je v vojski rasa Sejuma ter je prvič {x>segel v bitko pri Adui. Abe-sinci so Lili premagani in Zulmah. ki'/i bil ranjen, je bil ujet. Poslali so ga v Eritrejo, nato pa v Evropo. V tržaški bolnišnici je okreval in kmalu nato pobegnil. Na Tirolskem je prekoračil mejo in se je nato prepeljal v Maribor. Izročili so ga mestnemu vojaškemu |H>veljstvu. — Državnomu tožilstvu je ov«deuu 4:.- letna pos**iLnica K. b. is 2g. Ra*b\ajiji. ker je o*>unilje*mt, da ai je dala o>:\jćen.a. Pi'osua je /.<■ So^evle, da bi Se. tedo za bo^ra bodo^«',"! uovoroje*ič>ku. ki ga pa ni nihče tWqI. — »Bajadera« za božič. i'i'ouilera operete »Bajadeia.v, enega iiaj.epš:b d«u pv-pu toniajl skta-latelja E. k^aiiiKuia, bo na Df vi :>t»ž.cuii praznik svecer. — Živa zgorela. V" Lipi v P*^kaiiuirjii se je te dni pripetila strašna no= Ko je Že pr.etna dekla Ma^la UMapova šla z goi>ečo svečo v klot, ta po nesrečnem uaklj*ičju padla m si z gorečo itaču za žgaia obleko. V lupu je blia liva laUa Klijoio takojšnji jx>ini je Li tropu v a h u dim opokliuaon po>Hegla. — Pr0«lava Ruske matice* V nedo.]j( zvečer je Ruska matic« v Mua*ibi>ru v K j zini dostojno prospavala 25 leUix\> mrt veiUv&ga ruskega pisatelje, ui misleca Leva Tolstoja. Ob tej priliki je govoru vst učiliški p roteč-o r g. »lir. Spoktor.-ki U Ljubljane o veličini Tolstoja In njegovih delih ter žel za svoja izvajanja k>Plo pri i znanje. j — Lizol# . . Včeraj ob 14. uri popold^u je btl 25 letat deavec Alojz Likau hz Hra. j stja v Pek-rah na ob»ku. U neinanega vzroka je mlnidenič izpd večjo količino I lizola. Ko jo v tanodievKii i>a*led, si j« pri tem nevarno poškuitoval slavo Mariborski reSevaCcl so zaisr.ruipljenca prepeljali v bo''!'^«). kjer so ga zdnavmiki re*ili prosto v'oljine smrti. je nekaj, Cesar Ljubljana še ni videla — iMetroan^i ^icuciiisc^. i>i'c\i o«o 2-0. Uii poaiove tragikomedijo »Ma-om^Siča»ui< za re*i B. To tako po svoji zasnovi kot tu~i Po siiej^i tea o^^|e»avi ti*»P^o delo zavzema uiei uov^j^^uii «šuaj\ttrapafc^ uii tvo"ba,uii pra.v vuinu me^Lo. — CirJ Debavec, o^icui ieZit«r IjuiOijanske liia. nie. režis;ra v mariborskem iV^st^^ igro v tren .^ejaujih s pro-oS^ui, ki jo je napisal Mautrice Ro»iande. l>r«iua »pada Po svoji a iejni nuu... v vrsto ti&tvh deu, ki so ma-nbor^kemu občinstvu zna-na in so tudi ugajala: .daetoriinckov s8MdtnOrob neznanega vojaka«. Prem etra _ Lokomotiva je iztirila. Blizu Bistrice pri Rušah je včeraj iztirila lokomotiva s tremi tovom ion i vagoni.. Večje akode ni bilo, prav tako tudi ni bilo nobeniJa človeških žrtev, bo to soboto. — Ljubljančan okraden v Mariboru. Ljubljanski m'-zar Ludvik Dornik je zaposlen pri delili v Pokojnim s k etm aavolu. Preko nedelje je opazil, da mu je neznani tat ukradel vee njegovo mizarsko orodje vredno preko 5O0 dinarjev Doa-nik je tat-vino prijavil mariborski policiji. Iz Zagorja — Vzgledna deklica. Fh-^jnaki od»-k tiu kajsnjega Sokola je v-pm-zx»rti v nedeljo dne 15. t. m. v SokoLskem domu kmečko burko v treh dejanjih >Vz^rle<±n« d,»kl <• i Igro je režira! društveni prosvetaj* br. Jože Kalan. Med nastopajočimi sita se odlikovala in tudi žela največji uspeh župan VaVntin Urh, ki ga je izvrstno podnj br. France KJun in br. Savse*k v vlogi Ju-r^a RedJkat občinskega biri^a- 2upano\ hči Hanicn. s. Kovačeva je prav nadarjena moč. LetoviSčarja Florijan Cibora (br. Fran Golobi m njegova Žena, predsednica drudtva za povzdigo morale (s. Rakorva) sta podila svoji vlogi prav dobro. V manjših vlogah so niistopili br. MikHč, Branko Golob, Grm, s. Brpr-le-zova. ftultnova to Je-sihova. Vsi zeAo dobro. Občirustvo se je pri >Vz:rledni dekrlci« prav dobro zibava-k> in prepričani smo, da bo dvoran h pri I reprizi prav dobro zasedena. —Občinske volitve. >Shižbend Mat banske uprave* obljavlja odlok bana( s katerim a« odrejajo za nedeljo 19. t. m. občinske volitve v občini Z^agorje ob Savi. R i*_ pis novih občinskih volitev se utemeljujte v odloku z naknadno preJcomađaciJo prizadete občine. Iz občisve Za^o>rje ob Sa^n 1 sta bila Sv. Planina in ded Sv. Urila pri-- ključona občini Trbovlje, ALI OGLASI beseda 0.50 para. davek Dir 3.—, beseda 1 Din, davek 5 Din, preklic} 6a pismene oogovore t?!eoe malih oglasov je treba priloži L) znamko - Popustov za male jglase ne priznamo KXXKKKXXXKX2*XKXKKXKft RAzno Seseda SO par da veh S.- Dto Najrnanjdi znesek o Din POSEBNO VEL«KO tZBllto cenenih Hubertus t»'a.^ev in le po krojenih zimskih lukenj do bite pri Preskerju. Sv. Petra c 14. ^L LtfPE -I A SLITE, trpežne, kompletne- ali posamezne kipe pa stir^ke. ovčice hlevčke vodn.ia e palme nudi najceneje Ko-niedic- Sv Petra cesta 17 Ljub tjana 3418 IZPOSOJAMO Gramofone po Din 5.— P osce po Din L—iaevao ZIMSKE ponošene površnike moške kupujem Mara Andlo* vic, Gallusovo nabrežje 27. 'ifijtS S PASA2A NEBOTICHI MALI OGLASI »SLOV NARODU« IMAJO SlOUCfeN USPEH* Zelo primerna BOŽ1ĆNA DARILA l * Največja izbira 1 * Oglejte si naše izložbe 1 \. & E. SKARRRNČ UUbUANA Umrla je naša mati, stara mati, goo^ IVANKA JAMNIK Pogreb vdova posestnika pokoj mrin Ie i niti liro in klobučarja. v sredo ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Spodnji trg štev 18, na farno pokopališče. SKOPJA LOKA. 17. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 17. decembra 1935. ?tev. 2b/ Vogelni kamen naše literarne kulture J^~*4avanje našega največjega prešerooslovca univ. prof. dr. Fr. Kidriča Ljubljana, 17. dccembr.a. Na nobenem predavanju ljudske univerze še ni bfla dvorana Delavske zbornice tako zasedena, kakor snoči. ko je predaval um v proi. dr Fr. Kidrič, naš največji presernosiovec. o Prešernu Predavatelj nam jc povedal toliko novega — zlasti za širšo publiko — in značilnega o Prešernu, da je bilo predavanje že Mto poseben dogodek Nedvomno je pa privabilo toliko poslušalcev, ker je dr Klidrič najboljši poznavalec Prešerna in naše literarne zgodovine sploh ter dober predavatelj. Prešeren je pred sto leti pripravljal ra tisk umetnine, ki bo na nje slovenski narod vedno ponosen. Toda ta pesnik s svojo zunanjostjo ni imponiral, m bil polbog že na zunaj. Njegova nečakinja je povedala odkrito, da »lep gospod stric nieo bili«. Pesnik ni imel niti visokega ^ela. Govornik ni bil ter se mu je zatikal jezik zaradi govorne napake. Hodil je sklonjen naprej. noc»e je slabo vzdigo-val ter vlekel z« seboj. Na obleko ni polagal posebne pozornosti. Karijere ni napravi) občudovanja vredne. 14 let je bil odvisen advokatski koneipijent. Prošnjo za samostojnega pdvokata je napisal petkrat zaman. Bil je skoraj vedno v denarnih stiskah. Pri ženskah Prešeren ni ime1 sreče Precej jih je bilo. a bile zanj »neusmiljene device«. Velika Prešernova liubezen«ka doba je trainla 5 let, ko je pa opeval Primičevo Julijo, ki ne zanj ni čutili nobenega nagne-nja. Knže. da je bil zaljubljen v vse lepe gosrilničarske hčere Do "Are Telovšek. ki je bila mati njegovih treh otrok, m več gojil ljubezni, ko sta minili dve leti doka i srečnega življenja z njo Širšemu obč;n«?^vu kot tnkšen ni velfal ta zaTvimnvp^i ženskarja in 71 interesantne*'' nred^tavnika nesrečno ljubezni Prešeren je pa bil odbranec. ki je lahko tekmoval s pesniki sodobne Evrope ko )e še "ive] Goethe CrCe trankvilaj vespe-roj«, nato pa smo slišali Damjana Vahna, duše tega esperantskega društva deklamacijo >Diru vi al mi« iz ust. gdč. Tin-ce Seljalcove- Z grenkobo v srcu, a z odločno hrabrostjo in jekleno voljo smo takoj dopustili, da je sedel h »klavirju« — naj mi odpuste vsi tovariši klavirji, da tudd t° nebogljeno stvar tako imenujem, Anton Vrečko ter spustil aa nas neko valčku podobno zadevo. ki bi se morda čisto človeško slišala da ni v poslednjih vzdahljajih se zvijajoči instrument škodoželjno ubil vsakega tona Z naslado smo lahko nato poslušali esperantski dvogovor g. Vahna »Mi estas feličaj infanoj«, ki sta ga srčkano dvogovorili sestrici Nada in Zlata Sitar. Prvi del večera je zaključil V ah en s širokim opisom esperantskegf dela njega ustanovitelja dr. Zamenhofa. Trepetajoč se je približal v začetku n. dela operni korepetitor Vladimir Kumar s še eno pričo — sam si ni upal — k umirajočemu bolniku klavirju ki mu je tedaj pokazal vse svoje ostre bele in črne zobe. Zatisnil je oči in hotel mežati: toda tovariš ga je s solzami v očeh vendarle preprosil, da je z blaznim pogumom segel po črnih in be_ esperantistov Hh klavirjevih zobeh ter Jim vrgel še kot Zadnji grizljaj koa Chopina in debelo kost Beethoven a Kumar je ostal sicer živ, toda, ko sem mu za vratmi pozneje izrekel svoje sožalje in mu stisnil roko, sem čutil, da ima vsaj 40 stopinj vročine. Upam. da si je težko ogroženo zdravje do danes na kakšnem drugem klavirju že znatno popravil. Res. škoda bi ga bilo; mož je simpatičen in sicer prav dobro in spretno igra. Mučno sprostimo sta se slišali potem dve Vahnovi deklamaciji »Sub nia verda ste*©* (Angelo Pahor). »Kien mi vokas'< (Anton Piši jer) ter dvogovor >AJ naskigtago« ki sta ga zopet izvajali dve Sitarjevi dekletci. Poslednji klavirski napad g. Kumar je u bežal domov naravnost v posteljo — je organiziral spremljevalec dr. Zupanič. pomagal pa mu je bas-baritonist Ivan Polak. No. ali je klav^ že zatisnil svoje trudne oči, ali je Znpa'vc bolj na rahlo delal nad njim zadnje križe, naj že bo kakorkoli, napad se ni v polni meri noareoil. Nemara je pa kapitulira' pred pevcem5 ki je v resnici kaj čedno zapel štiri pesmi in moral eno celo ponoviti, še enkrat smo čuli obe Sitarjevi punčki v dvogovoru Vahna »Tin vojo« Celo prav luštkano sta zapeli, kje so moje rožice«. Ta pesmica in pa uvodna državna himna ma je vrnila vero v človeštvo in up na boljše Čas«. Ako klavir do tega trenutka ni še komčnoveljavno izdihnil, bi priporočal lastniku, da ga oferi-ra za razsteničenje hotelom, vojašnicam itd. V sobo postavljen in zaigran uniči na mah vso golazen. —č. Čudno tečenje nahoda Menda ni nikogar med nami, ko bi še nokat ne imel nahoda. Jesen, zorna in nahod so nerazdružno zi^ezani. Večkrat Čitamo o sredstvih proti nahodu ali o načinu ledenja te neprijetne bolezni. Zanimamo se za to, saj je aahod zelo neprijeten, večkrat pa tudi zabrten sovražnik našega zdravja Pozabljamo pa. ds je najboljša zaščita pred nahodom utrjevanje telesa, da mu ne more vsak mrtaz do živega. Zaiman se utrjujejo ljudje, ki morajo sedeti Čez dan v preveč zakurjenih sobah, kn stop jo iz sobe. že se jih p ritme nahod, če je zun&i mraz Najrazličnejša sredstva priporočajo p no ti nahodu, le žal da m nobeno dovolj učmkoviito. Bsperanski mesečariik v Haagu »La Pra-ilko« poroča, da je neki Anglež odkril nov način zdravljenja nahoda. Mož trdi. da lahko že vnaprej prepreči širjenje nahoda, čim začuti, da se mu oglaša. Razveže si trakove na čevljih, čez nekaj časa )ih pa zopet zaveže. To je baje 6ital pred dvema lotoma v nekem južnoafriškem fcstu in tepa nasveta se dosledno drži. Baje se sa nahod natkoJi ne prime. Čudno se sKfti to. vendar pa lahko rjoskusimo. saj nas nič ne stame Vprašanje je samo. kaj naj store tisti, lri ne nosriijo ©evljev na zadrgo. Tudi nfim bi moral An-2:1 ež kaj svetovati. lestno naslado kakor človek, ki si preteguje od utrujenosti izčrpane ude Razumeli so medsebojno svoje breme in vedeli, da čutijo vsi trije isto sladko onemoglost. DrugI dan se je rabbi Gabriel poslovil od Siissa. Sklenil je bil, .da se ne bo nikoli več vrnil v to deželo. Siiss ie bil mehkejši in dovzerneiši kakor ponavadi. Navzlic temu. da se je jezil na rabbija ;n zasmehljivo odklanjal kot prazne čenče njegovo željo, da bi krenil s poti, na katero je bil zavil da ga je imel vendar rad pri sebi. Na obrazu debeluhastega, grdega moža ie bil odsev otroka. Naemine san;e so se skrivale pod njegovim širokim, nizkim čelom z ozkimi brazgotinami črke $in Stal je pred kabalistom neodločno in rad bi bil zaslišal ter spregovoril nežnejšo besedo Toda rabbi Gabriel ie bfl mrk rn molčeč kakor vedno. Njegove kniige in kabalistične potrebščine so bile že skoraj vse odpeljane. S svojim mrmraiočim glasom je dajal še tu pa tam kratka navo-d;la staremu slugi Potem je obrnjen protf vzhodu, proti Sionu Dred nastopom dolge poti še pomolil in nonovil trikrat po vrsti priznanje vere v Jahvovo pomoč. Uprl ie v Siissa svoje kalno sive steklene očr ^er zamrmra^ kra+ko »n osorno zadnr oozdrav: Mir s teboj! Potem je odšel z Jantie. debelo zavaljeno služkinio. ki io ie hotel odpel tati nazaj v njeno domovino Suss ie videl, kako izeinia nie-gov ^ahko urx>gnien: hrbe* med gred;ca- London ima novo senzacije Indijski princ Ali Khan se hoče poročiti z lojeno ženo pivovarnarja Guinessa London ima novo senzacijo. Vse mesto govori o ločitvi zakona in nji sledeči po* roki Niti glavni junak; te senzacije niso obrnili nase tolike pozornosti, kakor dogodki, ki se pleto okrog njih. Pred ločitvijo zakona stoječa žena in bodoča nevesta je soproga pivovarnarja Guinessa, njen novi mož bo pa najbrž princ Ali Khan. Ta indijski princ je sin Age K han a in kot njegov najstarejši sin tudi njegov dedič m obenem dedič dedič sključa od raja«. Aga Khan je namreč duhovni poglavar mohamedanske sekte v Indiji, tako zvanih ismelitov. ki ima več milijonov privržencev. Ta sekta je razširjena tudi v drugih deželah, zlasti v Sinji in Perziji, in njeni privrženci časte Alija, prvega moslimina, prorokovega nečaka in zeta. njegovega naj* boljšega pomočnika. Imenujejo se po njegovemu vnuku Ismaelu ismaeliti. Njihov nauk se nekoliko razlikuje od korana. To Še ni tako važno, pač je pa zanimivo in nesporno, da ima ta sekta v rokah »kljuC od raia« čuvar te$a ključa je vedno poglavar sekte, ki je zda i rVgfl Khan. po njegovi sm-H bo pa Ali Khan. Privrženci sekte niso bili zndovol'jni bas" / vsem. kar je počel Agi Khan. Ko se je oženil z Italijanko, Alijevo materio. so vsi mislili, da bo prestopila njegova žena rojena markiza Magliano. v mohamedansko vero. V splošno razočaranje in ogorčenje pa tega ni storila. Pozneje se je oženil Aga Khan z zelo lepo prodajalko iz parrsike slaščičarne Marcelo Ceronnovo Njegovi pod* ložniki so doživeli še drugo razočaranje, kajti tudi Marcela ni hotela prestopiti v mohamedansko vero. Zakon pa v življenju muslimanov ni tako važen in tako lahko za-tisnejo eno oko. če glede vere ne gre vse gladko. Drugače pa gledajo ismaeliti na alkohol. Zdaj vlada med njimi silno razburjenje, vsi čutijo v sebi globok odpor pri misli, da bi se mogel njihov princ Ali oženiti z ločeno ženo in povrhu še z ločeno ženo moža. ki je v tako tesnih stikm z alkoholom. §e večjega groza se pola^ca Ismaelitov. če pomislijo, da je bila v tesnih stikih z alkoholom tudi iz vol jenka njihovega princa. Piti alkoholne pijače pomeni namreč za istna* elite neodpustljiv greh. Toda kaj storiti? se vprašujejo in nihče jim na to vprašanje ne more odgovoriti. Vsiljuje se iim pa še drugo vprašanje, ali naj »ključ od raja« preide po smrti Aga Khane v roke nedostojnega in nevrednega naslednika Iziguba tega ključa bi ne bolela samo očetu, temveč tudi sina, kajti vkljuc od raja« ne prinaša samo nebeških radosti, temveč tudi mnoge dobrote na tem svetu. Tako prirede svečeniki te sekte vsako leto svečanost otre-sanja drevesa pagoda. K tej svečanosti morajo povabljeni verniki prinesti v listih za* vrte novčiče pagode — vsak je vreden približno 25 dolarjev — in te novčiče polože k drevesu, pozneje jih pa dobi Aga Khan. Na svečanost so povabljeni samo premožni, ki lahko prineso dragocene novčiče. Toda tako povabilo nekaj pomeni. Će bi Aga Khan ne prečital imen povabljenih bi nihče ne pri^e' v raj. Ker pa preCita Aga Khan samo ime na tistih povabljencev, ki se svečanosti res udele/c. pridejo pač vsi in vsak prinese sruj prispevek. Vsako leto mora Aga Kh.m dobiti tudi toliko zlata na račun davkov kolikot teh ta sam. Aga Khan velja za raki. svetega, da drago prodajajo vodo. v karcr' se kop lje. Nebeškim radostim se pridru/uiejo tu di mnoge posvetne. Princ Ali se bo moral v kratkem odločiti pred kongresom ^ve^eir kov svoj« sekte, za nebeške in posvetne r* doati ali pa za ženitev z Guinessovo N; torej čuda. da njegovi podložniki s toliko napetostjo pričakujejo, za kaj se bo od-ločiL Denar ne princa sreče Reveži so vedno žiiveHl in žive r»e / |/\*' suha im začeti novo življenje v i*'-'**! narav daileč od bank in vse*rn. kar je z nji ni' v zveni. Za pozmeje je imel samo le en na^rt. hotel .1e kandidirati 7n noalase* » pari in poseči • polit.iono žaljenje, dta bi ^r>o*nriil še njegove rivkavnosrt-i in rradlorje. Zal pa do te m b:ri podobni mračnem lažnim nrorokom. odklonili njegov dar Ves skrušen se .e vrnil domov vzel pero in papir ter napisal roman v stihih »2a1o*pev. dms'če se ne more nazvati, nad smrt:n e^sno-dične Naenr ^fi^^ove. toda poštene«, pesem, ki se ie začemate takole »Krutn smrt strast5 v*eh vir n? zemlji, še rebe nam ie vzela prekrasna Naemi . To pesem ie recitiral potem shržkinil Jantje :n pri tem so mu tekle po licih vroče solze. Temu dobrodušnemu. pošfenemu možu je torei ooverila lantje svo o čmos> vo mačko. Magister o !e spremi rad in z najboljšimi nameni Pri tei priliki s^a se srečala * Sussom Zdaj. neka/ dm. predno e zacustil bel' dom. ki 'e za vedno papadel tišin-" in pozabi, ja kaza1 ž;d velik nemir, begal ie sem in tia. Ustavljal se ie med tul;pani in pred steno, na ka- teri je bil narisan nebeški človek n ka-balisttčno drevo. Cim je zagledal magistra, mu je samozavestno namignil tei zastavil nekaj drznih, oholih vprašanj. Jakob Polvkarp Schober, ki ie postal takoj plah in nežen, če je govoril kdo z njim prijazno, je videl v samozavesrnih in osornih ž;dovih besedah preizkušnjo rn skušnjavo, pri kateri je takoj zapodil vso svojo prirojeno strahonetnnst daleč ta v kot. Debeluhasti mož z m?čko v naročju se ie vzravnal bojevito, čeorav mu je srce močno utripalo, ;n pripravlja' se je postaviti se v bran sa*anu. finančnemu ravnatelju z ostrim, dolg'm orožjem svoje vere. češ. da ga privede ni pravo pot. Suss. ta' ie poznal magistra po pripovedovanju Magdalene Sbvle in ki je bil obveščen *udi o n>:gov'h sestankih z Naemi, ga je poslušal nekaj časa molče, toda ne ironično, kakor, je b:la niegovn navada, temveč nrei zamišljeno 4ako. da ie magister že začel upat: in da ie povečal svo;o vnemo. Pr; tem ie tako nočno okorni m val z ramen da mu je mačka 'išla Ta čas. ko 'e skušal »reti ;o. ne da bi prek:nil svoj ogm"ev;ti govor, se :e b;l finančn" ravnatel' menda odločil za nekaj, naenkrat todo mirno *c prekin1'1 magistra in napel;nl pogovor drugnm Brez posebnega truda si ie nrid^bil za-uoanie mladega mo?a Ni vzoodbuia' en e k pripovedovarr'n Tako ie kmalu zvedel mnniro ?z privam h -azmer t magistrov^ /elia. zvedel ;e tudi to. kako krivično ie Wll odbita niegova prošnia da b; nnc*ol k^^zničar Tvrci-ije Joaif: Zupančič. — Za »Narodno dsksmo« /Ttan Jezurteit — cjmivo to del Usta Oton Chnstof. — Val v Ljubljani