obračajo časi gospodje svojega plnSČa po vetru piSefiem iz ljudstva,
po latinski: iniecra contribuens plebsl
V naglici, s ktero se ima rešiti državni proračun že na pol preteklega leta in potem gredoč proračuni posameznik dežel itd. našli bi še dokaj nedosledne dlake, ko Iii sc pralni ne «ogibali. Vendar je mogoče, da se zasučejo Se slednja vprašanja drugače knkor je zdaj čuti, toraj sc vrnemo k dnevni kroniki.
Že v 11. broji smo nneiinnili svojim brnlccm, da se misli ukazoma vvesti nova politična organizacija «tajniške, in sicer da su bo napravilo 15 okrajnih glavarstev mesto 64 doscdajnili okrnjiiili uradnij. Glasu nismo prav verjeli, ker nam ni filo v glavo, da bi se pri deželni politični organizaciji eelo prezirala dežela in deželni zbor. Teli mnenje bi bilo po iinScm priprostem prepričanji imelo parlamentarno-ljudsko ministerstvo čuti, če tudi b: — zavoljo lepšega! Ali nič tii tako neverjetno, da bi ne moglo Re bolj neverjetno biti. Kakor smo se med tem prepričali, zaslišalo se je že deželnega zbora in dežele mnenje, a - prezrl u! Steiiogrufični zapisnik 28, seje štaj. dež. zbora od 15. febr. t.SGG nam je ohranil „ad perpetuam oonsequeiitiae memorial»" poročilo g. dr. lieelibauerjn o tedaj v scdnjiicm »mislu namerovani organizaciji. Poročilo se deloma glasi:.
„Okraji, v ktere je zdaj (18GG) že t elili 12 let dežela (Staj.) razdeljena, spoznani so povsem kot primerni, ljudstvo se jim je privadilo in jih čisla, poprejšnja razdelitev po okrajnih glavarstvih od leta 1850 — 1854 , ktera se ima po novem vladinem predlogu oživiti, vzbujala je povsodi n ezndov o I j nos t in ne pri ličil o s ti".
„To dokažem (Redih.) z iniiogobrojnimi peticijami (prošnjami) — Ii4 jih je, ktero so se iz vseh deželnih krajev poslale visocemu deželnemu zboru iu ktere se skoraj brez izjemek izrekajo proti nameravani novi razdelitvi in za to, da se pridrži dosedajna",
Kaj pa, dn je veter leta I860 pihal okoli druzcga vogla; takrat jc bil deželni zbor Staj. sulica proti Beleredijevi „prosti
poti", zdaj je--recimo, da si ne imkopljcnm kake priglaviec
--(budističen biser. Kar se ju pa med tem tudi spremenilo,
d ja neke razmere in misij en je ljudsko — vse to je, knkor jc bilo, nespremenjeno, in djnnskili razmer iu ljudskega glusa naj bi ne preziral nihče, naj si bo že vodja levičincgn alm-disčn, ali predsednik državnega zbora ali pa še Itaj viäega! Itecli-bauerja in njegovih prijnteljev — če. ne gledamo na ustavne pravice in sredstvu — osebni vpliv je znan! Toraj mu ne bonn» pisali sirjega komentar«: reč se sama sodi, Ruiijkiin „uvtoiiomistnm" bi le svetovali, (in star prigovor pravi: dober svet je dober, ko Iii ga pes na repu prinesel) naj pazijo, da ne liodo morebiti kedsij šc Široko svojih plašfiev nastavljali glasovom, ktere zdaj tnko možato prezirajo. Leto in dan je dolg iu čudna so potu — ljudskih Bklepovl
Proti postopanji pri deželni politični oignniziciji pa moramo tudi iz narodnega stališča protesloviiti. Da so se v osnovi ml lela
18GG prezirale ljudske žel je glcdć zedinjenja Slovencev v jedno celoto, ni čudno; čudno tudi ni, da se prezirajo zdaj. Vendar je nekoliko razločku med zdaj in tedaj. Leta 1866 nam ni bila še zagotovljena ravnopravnost slovenskega jezika v uradu, šoli iu javnem življen ji; armada državnih uradnikov pričenši z ministri ni bila se prisegla svete prisege na i;. 1!» temeljnih zakonov. Ako se listava res zvršnje, moramo tirjati, da se dosledno ZVfŠtljC llltlt tam, kjer j c n a m na ko risi, če ne, bomo malo vprašali, če se dene danns ali jutri eela ustava ad aeta, naj si kdo tudi zarad tega izreku grlo razčehne kričaje: reakcija!
Med 18(56 in 1868 je pa se jeden razloček: Leta 18G6 smo imeli v staj, zboru samo 2 slovenska poslanca, zdaj jih imamo 8 čvrstih iu rodoljubnih, Smemo se toraj nadjati, da se po njihovem potezatiji vsnj košček narodove pravice dožene. Ce bi pa tudi nestrpna zborova veČina Slovencem (enkrat d o si c d n o) ničesar ne pripozimla, govorilo bi se vsaj o Slovencih še v javnem parlamentu, in to bi nas vsaj nekoliko tolažilo, da se ne izgubi popolnem slovensko ime i/, avstrijskih državnih beeednja kov — iu zborov!
ioiIno gospodarstvo.
>Svednji stan.
♦Slovenska poslovien so glnsi: „Na mladih svet stoji", in našipisatelji mladino imenujejo „nado naše bodočnosti". Istinn! vse prikazni, kterih vidimo v priredi, vzbujajo v mis e'-iLstvi» undo , dokler se razvijajo, dokler lepega cvetja in dobrega sndit obetajo, ln mladina, nl-li ravno ona najlepši cvet človeSIvaV
/ntn se nuj nikdo ne čudi, kedar k mladini govorimo, ne kakor di-plomovnui učitelji, nego kakor publicisti. Nuni je vzgoja in vzpitanje slovenskega narodu vsega, torej tudi nošo mladine pri srcu, iu vedi ga Bože, ravno jej imamo skoro vso zaupati, kur si koli lepega, ponosnega in koristnemu v bodočih časih pričakujemo. Jej smo tudi le dobroželjne besedice namerili, du si jih v blagi svoj spomin utisne.
lies je, dn Slovenci potrebujemo dobro izurjenih učiteljev, stoječih nu viäini sedujnegu znnnstvn. Urez dobrih učiteljev naš zarod ne bode hitreje nupredovnl, nego so koračili naši spredniki, ltes je, da potrebujemo vedno marljivih, človekoljubnih in znanstveno izobraženih s v o č e n i k o v, teh tolnžiteljev in prijnteljev naših, kteri so narodu slovenskemu nikdar niso izneverili, nego so bili v vseli proteklili časih, ko še narodna zavest med Slovenci ni bila poznima, zvesti pomočniki in hrabri zavezniki prostega ljudstvu, braneči ga vsakostranskegu nasllstvu iu tlačonja.
Oil bodo tudi zu nuprej, knkor do zdaj, trcbalo dobrih domačih z d r u v n i k o v iu u r a d u i kov, to je jnsno in čisto prirodno. Da I trdili se sme, du brez dobro izučenih iu obširno izobraženih voditeljev, kteri se novačijo ali dopolmijejo iz učenega stnmi, nijeden narod no more onegu mesta med drugimi iinrodi iu državami zasedati, ktero bi mu bilo v čust in v poroštvo jegove varnosti iu jegovega blagostanja.
Kur se le skrbi tiče, mislim, da smo Slovenci pred drugimi nekte-vinii narodi, cehi /.a izobražene rnzglusonimi, dal ni korak storili. Nnm se krivo očita , knkni' dn svojih uradnikov, svojih duhovnih, svojih učiteljev nimamo dovolj. Hvala Uogu! s temi smo precej preskrbljeni, in ko bi danes ali jutri poštnin ravnopravnost meso in kri, ona ravnopravnost, ktero nam paragrafi zagotavljajo, gotovo bi ne bilo težko, dobiti dovolj delavnih in spretnih
diču: brž ko junie govoriti, ostro in na tanko si1 pazi, dn ne čiij.....lgojcnček
nobenega krivega govoru iu se tnko nauči svoj jezik, kar je mogoče čisto in pravilno govorili. Zato je tudi vsuk le nekoliko odličen Angličnn ponosen ua dnbro in lepo znanje svojega jeziku, llrž ko su detetu naznanjajo pojmi o llogu in njegovem češčciiji, mu je k Rogu molečemu prilika izrezovali so s svojimi mislimi, u nc naučenimi formulami, Večidel uugljiskih protestantov nikdar pn formulah ne moli (le Anglikuni rnhijo v crkvi svojo molitveno knjigo); molitev jo tedaj taka, knkor jo napoveduje srce: prošnje, kakuršne želje, besede, kakoršne misli — otrok se no uči nobenih formul — menim kakor naših molitev: te ima v srcu zapisane in bere jih u te najsvetejše1 knjige v vsaki potrebi. Knkor nikjer ne vem lepšega družhiiiskega življenju, kakor v Angliji, tako tudi še nikjer nisem našel lepšega iu zvestejšegu molitvenega bogoiustjn, kakor pri tem luirodu. Videti iu slišati otroke tako motili, je za objektivnega poslušnvca - če bi kdo mogel pri taki priliki celö objektiven biti naj lepši psihologiecn prizor, Majhen, še komaj K uli In let star mladič vodi broz vse bojazljivosti v zbranem in gladkem govoru inolitro; poslužuje se sicer navadnih lepili fraz, ki jih sliši mnogokrat od svoje matere in očetu; vendar jo ves izraz le njegov, knkor mu čuti ravno otročjo srce; to svoje misli, željo iu čutila pa javlju vselej v najlepši besedi. Imnui vzrokov, du (u posebno ne primerjam to molitveno navade z našo, prepuščam vsakemu svoje misli, a karkoli bi si kdo mislil o tej anglijski šegi, ktero sem opazoval v familijuh, čijih ime slovi po celem svetu, pa tudi v celo pripro-stili družinah, to moram zagotovili, du sem samo po tiikošiiih vujah nnšel J2- in lOletnih hišnih govornikov, ki bi bili lnarsikiereimi nnšib prodikurjev iu poslancev veliki mojstri.
Kakor su unglijskn mladina najpred v govoru vadi po glasnih, po svoje sestavljenih molitvah, in kakor se nuj prej svojo biblijo tako spoznavat uči, da more vsakteri diseiilur na prižnico stopiti in tum ex iinpvoviso t., j., , brez vse jioprejšne priprave prodikovati, iuko se tudi vrlo trudi dobro spoznavati svojo prebogutu literaturo. Izbrane odlomke v versih in prozi svojih
pi'o(j ubij enih avtorjev ve na pamet, da jih more rabiti pri vsuki priliki in tuko kazati lepoto jezikom, kakor dajati svojim mislim lepši obraz.
Ognjišče politične znvodenosti so nebrojni časniki, kterih menda nobeden narod na svelu toliko ne prebira kakor anglijski (knkor je tudi an-gljisko časnikarstvo naj boljšo nn svetu). Vsnccniu so tedaj znane vso politične zadevo, ktero so mu polog dotičnoga poslovanja glavni predmet raz-mišljcvanja in rnzgovarjanjn: politični razgovori so mu potrebni, kakor vsakdanji kruli.
Brž ko mladič toliko dornse, dn more v družbo zahajati, jih obiskuje naj bolj zavoljo občih razgovorov. Tu se shajajo po večerih — naj bolj zimskih — in imajo tnko imenovane „conversazione, lectures" ali čitanje o kakoršnem si bodi predmetu, kterega stavki se potem opovračujo iu opravičujejo v prav živih debatah, deklaiuncijo v verzih in prozi itd. Vso to dela mladega človeku v besedi titko izurjenega, da more pri vsaki priliki okterem si bodi predmetu, ki mu jo koliko znan, brez posebne priprave pred množico v zbr ani in gladki besedi urno govoriti, Pluiljivost ali kakoršnu zadreg:i v govoru je stvar Augliča nepoznana.
Toliko omenjam v tem listu, kuko se narodi anglijski govornik, dru-gokrat o nnj izvrst nuj šili govornikih aiiglijskih. Vendar si ne morem kaj, da ne bi piidel neke opazke: Avstrija jo zdaj koustitueijonalua, politično življenje je javno, zato nam je izvcduost govorniška neobhodno potrebna; kako se veu-dnr zu njo skrbi, menim da mi tukaj ui treba omenjati. Ako pa jo v šolski mladini imšu bodočnost, nnj bode v njej tudi nova govorniška doba: srčno se zalo obračam k vam, vrli mladenči naših gimnazij in realk; posnemajte vi govorniško vajo nnglijske mladine, saj imajo za to vaše družbe obilih prilik — morem reči več, kakor se takih ponuja anglijskim mladičem — ako jih le za to porabiti hočete in potem bo, verujte mi, tudi nam govorniška izurjenost prirojena, in tudi naši parlameutiii zbori bodo šteli svojo Deniosthetie in Cicerone. Urez trudu vendar se. nič ne doseže, večno so resnično besede: Nil nine magno vitac Inhoro dctlit mortalihu&l —
peres in (iseli. Za u Cene stanove svojega naroda ne skrbimo, nego drugo skrb imamo, o Uteri Iii radi k našim mlajšim rojakom govorili.
1'ospešajc iiobrazovunje, pospešaje blagostanje in veljavnost slovenskega narodu v vprašaujih javnosti in države, shki pred vsem drugim dolini pregledavati in presoje vati svoje moči in prvine, iz kterih sc napredovanje mdi, in iü ktcrili kakor studenec in vrela izvira. Pri tem pa je posebno važno, ae zatajevati si in prekrivati ncilostfttkov, kteri so napredku protivni.
Dve glavni podlagi nosite do zdaj pri nas breme javnega tlela in ua-nredovalno, (to je pri nas v sedanjih okoliščinah narodne) ideje. Frva podlaga je u 0 eni, druga sel j an ski ali kmečki stan. Nam manjka sred njega stami, tako imenovanega meščanskega, kteri tnkn rekoč zetliuja in veže v sehi prernisljenost učenosti in izvedjeuje ali izdelovanje seljansko. Promišljeuost, ohrtnijft ali industrija, remesel ali rokodelstvo, trgovanje in raz-veselivno delovanje — umetnost, to so glavna znamenja meščanskega stana. Tu, talco sodimo mi po svojih skušnjah, tiči nedostatek našega napredovanju; pomanjkanje meščanstva je naša Ahilejova peta.
Mi smo šo mlad narod, kteri se še ne opira ua skušenoet in sivo pro-teklosl. Od prizadevanju povzdiguoti ljudstvo na višo stopinjo izobraženosti, je dn zdaj res v že mnogo obresti prirastlo slovenskemu umu na čast, slovenskemu blagostanju v dobitek. Kes je, da je glavna zadačn knkor imlivi-ilua, tako tudi celot človeškega роко1ецја skrbeti najpreje m nravstveno ali moralifnn vzbnjenje, za bistrenje in vetlrenje uma, za uapotevaiije k javnemu ali politiskemu življenji, ali no matije potrebno je pri tem, skrbeti tudi za telesno, za praktiško, tuko rekoč za najpotrebnejšo, vsukilansko žizen, ktora mora duševno razvitje sprejemati.
Ponosen se sme vsaki Slovenec ozirati na uspehe dn zdaj dosežene. Marljivega iitatelja „Novic" vidimo predelovati svoja orodja, unineje obiloln-vati svoja zemljišča, vidimo ga postavljati si krasna, zdravejša. iu uktisiiejša poslopja, vidimo ga ograjati si svoj doni s sadouosnuiu vrtovi, napolnjenimi s žlahtnimi drevesi in cvetlicami. Tudi v ozira družbinskegu življenja vidimo čitatelja domačih listov voselejšegu, zgovornejšoga, hlagoilnšiiojŠPga in milejšim čuvetvom pristopnejScga.
To je storila v kratkem času moč eiste ideje, ljubezen do svojega jezika, do svoje narodnosti, do svoja prekrasne slovenske domovine. Treba je še zdaj , vstvuriti iu okrepčali srednji stan, stun meščanski, in tega naj nam naša sedanja mladina slovenska pod krilom našega, sveta ia naše podpore osnuje. Kako, to bodi skrb rodoljubov. Ja7. trohico svoje pomoči v slednjo čili vrsticah ponujam. Čitatclji „Slov. Nur." naj mojo misel dopolnijo ter svojo priinetbo ali opombe pristavijo, naša mladina pa naj pumo naše nasvete premišljuje in zvrstijo! (1). d.)
Nove postav«.
TI<'rfverska postav« ,
n kteri k« sihij beseduje r gosposki zbornici, glasi se. po sklepv zbornic* poslance,» :
Čl. I, Zakonski ali zakonskim ravnovrstni otroci, čijili starši sn jetl-nake vere, sledijo v veri staršem. Pri rnznoverskih zakonih so sinovi vere očetove, hčere pa vorc ninterne. Po sklenjenem zakonu pa se morejo starši pogoditi, da nastopijo nasprotne razmere, ali da so vsi otroci vere očetove , ali pa vsi vere ninterne.
Nezakonski otroci so vere ninterne. Ko hi se ue mogla izvršiti ni jetlna ni druga imenovanih nareileb, ima otroku določiti vero, kdor ima pravico do otrokove i/roje. Urez veljave so pismene zaveze s predstojniki ali služabniki kake cerkve ali občestva o veri, v kteri se imajo otroci odgojati in poilučevati.
f'l. 2. Po pretiš tojef-em članu otroku določena vem se navutloma to liko časa sprevreči ue sme, dokler si jo otrok sani po lastnem svobodnem iz boru iw spremeni. Vendar imajo starši, kterim gre po čl. I, pogojna pravica vero določevati svojim otrokom, tem otrokom vero sprevreči, nko še niso", leta spolni h. Ko Iii jeden ali drugi izmeti staršev, ali nezakonska mati svojo vero sprevrgla, gre s že rojenimi otroci, ki niso še 7. letu spolnih, glede vero tuko postopati, kakor dn bi se bili porodili že po verskem proinačenji staršev ali zakonske matere in ni gledati na pogodbo pred verskim preina čenjotii sklenjeno. Co sc je otrok preti spnhijenhn 7. letom pozakonil, velja zanj glede vere čl. 2.
f'l. 3. Starši iti varili, kakor verski služabniki so odgovorni za to da se predstoječi predpisi natanko spolnujejo. Ko hi se proti njim ravnalo imajo bližnji žlublaiki kakor tudi cerkveni iu verskih občestev predstojniki pravico urudutjo na pomoč poklicati, klora ima zailevc preiskati in po postavi zaukazati.
čl. 4. l'o spolnjencni ]-), letu si sme vsakdo kterega koli spola svo-bndao po svojem lastnem prepričanji vero izbrali in mu ima, ako troba, n-raduija svobodni izbor braniti, /a časa izbora vendar nc sme hiti njegov um in čut v stanji, kteri bi svobodnega izbora no pripuščal.
t'l. 5. Versko prciuačenje vniči vso občestvotio pravico zapuščeni; cerkve ali verskega občestva do odpadniku a tudi njegove do cerkve ali verskega občestva.
č!l. fi. Da ima odstop iz kake cerkve ali verskega občestva svojo postavno veljavo, mora ga odstopnik ohzuaniti političnemu uradu, ki izniči naznanilo predstojniku ali dušnemu pastirju zapuščene cerkve ali verskega ob' cestva. Pristop k novo izvoljeni cerkvi ali verskemu občestvu mora pristop-nik dotičnemu predstojniku alt dušnemu pastirju osebno naznaniti.
Cl. 7. 01) moč so zapovedi tj, 7(18 črka a. o. drž. zakonika, pit Herein se pripnznavu odstop ml kerščanstva kot vzrok ruzdedinjenjit, nadalje znukazi g. 122, črka č. in d. kom zakonika, ki izreka, da je hudodelstva kriv, kdor skuša krščiina k odpadu od krščanstva zapeljati ali razširjati kri-voverstvo protivno krščanstvu; ob moč jc tinli zaukaz '104, k, znk., pokt
Ia bi vstaaovil ali razširil versko nhfestvo (razkol), kterega država ne pri-[loznava in ue dopušča. Vendar je vsaki verski stranki prepovedano drugo-vernike šiloma ali zvijačni) k prestopu speljavati. Posebni postavi so prihranjeni uatančueji zaukaz: o postavni hrambi, kolikor ta hramba že ni določena po kazit. zakonih.	(D. (1.)
iVasa društva.
(Sokol ljubljanski.) Dnü *27. aprila jc imel po mnogih nevihtah novorojeni „Sokol" svoj drugi občni zbor. kterega se je vtlcležilo okoli Tli členov. l'o nagovoru začasnosti staroste in sporočilu o prenaredbi pravil, poročala sta gg. tajnik iu blagajnik, iz kterih sporočil smo razvulcli, ila se mlado društvo krepča in litrja, ter ila bode vredno stopilo na mesto „Južnega Sokola". Členov se je dozilaj oglasilo III iu tudi blagajnica je v dobrem stanu, rremeiabe pravil obsegajo pravico občnega zbora, tla izvoli on sam starosto ia namestnika, a ne odbOT, kakor je bilo v prvih pravilih, ter da no moro biti v odboru, kdor sprejema uil društva kitko plačo. Volitev staroste in oilbora vršila se ju takole: /a starosto izvoljen ju g. L) e b u v o c Jože, posestnik 4!). glasovi, za njegovega namestnika g. Grassel I i Peter, hišni posestnik in vveilnik „Triglava" z 50. gl., za odbornike g. ilr. Blei weis Karol, zdravnik z 'IS. gl., g. Drailnr Pavel, trgovec z 4!t gl.,g. Jentl Anton, trgovec y. 26. gl„ g. Levstik Kratic, pisatelj z 40.gl., g.Murnik Janez, koncipient in vrednik „Novic" z 35. gl., g. Pom- Slavoljuh, trgovec iu g. An. v Ii ik it r l'Vanjn, deželni blagajnik z 47, gl.
Obleka ia vstopnina ostane z malimi spremembami, kakor pri „Južnem Sokola". Prvi izlet se je odločil v sredi mesca maja čez Dobrovo k Loč-mkurji, ila se morejo vdeleiovati ga tudi drugi rodoljubi ljubljanski. O zastopa Sokola pri velikem shmlii slovanskih Sokolov v Pragi mesca junija bode ae odločilo v odboru. Havuo tako se prepušča predlog, tla se napravi lastna gotlhu, odboru; zdaj bi bila prilika kupili dobrih muzikalnih strojev po nizki ceni oil razpiiščouc topničarske godbo.
Po končanem obrnem zboru podala so je večina zbranih v gostilnico k „Slonu", ker se je radovala še nekaj ur v veseli skupščini. Nuj čvrsto napreduje mladi „Sokol11 in se varuje vsake priliko, da ga napadejo iu zadušijo naši nasprotniki, ki preže nanj bolj, ko na vsako drugo društvo, kajti dobro vedö, tla v mladini je prihodnost.
I) o j» i s i.
V Londonu, 21. aprila. ProSli dvo leti se jo sukalo vse politično gibanje v Angliji oltoli iietorm-Hill-e za volilno pravo. Hiio je zato neskončnih zborov, ljudskih demonstracij, debat in prepirov že do sitnosti konservativni in liberalni stranki; ta stvar so je bila srečno poravnala in liikdo se ni nntljal zopet tako vrelega kipenja, kukoršno ju nastalo zdaj z Glade tonov i mi predlogi o Irski crkvi. Hila mi jc prilika vdeležcvati se kot poshtsavec in glcihnec različnih onih zborov v nekterih provincijnlnili mestih, kakor tudi ogromnih dwuonetrnay v Kondomi, in nobeden inostrnucc naj bi ne zamudil pri dimi mu priliki na tanko si ogledati politično gibanje in postopanje v Angliji. Ueči moram, da obetajo zbori, ki so se počeli s podporo tlladsto-tiovih predlogov ia kterih prvi je bil 10. t. m., mnogo več zanimivosti, kakor so jo dajali oni za Krancliise-bill. Liberalna stranka je bila zdaj nekoliko razcepljena, kakor sem že kje enkrat omenil; imela je il glave, iiam-reü lorda Hassel-a, Gladstone-ja in Bright-a (izg: riisl, gludston, brajt). Glede Irskih zadev so pa zdaj vsi zodinjeni in sta se zilaj earl Rüssel iu Bright v podpora poklonila tilailstonu kot glavarja vseh Whigs, bnenovanemu prvemu «boru je predsedoval earl Kussel. Velika dvorana, galerijo in vsaki kotič kamor se je le kteri pusliläave« vgnječiti mogel, bilo je vso napolnjeno iu nisem šr vido! takoršnegu navdušenja in slišal takoršnih liurra-klicov, kakor ta večer, ko je častljivi starec na oder stopil. Tako navdušeno so jc sprejel tudi njegov govor, v kterem ju razodel svojo mnenje glede utiglijske crkve, tla Irskem iu odobril vse Gludstonovo postopanje v tej zadevi. Za njim je nastopilo več drugih govornikov; opravljalo se je vse v naj lepšem redu, kolikor se tako v anglijskili ljudskih zborih opravljati more. Samo par anglikanskih preiiapetežev seje seuitertje nasprotno oglašalo, pa tudi ti so v kratkem vtihnoli.
Kakor pričetui je bil zanimiv končni govor lord (earl) Itussel-ov. Pnselmo resno je omenil princa (lalskega (Prince ol Wales), naj bi no hodil ua Irsko kratkočasit se nekoliko dni v Dublin, kakor se lo ravno zilaj godi, temveč naj bi tam vsako leto vsaj kako mesce bival; našel hi na Irskem dokaj zabav, iti podalo hi se za njim gotovo više Anglijcov, ki bi pri tem priliko imeli v tej nesrečni deželi marsikaj z voditi in spoznati, česar zdaj culo ne vedo.
Drugi večer 17. t. tu. so ravno na tem mestu konservativci in klerikalci imeli svoj zbor proti Gladstonovemu postopanji. Ta zbor prejšnjemu celo nič ni bil pudubeii, Pričel se je z molitvijo, nadaljeval in končal so jo s kričanjem, sikanjem ia vrišem. Kakor pripovedujejo dopisi iz vseh provin-cijahtih mest, ne ostane skoraj nobeden zbor konservativcev brez nemira in tepeža. Prime — minister (prvi minister) Disraeli po Gladstonu pobit po teli deželi spodbuja takih zborov, kline se naj bolj gorečega nnglikaua iu braiii-telja protest nn t izntu, datiramo jc bil njegov ded Žid, ki se je preselil iz Beneškega v London.
Drugo, o čemur se ztlaj največ govori, jc Galskega princa iu njegove žene pohod ua Irsko. Irci ga sprejemajo z velikim navdušenjem, Ko so nekdaj Magjari za časa kronanja svojega kralja s toliko slovesnostjo sprejemali, imeli so svojih dobrih vzrokov zato. Л Irci'/ Zato, tla jo celi otok v pravem obsadnem stanu, polen ogleduhuv, ovadovavcev in vojakov, da ga povsodi straži liojno broilovje, da tiči sto in sto irskih rodoljubov v hudih ječah, mnogo med njimi lc grenko smrti pričttkovajc, tla stoka mnogo udov
rem je pregrešita kriv, kdor sklicuje zbore, javno govori ali govore mglarn, I ш -jirut po izgubljenih ovojih, pogubljenih zarad nesrečno svoje domovine