List 43.

XXIV
3
it -

lo^fPli^l

gosp
dar
i
brtnišk
in
narodn
®
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr
>
polleta 1 gld.80 kr.,za četrtleta 90kr
pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr
>
polleta 2 gld. 20 kr., za četrtleta 1 gld. 15 kr. nov.den
Ljubljani v sredo 24. oktobra 1866.
Gospodarske stvari.
ni službeno opravilo, ali kdor nima premoženja
in se
Tatinski lov.
Spisal F. Schollmayer.
od zaslužka svojih rok živi, naj ima do lova pravico
lov vselej na večo škodo kakor korist. Za-nj
ali ne. je
Pravniški modrij
trdij
je lov
je s časom tako
igra
na srečo, kakor
privadi, da
vsaka druga igra, ki se
, -	ju o	.c^v,	„„ mu je strastna, in djal bi?
da vsak člověk ima že da skoraj na nič druzega ne misli in od ničesa dru-
A * M » liioai uiuux Jjaui bi uiju, uo i uh ±v v/iv/ruo,
od nature pravico na ptuji kakor na svoji lastni
mlj
zega raje ne govori kakor od lova, pa ravno pri lovu
(gruntu) divjačino streljati. Pri tem se zastopniki stare zanemarja svoja vsakdanja opravila, se odvadi delà šole celó radi opirajo na besede sv. pisma (Genesis I.,
zabřede v revščino
in
misli

26.)
)
po kterih ima člověk po volji Stvarnikovi pravico
noge
pomagal, da nazadnje
y
ne
kako bi si lahkoma na tatinski lovec, temuc
gospodovati čez ribe morja in tice neba, in čez vse ži- tudi navaden tat ali celó ropar postane. Moralično vali, ktere se gibljejo na zemlji. Po tacih napačno toi- zgubljen stopi zverinski tat dostikrat v ocitni boj z lo-maČenih pojemih se prišteva tudi tatinski lov (Wild- garjem in varhom tujega lova, in če tu in tam kak
dieberei) že od nekdaj
Vi*
onemu
djanju
?
ktero
ni ne-
krvav boj nastane, mora se pri
razsodbi te obžalovalne
ali
pošteno in se ne more šteti v vrsto tatvine. Zeló taka nesreče na dve strani gledati, namreč na to, oo je tudi z gozdnim tatinstvom in kontrabantom. Ni sicer logar kadarkoli svojega orožja pred tatinskim lovcem
al nepošteno vendar ni, kakor
prav to — pravijo drug
je druga tatvina. Taka misel izvira menda od todi sta les in divjj današnji zrak,
zato
posluži, da

bila od začetka . kakor
svetloba
pa
voda
b
ie še
ker dan-
si sam svojega življenja varuje, ali
dolžnost tatu umakne, da ta
pa se nasproti zoper svojo čedalje predrzniši prihaja. Ako bi pa slehern logar z
cega, m po takem še danes m les sekati v gozdu in divjačino streljati
nekteri, da
blago vsa- zverinskim tatom tako usmiljeno ravnal in mu připustil
zverine in zverinskih
pravico,
y
SO SI
prilastili le po krivici. Po staronemški navadi 15 16. stoletja ni sicer lov bil posebna pravica vladar

m
po svoje gospodariti, kmalu bode tatov zmanjkalo. Ali je uno ali to pravo, utegne soditi ta tako, drug tako ; vendar to je gotovo, da tak střelec
mu ne po-
J.U» obuicija ui sidcj. ivjv uu puocifuct uraviua viauaijcv, ni Se pOSteûjak ZatO, o
vendar so oni povsod po deželi smeli divjačino streljati škoduje polja ali vrta.
ker divjačino strelja, da
e
dolgo
časa
stoji gosposka v
tudi brez odločnega dovoljenja zemljiščinih posestnikov. tej reči poškodovancu na strani, kteremu je divjačina Nobeno nepostavno prilaščenje se ni v srednjem veku na polji škodo storila, da se mu škoda povrne; tako oštro in celó na smrt kaznovalo kakor tatinski malokdaj se to zgodi in res skor nikoli v pravi meri. Od
Tako, na priliko, je cesar Rudolf II. na Ceskem konca do kraja
lovci
tatinskim střelcem s smrtj
1567.
storili
9
bi djal
?
so vsi tatinski lovci nepridni
žugal
y
in po ukazu od leta potepúhi, ki se radi po temnih gozdih potikajo in po
so tatinski lovci na Parskem na vislicah smrt divjačini prežé; kar zasačijo
in ustrelé, prodajo večidel
Kako hudo
bilo kaznovano tatinsko in krčmarjem, pri kterih nektere dni za strženi denar dobro prezgodnje streljanje divjačine, to kažejo lovske postave živé in v krčmi toliko časa oprezvajo, dokler jim krč-
za česko deželo od leta 1713 in 1714 v zakoniku Ferd. mar več na brado dati noče, zdaj pa hajd zopet na ta-
Karol
1709
, j-.wt/ za gornjo Avstrijo,^za dolnjo pa od leta
1727; ravno tako tudi
tinski lov!
postava za Stajarsko 13. januarja
Po takem roparstvu se tudi dobre zverinske leže
1720 oklicana, ki se ob enem na lovsko postavo od sčasoma tako potrebijo, da sam tatinski lovec mora
Pod cesarjem Ferdi- oprezovati in oprezovati, predno kako divjačino na muho
leta 1641
1695
in
1716
opira
nandom II. ni smel po lovski postavi od 12. februarja dobi, da od nje zopet nektere dni živí. Ker mu. pa 1630 na Stajarskem celó noben mestnjan in kmet na delo smrdi in ga nadloga stiska, zato jame po ptujem
lov (jago) iti, in celó tako oštra je bila prepoved brez gosposkega dovoljenj
?
da
premoženji roke stegati
lUiiCUji luac otezati ^ pOStan*-»	j i i/j/mi .u
To so policijski vzroki, zakaj večidel po vseh de-Vzrok tacih oštrih lovskih postav je bil menda želah lovski varhi veče pravice imajo kakor divji lovci v«, da so bili veliki gospodje tadanjih časov tudi sami in lesni tatovi. Lovski varhi imajo pravico, zverinskega
postavodajalci. Ce tudi sami niso onih grozovitih kažen tatú ustreliti, ako se jioyv bran stavi in na prvi klic
>
e tat, ropar in morilec.
v
se
celó tičev niso smeli
viti ta
vendar-le so pripustili, da so se po služilnih puške od sebe ne vrže. Ce pa je tatinski lovec puško
osnovali
sodnikih vpeljale in ohranile na korist lovskèmu velike gospode in sumoljubnosti
elju
od sebe vrgel in zbežal, tedaj logar nima pravice za njim streljati. Vendar se pa tudi tajiti ne
dá
da
je za
lo-
Temu nasproti so pa sedanje lovske postave in do- garja nevarno, ako tatinski lovec s puško beži ; za prvim
nad
• •
tični razdelki ďržavljanskega zakonika, po kterih se ta- gostim grmom logarja včasih čaka tinskemu lovcu in sicer po vrednosti ustreljene živali prav majhina kazen odmerja, tako mile, da je čedalje več tatinskega lova. Za vsacega člověka, komur lov
;
da
se maščeval
njim
•l

34
Gospodarske skušnje.
* Koliko vredno8ti ima drevesno listje za živinsko klajo? — Po preiskavah, ki so zapisane v
časniku „Chem. Ackersmann", ima listje (v 100 delih
svoje teže) organičnih redilnih stvari toliko v sebi: jelša črna (Schwarzerle) 82 delov, hrast 82, leska
(Hasel) 80, gaber (Weissbuche) 79, javor 79, breza 78, jesen (Esche) 77, topol ali jagnjed (Aspe) 76, li po vec ali hostna lipa (Winterlinde) 76, jerebika (Eberesche) 76, akacija 76, zgodnja lipa(Sommer-linde) 75, mačkovec (Salweide) 75, brst (Ulme) 73, bukev (Rothbuche) 72, b e 1 a j e 1 s a (Weisserle) 70, —
senó, na travnicih navadnih pokošeno, pa ima le nekoliko ôez 59 redilnih delov. — Proteina imajo 14
odstotkov (percentov) v sebi: bela jelsa, lipovec,
javor, leska, hrast, zgodnja lipa, — od 13 do
11 odstotkov proteina imajo: akacija, mačkovec, brst, jerebika in jesen, — 11 odstotkov ga imajo : breza, bukva, topol, črnajelša, gaber. Listje, ki ima v sebi 14 odstotkov proteina, se tedaj vvrstuje
zastran redilnih delov dobri otavi in detelji. Kolikor bolj z go dej, tedaj že maj nika meseca, se vzame listje, tem več redilnih delov ima v sebi. — Iz tega se vidi, da veči del listja je za živinsko klajo več vredno kakor dobro senó, ker ima več tečnih, redilnih delov v sebi. To pa naj je nauk gospodarjem, da po listji — kot dobro živinsko klajo — najbolj segajo kakor dozdaj. Vse listje pa prekosí se murbovo listje. Se vé, da to in uno ne sme biti staro, velo, suho, ker tako je izgubilo svojo redilno moč, inje le za steljo živini in gnojilo gozdom.
Državno-pravne stvari«
Poglejmo nazaj, da pridemo naprej!
Delovanje, da Avstrija zopet pride do ustavnega življenja, začelo se bode kmalu in mora se začeti. Po kteri poti pride do tega cilja in konca, nasvetov imamo menda dosti in tudi programov na kupe; al gotovega nič. Edino gotovo je to: začeti se mora enkrat po-razumljenje avstrijskih narodov „na prosti poti"; ves svet že radovedno gleda, kako in kaj bode, ker se vé, da gré za obstanek Avstrije in za svobodo narodov, ki živijo v Avstrii.
Ustavni Avstrii mora veljati sledeče pravilo, ki ne potřebuje nobenega dokazovanja na drobno: cesarstvo se more stalno vzdržati le v svobodi in s svobodo narodov, narodi pa morejo osebno svojo svobodo zavarovati le v tej državni združbi. Iz tega pa sledí za politiko avstrijsko vlade in avstrijskih narodov ta-le ostrá zapoved: Vlada mora vsem narodom svobodo dovoliti, da obdrží državo ; narodi pa vsi morajo o tem, ko se potegujejo za svobodo, obstanek države spoštovati.
Dvakrat že je s cesarskega prestola ustavna svoboda bila oklicana narodom, prvikrat leta 1848. in dru-
gikrat leta 1861. Zakaj je svobodna ta ustava že dvakrat spodletela? Večkrat smo že rekli, da zato, ker edinosti ni bilo med narodi. Zdaj pa, ko se ima pri-četi novo ustavno delovanje, zdaj moramo jasnejši odgovor dati. Ta odgovor se glasi : Prenapeta ogerska enostranost (separatizem) je svobodno ustanovljenje cesarstva našega podrla.
Ko je leta 1848 cesar Ferdinand I. ustavo (konstitucijo) podělil Avstrii, navdušena radost je kraljevala po vseh deželah cesarstva; narod je bil brat narodu. Ako bi se bila ta srčna čutja pokazala v djanji, da bi bili vsi narodi vkup stopili in si skupno ustavo dali, bogme ! nobena sila svetá ne bi bila več narodom vzela
svobodě. Al bratiustvo, ktero so voditelji Ogrov lahko-
vernim Dunajčanom pridigovali, se je kmalu glasilo
tako-le: „Delajte unkraj Litave, kar vam drago; mi delamo takraj Litave, kar je nam drago." Ogrom ni bilo cesarstvo skupna država; gledali so le na svojo deželo in jo tako osnovali, da zveza z Avstrijo je le na videz bila. In kaj je prišlo iz tega? Najpoprej je národno gospodstvo magjarsko v ogerskih deželah samih vnelo strašen boj — med različnimi národi, ki se niso hotli podvreči magjarski sili, in potem se je magjarstvo vzdignilo na upor cesarstvu. Al v tem boji zmagalo je rakovstvo (reakcija), svoboda je zamrla, in reklo se je: svobodna (ustavna) Avstrija ni mogoča! Zraven ločil-nega (soparatističnega) ustanovljanja ogerske dežele je bilo vse ustavno delovanje takraj Litave prazno delo. Temu dokaz je ustava meseca aprila pod ministerstvom Pillersdorfovim, ki se je udala magjarskim zahtevam in je hotla cesarstvo razcepiti na dve popolnoma ločeni polovici. Tako je tudi delo ustavodajalnega državnega zbora na Dunaji in Kromerižu gledé na skupno državo že izprva bilo prazno. Ta državni zbor je namestoval le polovico cesarstva, le t o polovico je hotel ustanoviti ; zveza z Ogersko je bila veša, in Ogri bi tudi ne bili sprejeli kromeriške osnove. Tudi oktroana ustava od
leta 1849. ie bila le za nemško-slovanske dežele dana,
Ogrom je bila namenjena druga ustava. Tedaj tudi ta ustava bila bi ustvarila strog dvalizem, to je, razpad države v dve državi.
Leta 1861* je cesar Franc Jožef dal skupno državno ustavo. Da je mogoče na tej podlagi zidati poslopje prave ustavne svobodě, ako bi se bili vsi narodi postavili na to pravno stalo, kdo more to tajiti? Al Schmerlingov februarski patent je več dal državi kakor državi gré, posamnim dežel am pa premalo in najvažnejše dežele avstrijsko so se uprle tej ustavi. Po večletnem poskušanji se je pokazalo, da ni mogoče izpeljati ustave februarske; cesar je to videl in ustavil ta statut in po manifestu septembra lanskega leta pot odprl svobodnému porazumljenju. Al Ogri so ostali tr-ma8to na stališču od 1. 1848, in následek tega upora je isti kakor 1. 1848 : nemagjarski narodi se namreč ustav-ljajo temu, da bi se Ogri ločiliod skupne ustave. Vendar silnoga boja, ako Bog dá, zdaj ne bode. Cesar sicer přiznává postavnost ogerskega zakona od 1848. leta, al on zahteva, da se ustavno prenaredi ta zakon tako, kakor zahteva obstanek države. Le po tej poti je poraz-umljenje mogoče. Narodi takraj Litave želijo mirne sprave in nočejo sile delati Ogrom ; al tudi se ne bojo dali siliti po Ogrih in si od njih nič oktroati dali. Pragmatična sankcija ni privilegija ogerska; ona je skupno blago vseh narodov avstrijskih, kajti ona za-gotovlja vsem neločljivo zvezo in skupno vlado državno.
Ogri so odgovorni za to, da se svobodnaustava zvrsi v Avstrii. Nai nikar ne pozabijo te velike odgovornosti. Svét bo sodil !
Tako piše „Reform." Ker razjasnuje na zgodovin-ski poti, kaj je treba, da dosežemo stanovitno in svobodno ustavo, zato smo ta sestavek prepisali tudi v naš list.
Ozir v přetekle case.
Sedemletna vojska s Prusi. *)
Zastonjje bilo dvojno bojevanje, zastonj preliti po-toki krvi: Šlezija je in ostane zgubljena! Ta
•) Že od leta 1850. leži ta rokopis med rokopisi našega lista. Al kdo se je pred letošnjim letom brigal za Prusa (Prajza) ? Ni bilo tedaj po prej času primerno, da bi bili natisnili ta rokopis uČenega našega zgodovinarja gospoda J. Trdine. Dandanes, žalibog, pa Prusa po nesrečni sedemdnevni vojski le preveč poznamo! Kaj je počenjal že pred 100 leti v sede nalétni vojski, to nam kažejo pričujoce zgodovinske črfcice.
Yred.
345
ffitičilna misel hodi cesarici avstrijski Marii T e r 6 z i i tudi v srcu svojo gospé, ktero je bil Miroslav tudi osebno
glavi, jo spremlja po dnevu in jo po noči nadleguje. razžalil. Brez premisleka obljubi tudi ona Terezii
bogata in obljudena dežela je postala lastina kralja, 24.000 vojakov, da bi se Prusov ubranila.
za čegar imé in državo se je popřed komaj vedelo,	jl^« iuuu j.uijoi\cg« m ^»^»umje jo ocuoi ue-
je imel nad desetkrát menj podložnih kot ona. Ona je vedni in mehkužni A v gust III. Vladal je pa njegov
ki
Na prestolih Poljskega m Saksonije
sedel
ne-
oui&^&lâ y uua -- wmwivviíiivw uiugvv/uxu vvgclâjvf y wv jv	v mv^mimvgwui^ JlVUig^/ul
morala kralju ukloniti, čegar ded je od njenega deda, je čez vse denar ljubil.
ona
naslednica mogočnih cesarjev, se je vsegamogočni, pohlepni svetovalec

Bril
prejel kraljevo čast! Kakošna bridkost ! Jokala je Te- poprijaznil, taiw, u» *a	uouuov vse odijuui
režija pri tacih mislih in je osveto — strasno osveto česar bi Avstrija potřebovala. Bril je bil prepričan
tako
Tega
si
Je
po imenu
f
ki
a v n i c
kmalu
da za nekoliko tisočev vse obljubi
) )
obljubila. V preteklih dveh bojih res ni bilo veliko	da bo Te rezi ja zmogla. Ko bi se tedaj Prusija raz-
opraviti. Sovražnike je imela okoli in okoli; njeni za-	de li la (po tem je on hlepel), si je želel ropa vdele-
kladi so bili prazni; armade neskušene, slabo oboro-	žiti in se bogatih denarnic Miroslavovih polastiti.
žene in okorno peljane. Al zdaj se je ta žalostni stan	Avgust III. si sicer ne upa, očitno zavezo storiti, pa
na bolje spremenil. Čuditi se je o tem, kar je ta ce-	skrivej je po svetu svojega ministra vse podpisal in
sarica v osmih letih svojega vladanja dovršila. Ko pre-	Avstrii vso svojo pomoč zagotovil.
stol nastopi, znasala je vojska 30.000 mož, zdaj pa je na 200.000 mož pomnožena. Denar gré od vseh krajev
vkup.
nega vodja
Ko ni bilo popred ne enega srečnega in izvrst-
>
jib
ima
zdaj
več
Od vseh krajev zavarovana, prijatle okoli in okoli sebe, se začne cesarica krepko oroževati. Vodje skliče v armado in zapové trumam se nabirati
oicv^s« au lûviuu- v armaao in zapove trumam se nabirati, na meje iti in na ktere sme ponosna plaze in tabore zasesti. Na Česko in Marsko veleva tope
iti
7
biti in jim brez skrbi vodstvo izročiti. Ti velitelji
voziti, Holomuc pa s hrano previditi in za brambo pri-
orožnice in trdnjave napravijo, armade vadijo in topni- praviti. Tako tudi ruska Elizabeta delà; tudi ona
carstvo tako izobražijo, da kmalu za najboljše v Evropi
veljá.
Pri vseh nadlogah je že v poprejšnjih bojih ve-
čidel vse sovražne kneze strahovala in bavarskemu
kralju celo dežele pobrala:
pruski Miroslav (Fri-
derik) jo je mogel premagati. Pa zdaj, ko je tako svoje okoliščine zboljšala, ne dvomiveč, da bo tudi tega so« vražnika nabila, njegove do zdaj neužugane armade zmagala in Slezijo zopet dobila.
Pa vendar kako nevarno je bilo, napasti nasprotnika
se oboroži in armadam na meje zaukaže.
Al pruski kralj zapazi to pripravljanje in dobro vé, kam to meri. Skrivnih pogovorov sicer na tanko ne izvé, pa tirjati jame naznanilo, zakaj da se v miru priprave za vojsko delajo. Kavnic mu to tudi razjasni, pa tako zvito, da se pravi namen nikakor ne razmotri.
tem času Avgusta neki skriven pisar
bili vsi naklepi
znani, popusti
ki
saksonsko službo
7
so mu
7
gré
ki
Je
bil vedne
ki ni imel vojaščine nič manj kot ona zmage vajen, in ki je kralja imel, kteri je bii brez
oporeke prvi junak 18. veka. Kjer je bil M i r o s 1 a v pri-cuioc, ondi so Prusi gotovo zmogli, pa umel je tudi zmago rabiti, da jih zgodovina malo tacih pové. Njegova ljudstva so ga ljubila in z veseljem za-nj kri in življenje
Miroslavu in mu vse pové, kar mu njegovi protivci nameravajo. Brž sklene kralj, sovražnikom v okom priti in se nevarnosti ognjiti. Le to je tirjal od Te režije, naj ga se dve leti ne zagrabi. Pa ona mu nič ne ob-
mění, da
Je
ravno zdaj prilika dobra, da
darovala. Neusahljivi so skor pripomočki
7
ki
Je
7
če
imá. pe-
Ako je ena armada zgubljena, se d vigne nova neza zmanjka, se drug dobi. Nikdar ne bi bili Prusi pripustili, da bi njih kralj in dobrotnik obožal.
Da je Te režija te okoliščine dobro poznala in se Miroslava tudi pri boljem stanu se bala, to kaže nje providnost, ko se na boj ravná. Ne upa si, sama na
moč
ljubi, marveč namen orožanja razodene.
Al tudi toliko sovražnikov pruskoga kralja ne ostrasi. Tudi on se je na boj dobro pripravil. Orož-
mce so
polne, žitnice
založene in njegovih 200.000 mož komaj čaka, da se z novimi lavori oplete Jn svoja ban
dera zopet v sovražnih mestih postavi. Sop razumnih
vodjev ga obdaja, ki so se pri njem naučili. Ze sto-
pajo
v
duhu
po
deželah
7
ki jih dobiti mislijo, že podé
da
borišče stopiti; ozira se po pomoči okrog, sovražnika razdelila in tako si zagotovila zmago.
Francozka država je takrat bila najbolj mogočna v Evropi; saj sama se je za najbolj mogočno imela. Vsi vladarji so njene pomoči iskali. Zedimba s Francozi je
pobitega vraga in si njegove tope in tabore prilastujejo.
znajo svoje misli tudi vres-
razodeli, da
Večkrat so že
ničiti in da njih naklepi niso prazno blojenje. To hočejo zopet potrditi; stari pregovor hočejo zopet spri-čati: „Volk se ne
boji tudi dokaj ovac ne.
ki se
Jô
veljala za gotovo premago in zgubljen je bil on z njimi prepiral. Celih tri sto let so bili najnevarnisi sovražniki Avstrije, a vendar sklene Te re zija, ae z Ludevitom XV. poprijazniti, in si celó njegove pomočí obeta. Dolgo ne more namena doseči, pa vendar ne odjenja in vse zaupanje stavi v svojega ministra Kav-nica, čegar modra glava je že marsikaj težavnega zvr-šila. Malo po malo se začne francozki dvor bolj všeč-
Vse te okoliščine so Miroslava podpirale.
Njih
vrednost je cenil, pa vedel je vendar, da je_sreča opo-točna in da je vsakod providnosti treba.
Kar
pogum
nega kazati in cesarski minister dobro napredva.
dar bi morebiti tudi on ne bil delà dovršil
v
se
Ven-
bilo
veliko pomot poravnati. Al Terezi ja se poniža
7
ker je
in umetnost zadene, je vse protivce prekosil, pa že zdaj jih je pet zoper njega (tudi Švedi so pristopili) in ve-čina bi ga mogla pri vsi srčnosti pomendrati. Stori tedaj ravno tak umen kakor junašk sklep, vrage pre-hiteti in napad prvi poskusiti. če prav mu še niso sovražniki boja napovedali, vendar je bilo gotovo, da mu ga bodo. Previdnost mu toraj veli, na otetbo misliti . ko se priložnost ima. Brez dvombe omaga zdru
da hotnico kralja, ošabno Pompaduro
77
si]a se poniza, 0111,1 >	ťíHVflUUO»	---
sestričino" ime-	moči, pa upanje ima, posamezne armade lože pobiti
nuje, kar naposled ovrže vse napote. Ona pregovori Ljudevita, đa se politiki dedov odreče, družbo s
in tako enega protivca za drugim premagati
žava
Prusi raztrga in se z vljudno cesarico zedini. 24.000 mož je Avstrii obljubljenih, ako bi se boj z Mi rosi a- bogate zaklade in rudnike. Tù hoče on sredstev za
Saksonsko mu je bilo najbolj pri rokah. Ta dr ni sicer velika, pa ima dosti ljudi, veliko orožja
vom ponovil. Pa Pompadur ima upanje, še veliko več
dežel preveč ne iz
8VOJ1
sestričini" dobiti.
daljnje boje dobiti, da bi lastni h molzel. Saksonskega kralja je čez vse sovražil
„oconiviim uuuiii.	iuuiaej. oaKBunm&ega araija je ^c»	ovuoùu, HJCgô
Že popred se je Te re zija tudi do rusovske cesa- sklene zdaj, prvega uničiti. Saksonska vojska je bila
raztresena. tedaj na hudo bojevanje ni misliti. In ravno
7
rice obrnila m je svoj namen enako dovršila. Kavnic
je ministra Bestuševa pridobil, in ga z neskončnim to je Miroslav najbolj želei, đa se je vojščak po mo sovraštvom proti Prusom navdal. Be s tuše v vžgé srd gočosti varoval. Te okoliščine ga pripravijo, da armado
346
zbere, mir prelomi in se na vso moc čez Saksonsko tako močen postal, da si za prihodnje leto najvažniše
ki	(Dal. prih.)
9
zažene.
dobičke obeta.
Blesk iz jasnega neba ne bi bil môgel večega osupa
Kar
SI VSI
napraviti , kot ta prepad pruskega kralja.
združenci skupaj ne upajo, to je storil on sam. Milijona
vojščakov se ne drzne zagrabiti; pa petkrat menj junakov zagraje predere in začne boj s polovico Evrope.
Skrb in strah cesarico Terezijo obideta. Se ni vse tako pripravljeno, da bi se udariti moglo. Armade še niso zjedinjene. Največi je
Temu je zaukazano, da se
v
se
V
se
oddelek gornje Cehije. nekoliko pomnoži in potem na Pruse plane. Pa na drugi poti sklene cesarica Miroslavu veliko bolj škodovati. Přelomil je on mir, prestopil je on ljudske in državne pravice. Ona ga tedaj za sovražnika človeštva razkliče in vse države vabi, nepokojneža končati. Radi so Terezijo v
U.CJUVVS »	>	------—---— ------j ~ .
Verzelju in Petrogradu poslušali. Francoska in rusov-
ska dvora skleneta vse svoje armade in ne le 24.000
na borišče poslati.
državni zbor pokliče, da
Regensburg pa Terezija nemški
jo tudi Nemci podpírali.
Ta zbor je sicer tako priprost, da sam ne vé storil
9

kaj bi
pa v pomoč se mu obljubi francoska armada. Za to pomočjo mislijo Nemci dovelj zavarovani biti in tedaj tudi oni svojo majhino moč na strašnega Miroslava „Vélikega" pošljejo. Dolgo so se prepirali, koliko bi vsaka krona in kronica dala, ker je hotlo vse zvonec nositi. Sčasoma pride vendar truma vkup, pri kteri je bilo ravno toliko prostakov kot oficirjev in
godcev. Pa še
1757.
se vzdigne ta pisana drhal
in koraci s smešno ošabnostjo proti Zali in Labi.
Ruske in francoske armade so že 1756. leta vojno pričele, pa prepozno, da bi Saksonijo otéle. Miroslavu ki se je ravno z Anglijo, s Hesi in Brunšvigi združil
9 9
se nič ne upre. Nezadržljivo dere o Labi. Vsa mesta in trdnjave so brez upora dobljene: Vitemberg najpred, potem Torgava, Majsen in Lipsko. Draždane, poglavno mesto saksonske dežele, so nepripravljene in tudi pre-osupnjene, da bi na brambo mislile.
. kimovca se po-dadé. Pruske trume preplavajo državo od konca do kraja. Orožnice vDraždanah, Cajcu in v Beli Peči se izpraz-nijo in več kot 100.000 topov in risanic v Devin od-
pelje. Občni zakladi, rudniki, denarne kovačnice in ro-kodelnice se zapečatijo. Na mestu poprejšnje vlade se
osnuje vojaško svetovavstvo. Stari davki se morajo na tanko opravljati. Tudi velika vojna davščina se naloži. Ne ena roka se temu počenjanju ne ustavi. Saksonske
trume so razgnane in odpodene. Le velitelj Rutovski
je tako srečen, da 17.000 vojakov nabere.
mislil na Česko odriniti
temi je
pa Francoz Brolio preveri
Sakse, da se med Kraljevo Pečjo in Pirno vtaborijo in na tem trdnem kraji pomoči avstrijske dočakujejo. Ta nesrečna naredba pogubi zadnjo vojsko Avgustovo. Miroslav napade Rutovskega in ga tako ozko obdá, da se mu je podati, ako podpora v kratkem ne pride. Avstrijska armada se tedaj iz Českega vzdigne in hitro
. da
na mejo koraka. Pa Miroslav je dovolj umen
sovražnika ne čaka in mu srčno nasproti gré. Da bi ga nič na poti ne oviralo, ne vzame hrane in topov
y fih
zgrabi in z buticami risanic čvrsto pobije. Res tudi on toliko vojakov zgubí da se ne more na Českem obdržati ; pa namen bitve — ločenje Avstrijanov od Saksov
^^	w« J'vv* JLiU VJ V 11 C41 v y liv ¥ LICIUJU JLIi. UUU I U.
skoraj nič sabo. Pri Lovozici naleti na protivce
je
dosegel. Še enkrat poskusi vodja Brovne do Pirne pre-
dreti
pa zopet zastonj. Tedaj se Rutovski
ki
; J/M!	w	x uuaj o JLKUUV V oxvij ai J 6
vse upanje zgubil, podá. Pa Miroslav ne spustí domů vjete armade, kakor je obljubil. Le oficirjem je mož
beseda ; prostake pa vvrsti med svoje vojščake. Zraven

tega nabere v Saksonii tudi 9000 novincev
ki jih
enako svoji vojski pridene. Pozimi je ostal v Draž-danah in se je mirno držal. Pa v dobíjeni deželi je
Tresličnik.
Humoristična rapsodija.
Spisal Fr. ZakrajŠek.
er Člověku
Je bil Tresličnik tamkaj
Se
smeje piva u peneči ročki
večerne ure hitro
In kjer leté Le redko kdaj si upal je ostati
Tak pozno v noč, ker
mu domá
Je vladala s preostrim nohtom; ali Nocoj, ko bil bi pozabljenja kapljo
Tam pil
je zakasnil v svojo škodo
Ker neťla mu je misli piva, ki jo Povžil je v družbi med obilnim smehom. Pa komaj pride tje do doma, kar
uj ! mu znad zvonika zabrenčí. O groza Nakrat zavé se poznih ur pomembe, Ko blisk se mu zasveti zdaj spomin Prestalih bitev, ki jih po domače Z jezikom bila je njegova
t
Vseh groz
zrastejo mu zdaj
Iz tesnih prs pa vró sledeče tožbe Gorjé Tresličnik! Ura bije: ena
glav
9
V
Cuj ! dve
tri
štiri
pet
v
sest
sedem in
Oj oj sprejoj, ne jenja, le naprej Brenči, Še rovšta na zvoniku . ,
Sem
pac mislil: Je d
Ahá! Tiho!
Čuj! zdaj je oddonelo
Zdaj pa punktum
f
Že bal sem se, da žena me z nohtmí
Nocoj Še sprejme, vBogú pa bodi hvala Se ni prepozno. Zivela deseta!
Al kaj
vragi? Se? Le
v
E n a j s t a bij
Bogme
? Gorje: mogoce
t
Neumni tepec, al ne čuješ? Ni mogoče
Uštel si se; strah meša ti možgane,
Î . . . In vendar. da bi
T
Tako ne
ni mogoče
Je res Usmili
»
vendar
Ali slišiš šunder?
je
saj ravno zdaj
nesreČnež
veČni Bog
čuj ravno:
Dvanajsta bije!!.....Ha
Le brenči
trkaj bèt nemili
bij naprej,
i molči:
Zdaj mi je že vse eno, več
maram
Ah, al pa tudi umeš to, dušica
Ti dobro moje
Kako me
v* v
?
?
Daj, zduhtaj kaj, da bo veljalo
Kar bodi
P
alj novico!
In naj se pès obesi, kar ze hoces, Da zdrave le očí ohranim in vkup
Sosedov mi ne
skli ce
Hm
Al pojde mi Ksantipa s tem na led? Ne ne, da te streljavka! To ni nič! Je piškava pretveza, oČitna laž:
Opravek?
Megêra ima tanek
gotovo
»
Še dregnil s tem bi v sršenovo gnjezdo . . . . Kako, ko bi novico ji prinesel? Denimo, da so 'znajdli praŠek, s kterim
Se ženska, če ga sné na V cveteče dekle spremení
Je nekaj čudna
Ti ženske rade
je res; verj amej o
juhi, ko bi pihnil
. . . Novica
; pa ali
>
O takih stupah in pijaeah? Daj
Poskusi
da ji le jezik
v v
Tud lahko věrnost mi
• v
Nič
• v
ta Škratelj
pomaga
• v
verjame nic;
V t
resi!
Naj tanjsam misli, kakor hočem, ah Prav nic ne naj dem, da me nohtov . . . . Al vendar kaj sem že pri kraji? Ni nič veČ v moji buci ko ta beračija? Nič, čisto nic več? — In ponašamo
Se mi možje se s svojim umom? Kikel kokel !
Več ima ženska le pod nohtom
e tu pol
premiŠljujem
ženska
Pasja noga
t
Bi bila že deset zvijač iznajdla Možgane belim, in razširjam, mislim
Da mi že glava poka; glej
kaj
»
Sem naŠel? Sram me je: Dva jalova 'Zgovora le, dve prazni kvanti Za kteri bi se žena
>
mi smejala
V zobé
?
po pravici
Strašna
347
Prej bi brez Mojzesove palice
Iztepel
trđe skale, ko iz glave
Kaj umnega za rab o
Toda tiho
Le tiho
Nisem se celó pri kraj
Prekrasna misel, kako te občudujem! ŠČipi me že po rokah: Udri, udri) Stoji zapisano mi v mislih . . . Prav Če" pride muha ti v oci, bos mahnil ;
Če zareži ti pes, koj vzdigneš trstnik Da ga navadiŠ, kar je prav, in tù,
v obraz.
v	m»
ze sili
In tukaj ne, ko noht Pa ga zmesari, in okó se trese?
Tristo medvedov, saj še nisem janec In tudi mleka nimam vec na bradi
e bo kaj prevec mi ongavila, Držala za zobmi ne bo jezika, Ter pitala me se s pijancem, Pojedežem in šemežem, in kar je Še-» takih-le priimkov, pač gotovo
t
Jo klofnem
tako dobodem morda
Nazaj
hlače, ki jih ona nosi
î
Odkar nad mano gospodari Živi tedaj klofuta, panacêja Zoper slabosti ženskega jezika
hiši
Ko
. . Grdó je sicer, je -, al kaj, ko moram? mi mirú ne dá nikoli? Môlci,
Ce mores, ko te pika v živo dušo In ti zabavlja noč
dan
potrpěl, sam 5 al
Se vé
Sam bi
Privrè sosedov ti od vseh krajev vkup Ki imajo	za norca. in v mestu
7
te se za norca, Sramoto tvojo trosijo okoli, češ Da te je
djala v mavho. Ne, ne
y
Naj bo, to bodi ji učilo; saj
Je
bo kon
enkrat ni nobenkrat!
Ko bo sprevidela, da nisem strahopetec Kakor poprej, pač primaruha!
Pustila me bo v miru
Toda hm
prav
pa ali bo molčala? Bode?
Vzemimo, naj jo klofnem, alj ne bo Še hujsa mi zapela? Ali vidiš?
Premislil vendar nisi vsega
Reci
Ti bo molčala?
To je
Gorj ê
>
Podirajo se mi že spet gradovi
Na tem
SoseŠčine
tem mi je ležeče, da mi skliče vkup ko unidan
Ko je prepirala se zadnjič
mano
y
Jaz nalašč, da bi vsem v zobé ne přišel Le rekel sem ji, da bo druga pela, Če bo kričala in me zmirjala. Hej, tu sem pravo Še le skupil. Začela se je dreti, kakor bi jo kdo
y
Natikal
raženj. Prosil sem jo
y
Naj tiho govori, pa s tem sem olja Še le dolil. Zdaj zvedel je vsak sosed Kdaj přisel sem domů, da sem lenúh In mož, ki vse zapije (se ve da njeno I) Povedala je vsem, kje rase les Za mojo palico beraško; zvedel sem Koliko sem přiženil in zapravil
y
y
(C
nisem videl
beliča)
yy yy
Kaj ne
u
tako lagala mi je v zobé
Poslal bi me rad v krtovo deželo
Da bi pognal
sam po grlu? Pa le caki
Ne bodo ne po meni še orali, Obljubim ti, da ne." — In zdaj je Šlo Se le na jok. Jaz molčal sem ko zid,
y
Še zinil nisem. kakor
Ga
vendar
tisti, ki
kdo bi misiil, kdo?
zmirjam
Kriče je zagotavljala, da jo Zdaj videl z lastnimi očmí sem luči Ki so brlele skozi okna v bliži, In predno se zavem, okoli mene Glej, se zasveti
y
y
cel amfiteater
me
V popolni osvecavi v O groza! glasno hihitanj
sramoto
mem
vidiš
Čuj
Tresličnik,
Kaj bi si bil s klofuto Al bi bedak naletel na medveda
Pač
žadoní
.
smeh
Vidiš
napredel ?
Kar pride
neslanarija gola je
buče. in ti boš
v
z
Se stavil, ti, ki imaš proti njej Še mah za
njo
ušesom?
Hu, ne ne! ne kaže
y
Da bi jo tù klofutal, da si že
Težko trpim, al kaj, ko — kuhaj me al peci
Ne najdem nič, ko kako prazno oslarijo?
Tedaj nic več od tega, in Zdaj stopi v hišo
Bogú se smili!
*
nahaja
yy
V
Slovstvena drobtinica.
M atica slovenska" prvikrat imenovana se
„Novic" 1845. leta. Šio je takrat za
listu
ustanovljenje društva, ki bi cenó izdajalo knjige slovenske, to je, društva, ki se dandanes imenuje „družba
sv. Mohora." Neumrli Slo mše k, takrat kanonik in
školastik lavantinski so sprožili to družbo in gospod - fov ie ..Novicam" v omenjenem listu veselo novico
da so přetekle dni bile postave te
Je
yy
naznanil
y
rekši
y yy
družbe viši c. k. vladi izporočene." Dvojno željo
rekel iskreni rodoljub
je
yy
Da
moram izreci pri tej priliki :
bi ta „Matica" vse Slovence od magjarske do
vlaške meje, od nemških gor do ilirskih logov prijazno
objemala in
da bi ga ne bilo spačenega Slovenca
y
kteri bi vès voljen te „Matice" z glavo in mošnjo ne hotel podpirati."
vesel sad donaša to, kar so nameravali
Vidi se iz tega, da dandanašnji
ze
rodoljubi, ki so že takrat vedeli, da národna
pred 20 leti
naša
stvar more napredovati vzajemno vsi Slovenci.
tadaj
y
ako se je poprimemo
Dopisi.
Iz Gorice. (Naznanilo, kadaj se začnó bogoslovske
šole.')
poslalo sledeče
SI. vodstvo semenišča goriškega je vredništvu
naznanilo: „Ker
je že od začetka me-
seca avgusta v tukajšnjem osrednjem semenišču vojaška
bolnišnica in se še
konec meseca oktobra sprazni

zato ni mogoce, da bi se šolsko leto po navadi o vseh Svetih začelo. Potreba bo namreč za čiščenje in popravljanje hiše, če bo vreme ugodno, vsaj dveh tednov.
y
u
Brž ko bode mogoče v hiši stanovati, se šola prične kar se bo o pravem času na znanje dalo.
Iz Celovca. (Niza kmetijska šola.) „Slovenec" o tej šoli piše to-le: „Kmetijska šola se odprè 5. novembra. Korošci smo zaostali na vse strani kmetij-skega življenja. Naprej moramo, da nas svet ne pre-hiti in pripravi v hude stiske; kajti kdor ne napreduje, ta nazadjuje. Zatoraj iz celega srca pozdravljamo to novo šolo in vabimo vse Slovence, da jo pridno obiskujejo. Podučevalo se bode v vseh rečéh, kterih je treba . kmetom ; podučevalo se bode vse bolj po domače, da bode razumel vsak količkanj omikan člověk. Res da
našim
to težava, ker
bode vse le po nemški
4?
Baumgartner nam je v roko zimo učil slovenskega jezika. Tudi je vse
;
ali
obljubil, da
tajnik
se bode že to
obljubil, da bode
y
kar je bolj imenitnega, razglaševal za Slovence tudi v slovenskem jeziku. Ni vse, česar bi želeli, vendar je vsaj nekaj ; pri lanski razstavi kmetijskih reči od
nas Slovencev še vedeti niso hotli korak naprej!"
?
toraj
že spet en
Iz Maribora.
Da bode čitalnica
naša
zimski
čas marljivo stregla udom svojim z besedami in vese-
licami, to nam kaže sledeči program, ki ga je ravnokar naznanil odbor čitalničin. Besede in veselice bojo: 28.
oktobra bra.
y
11. in 25. novembra, 9., 23. in in 31. decem-
13. in 27. januarja, 31. marca, 14. in 28 aprila.
10. in 24. februarja
y
17.
in
tsx. mama, j.-±. iu «^m«. Večerná zabava, tombola, na korist čitalničin iz dobrovoljnih dařil udov bode 31.
decembra. — Besede se začenjajo ob 7. uri zvečer. Ob
torkih in sobotah ob 8. uri so pevske vaje, ob četrtkih je streljanje s pušico, o petkih se uči staroslovenščina.
tukajšnji čitalnici bode se
Iz Celja. (Vabilo.) prihodnjo nedeljo, to je 28. oktobra, iz nemškega po-

348
slovenjena igra „Le naravnost!" predstavljala
)
kteri
stavi. Tudi ne more vsega tega eden opravljati
i
temveč
se udje nase in druzih čitalnic uljudno vabijo. Začetek treba je več mož, ki imajo glavo in srce na pravem bode ob sedmih zvečer; po igri pa tombola.	kraju. Dobrega sveta se ni nikdar braniti, posebno pa
v tacih prilikah ne. Nadjam se pa, da vam prav sve-
Odbor.
Od kranjsko-štajarske meje 20. okt. — Nič ko
tožba čez tožbo se sliši. Ljudjé sploh tožijo, da jim
tujem.
Senožečah 20. vinotoka.
Dovolíte, da Vam
krompir gnjije
drugi
da nobena reč v denar ne gré, pnobčim govor, kterega je, se ve da v slovenskem je
in tožiti moramo tudi, da nobenega drobiža nimamo
ziku
imel naš rodoljubni župan gosp. Jože Zelen v ako hočeš goldinar menjati, moraš iti od Poncija do prvi javni občinski seji 14. dne t. m. Glasi se tako-le
Pilata ; tožijo tudi, da novi petaki niso tako lepi (?)
»
Častiti zbor!
Najpred se vam prijazno zahvaljujem
kakor prejšnji, in se branijo jih jemati. Po vsej pravici za veliko zaupanje, s kterim ste me pri volitvi stare-
pa godrnjajo, da puščajo take vojščake domů, ki ni- šinstva poslavili. V veliko čast si štejem
kla-
da
sreča mila, da morem tako jedernatemu odboru
y
mi
f Je
kakor
majo svojih ljudi, niti prihodišča niti premoženja
tijo se toraj od hiše do hiše, najraji pa po tistih hišah,	je ta sedanji, predsedovati, zato sem si pa tudi v veseli
pred kterimi visi vršiček smrekov , poštenim ljudem	svesti, da bodem mogel nalogo težkega svojega posla izpe-
nadlego delajo in — kradejo. Videti take klateže, tem	ljevati s podporo takih izkušenih moči kolikor mogoče
milejše pogrešajo posestniki svoje sinove .............
domů, čeravno za-nje prosijo, ker jih
Bodi Bogu potoženo!
Iz Barke na Tržaskem. Bilo je dolzega in gren-
kega delà, da smo dobili novo kaplanijo in duhovnega gospoda; hvala milostljivemu gospodu našemu škofu in
da jih ni Priporočam se vam tedaj častiti gospodje in možaki, da silno potrebujejo. me bote vselej in povsod v mojem težkem poslu po vsi
svoji moči podpírali. Porazumimo in zedinimo se tedaj
potem moremo svojo
v mislih in djanji
y
zakaj
se
skupno nalogo na blagor soseskin dovršiti.
Vse
djanje in nehanje naj bo: za
vero, dom in cesarja
vsem gospodom, ki so nam pomagali v to.
Po dovo-	uasega svetlega cesarja Franc Jožefa
nase
Bog
a
(In živio-
ljenji si. ministerstva dobimo tudi vsako leto 100 gold.
na pomoč. Ze naprej srčno pozdravljamo gospoda J. Rekarja, rojenega Gorenca blizo Jezera, v Hrušici pasterovali, zdaj pa pridejo
klici so zadoneli po dvorani). Koj potem je bila obrav nava zastran službenega jezika. Ker večina odbornikov
kteri so 11 let svetovalcev nemškega jezika ne umé ne v besedi ne
nam za
du-
hovnega gospoda. 28. dne t. m. bode prva siovesnost
ktere že težko pričakujemo.
Jož. Ambrožič, podžupan.

Iz Vole. — Nek dopisnik iz Kanala je v zadnjem listu „Novic" o strašném pogorišču v Volóah poročal. Naj še jez dodam nekoliko vrstic. 8. dne t. m. ob osmih zvečer začne v dolenji vasi goreti. Veter je plamen tako širil, da je bila večina pogorelih hiš že gorela, predno so vsi vaščani svitlobo zagledali. Vpitja, stoka in joka ni bilo ne konca ne kraja. Matere so svoje otroke z zibelkami vred na polje nosile; ki so
v pismu, zato se je sklenilo, da se ima domači slo venski jezik v vsem občinskem vradovanji rabiti. Kolikor je meni znano, je naša srenja v vrsti druga na slovenskem Kranjskem, ktera javno skazuje pravico m a-terinščini. Slava!

Iz Ribnice 22. oktobra.
c
Prihodnji pondeljek
29. tega meseca bomo imeli Ribničanje siovesnost, ktere nikdo izmed nas še ne pomni. Blagoslovljen in vložen
bode temeljni kamen novi cerkvi, ktero
Je
}
kakor vé
bili sli že
spat, so
morali na pol nagi postelje zapustiti.
Svitloba in zvonenje privabi bližnje sosede Tmince, Ko-zarščane in Čigince na pomoč, kterim tukaj v imenu
vès svet, živo potřebovala prestara in nekdaj preime-nitna fara. Opravljali bodo pomenljivi ta obred stolni prošt in vesoljni škofov vikari, prečastiti g. Anton
Kos. Ker bodemo tudi „Novic" 43. list deli v pušico,
da
blago volj no sprej mó v ta list
moj
vseh pogorelcev srčno hvalo izrekujem. Največa hvala pa gré gg. Tušarju, c. kr. aktvarju, finančnemu respi-cientu Jožefu Kavčiču in davkarju Jož. Kacafuru. Gasiti je bilo jako težko, ker je veter ožarke neprenehoma na suhe slamnate strehe nanasal. Vročina je bila taka, da so se celó z opekami (cegli) pokrite hiše vnele
zato prosim , kratki dopis.
Iz Kranjskega. (Volitve novih županov na dalje.y
Črnomaljskem okraji so za župane izvoljeni: v
Starem trgu Mihael Stavdahar iz Močil; v Rađeni-ça h Juri Sute iz srednje Radenice; v Dolu Mihael
o
v Čepljah Janez Rom iz Cepelj
?
v
in na grobljo sesule. Ljudem niso zgoreli
poljski
pridelki, temveč tudi obleka in hišno orodje. Škode je
80.700 gold. a. v. Nihče*) ni zavarovan (šeguriran);
zima je na pragu, reveži si ne vejo kako pomagati. Zato se obračam do Vas ljubi bratje Slovenci v imenu vseh pogorelcev, da nam z milodarno roko na pomoč
Snelar iz
Pod gori Marka Mavrin iz Podgore; v Butor aj i Mihael Lasió iz Butoraja; v Tribučah Matija Kralj iz Tribuč; v Adlesičah Nikolaj Požeg iz Podbrezja;
přitečete. Saj tudi mi Volčani nismo Vas zapustili kedar Vas je enaka nesreča zadela. Slavno vredništvo Novic" pa prosimo, da bi milodare sprejemati in na
5
v Gri bijah Matija Jakopió iz Gribelj; v Dobličah Jožef Hrela iz Jelsevnika; v Petrovi vasi Janes
Blut iz Račetne vasi; v Kotu Jakob Blut iz Stariho-
vega vrha; v
dola; v
dotično mesto poslati blagovolilo. **) Delilce milodarov pa ob enem prosimo, naj se pravične poti držé. Ako so komu prijatelji in sorodniki bolj pri srcu kot drugi ta naj jim iz svoje lastne mošnje kaj več privrže
Teleójem vrhu Janez Sander iz Tuše-vega dola; v Lok vah Jakob Miler iz Lokev; v Tanči gori Mihael Klobučar iz Tanče gore; v Vrhu Peter
Fortun iz Damla; v Obr h u Mihael Mušič iz Draga-tuša; v Planini Janez Strbenec iz Kleč;^v Vi nj em
vrhu Martin Simončič iz Brstovca ; v černomlji
>
ne
j4*«	j	ujuouju «»j *cu Ui iviûd , uc?
pa iz tega, kar je vsem namenjeno. Večim pogorel-
cem gré tudi veča miloščina po božji in človeški po-
France Svajgar iz Crnomlje; v Vinici France Maliě iz Vinice.
Iz Ljubljane. Neki „nov slovensk program" potuje sedaj po svetu in se pretresa po mnozih centra-
in vladnih listih.
lističnih
dvalistiČnih, autonomističnih
i«
e zopet nobeden zavarovan!! To je vendar strašno, da nas narod je v tem tako nečimern. Za malo krajcarjev vsako leto se gospodarjem ponuja dobrotna naprava, ki ga saj iz najhu-
pa nočejo. Tudi zavarovan pogorelec je revež,
Ta tako imenovani „program" pa nič druzega ni kakor prost članek
iz „Slovenca"
pisao
od
posameznega pi
jega resi, —
kaj pa se le neasekuriran !
Vred.
satelja, al, če tudi je „Slovenec" sam rekel, da je oni
članek le poedina misel pisateljeva, zgrabili so jo vendar
Da
imenovani časniki kot „nov
slovensk program

Ob enem prosimo tudi „Zgodnjo Danico", da bi te vrstice po- nasprotne , nam Slovencem vsegdar neprijazne stranke
pri tej priliki zopet dokaaujejo, kako ubugo malo one
natisnila.
Pis.

349
razumevajo ravnopravnost narodov, sporazumljenje raz-
vsacemu
gold
povrh darovalo
Tako
so naši
oih političnih strank in pa trdno, naravno ustanovite v kranjski planinski střelci veliko na boljem od k
a	• •	/\	••	m	VI*	•	« « •	• . 1 •	v l • 1	i « « .	n I	t • i w •
Avstrije (ker njim so le nemški, magjarski in zdaj tudi skih, zavoljo kterih „Slovenec" po pravici toži, da se poljski narod izobraženi in veljavni narodi!): o tem se klobukov in plajščev jim o razhodu pustili niso, in da nikakor ne čudimo. O tem pa tudi danes ne govorimo so tedaj nekteri gologlavi letali po mestu, vpili in raz-
da
vse
dalje, marveč ie rečemo to nem „novem programu" pripoveduje
kar se o imenova-
UOUI „ LLU V CUi	Vgtnuju ^/lipuvouujU ^ J6 AO uu UJ1U MVJV um muiu J/UUCU i flttU jiu uiou V tČt&Ulll UIUU11 V
samih izmišljeno, ne pa resnično, ter zagotovljamo jih, redno armado, naj bi jih poslali kam ceste ali železnice
od njih
bo
jali
Sirote
pravi
se mestu res smilij
Kaj
na zimo počeli? Ako jih niso vtakniti môgli v
da nam je dobro znano, da v nobenem shodu zbrani slovenski rodoljubje niso osnovali tacega dokončnega
delat
Društvo
9)
Sokolovo" je v god svojemu Ijublje-
ali definitivnega programa, kakor sedaj zvonec nosi po nemu načelniku dr. Costi 18. dne t. m. zvečer lepo se-8vetu, temveč se čuditi moramo, da se^ še celó kar renado napravilo.
Kdor vojakom, ki so onemogli po poslednji
kte-
naravnost imenujejo rodoljubi (na pr. dr. Toman) rim se podtika prost časnikarsk članek za dogovorjen vojski, in njihovim vdovám in sirotám želi nakloniti
še
naroden program
Je
politična, o tem nočemo soditi
to šlepa strastnost ali nezrelost kak milodar, prilika se mu ponuja po loterii gosp
al, naj si bodi kakor koli,
žalostno je na vsaki način, ako se brez gotove pod- bila v 50 nov. krajc. lage
Otoaa Wagnerja v Ljubljani, kjer se bode srečka do-
ti 6 '
fleksije o tako važni stvari, kafcor je poiitiCen program	gotovo pa vsafc pondeljek največ; tega je nedelja
te ali une stranke, tega ali unega naroda ! Če pa ravno	kriva, ker gostilnice so ob nedeljah popoldne in ponoči
8e ne ponašamo s ponosnimi programi, vendar pri tej	najbolj polne tacih ljudi, ki zmernosti ne poznajo. Danes
priliki ponavljamo svoje pravilo: da Avstrija se bode	je v bolnišnici za kolero 5 bolnikov; v vsem skupaj
prav s trte vijejo vsakovrstne dedukcije in re-
Malo
w iu *w-	jjamav po ujhiv; OV (iiutiHj »uivi a 2/gt aui
program gotovo pa vsak pondeljek največ; tega je nedelja
malo
še
zmiraj kolera zgrabi kterega
tadaj
i
naravno in srečno ustanovila rodi zadobé enake pravice, kadar se porav- velo 23.
najo državno-pravne razmere z národními
kadar vsi na- jih je dozdaj bilo53, izmed njih jih je pomrlo 25, ozdra-
Naš
naj o arzavno-pravne razmere z naroanimi,	— nas rojak gosp. Anton Umek, vrlo znani
in se vse spravijo in zvežejo v središču, kolikor je slovenski pisatelj, je učitelj slovenščine na gimnazii
Dajte vsacemu celovški
Štiri gospodičine so se zbrale
- KJVUI gUO^SUUiUiUU OU OU BUIČIIU, Vic. OU J
večernih urah (3 na teden) učiti slovenskog
„celoti" in „ednoti" državni potreba, narodu vse njegove pravice, pa nobenemu av-strijskemu narodu nobenega programa treba ne bo ; p o-olna in poštena ravnopravnost narodna: to ima Avstrii biti glavni program, brez kterega tudi nikoli ne bo prave politične svobodě. — Iz teh načel vsa- v Jož. Pleiweisovi hiši na vélikem trgu kdo lahko ugane naše misli o centralizacii, o dvalizmu,
da
se
hočej
ob jezika.
Ako se še ktera hoče pridružiti tem domoljubkinjam, naj se do 1. novembra oglasi pri gospodičini Jul. Orelovi
o hegemonii enega ali več narodov čez druge itd. itd. broznani dunajski trgovci
Po tem je pa tudi jasno, da se mi Slovenci nikakor
Kakor „Laib. Ztg." pravi, nameravajo neki do
Ljub
krarnic
v
napraviti in sicer na akcije (delnice). Po takem
ne odrečemo svetih pravíc, ki nam gredó, kakor vsa- bi zopet mnogo revnih ljudi zaslužka dobilo
kemu drugemu narodu
9
in da bodemo nasprotovali
99
Živili Sokolci
vsaki napravi in ustavi, ki nam bo hotela jemati jih,
vsako pa hvaležno podpírali in čislali, ki nam jih bode v spomin tretje svoje obletnice napravil v čitalnični
se poslovil od „besede", ki jo je „Juž. Sokol"
s temi besedami je vsakdo
nedelj
ripoznala.
To na odgovor omenjenim časnikom, dvorani. Venec lepih pesem, resnobnih in veselih
9
iz
adj amo se, da bojo toliko pošteni, da popravijo, so napak rekli o iznajdenem programu slovenskem.
kar
nedeljo se je zbra! odbor za kmetijsko in obrtnijsko razstavo, ki je prihodnje leto na-
vrstno petih v s šaloigro Vilharj „besede",
m
in čveterospevih in zborih
9
99
Slep
ni
lep
u
9
je bil program te
Ljubij
tavu, Jtki je uiiuuuiija iciu ua- 8podju, ivi ou pou iu voboiu igiu iginu. iver ou uuuiu-
Gledé na to, da prihodnje leto znane naše domače izvrstne moči, zato bi le vodo nosili
ktero so prav „con amore" vršili vsi go ki so peli in veselo igro igrali. Ker so dobro
am.
menjena v
bode gotovo vélika razstava v Parizu, pa morebiti v Savo, ako bi naštevali vse nadrobno; ostaja nam po
tudi razstava v Gradcu, ki je bila letos zavoljo vojnih
takem
posebno omeniti gosp
VTUU ^ VUUUJM «4MUU	""
Heidricha, nadepol
homatij odložena, je bilo po predlogu gosp. dr. Z u- nega rojaka našega, zdaj konservatorista v Pragi, ki pana, namestnika si. deželnega odbora, enoglasno skle- se je izkazal izvrstnega pevca ne le po krásnem glasu
njeno, naj 8 sklepom: ali napravimo prihodnje leto (baritonu), temuč tudi po umetnosti pevanja razstavo v Ljubljani ali ne, čakamo toliko
tudi
— nje
iinuovurv v JUIJUUiJaUA <311 UCj U^HaUlU bUliaU^ VICI UaUl VU" gOVâ kompozicija „Veseli godec" je bila s toliko po
bor graške razstave gotov odgovor dá na to, kdaj na- hvalo sprejeta, da ni bilo mirú, dokler se ni ponovila
b ..be
da
nam
od-
pravijo v Gradcu razstavo; ako je oni ne napravijo hvaležni smo tedaj gospodom osnovalcem današnj prihodnje leto, jo napravimo mi v Ljubljani; ako jo pa sede", da so nam dali slišati tudi gosp. Heidricha, kakor napravijo oni, odložimo mi ljubljansko do 1868. leta, še posebno moramo pohvaliti gosp
ker vse
w razstave v enem letu (parižka y giaoac») »V«	J/VVUT VUJM	J/« VT^VVV
ljubljanska) ne bi imele zaželenega vspeha. V tej seji se Zamolčati pa tudi ne moremo, da Vilharjeva šaloigra
graška
9 i
Valento
kteri
kot začasni pevovodja lepo izvršuje prevzeto nalogo
je tudi ustanovil odbor za razstavo inje za prvomest-	je bila v vseh partijah tako dobro igrana, da smeha ni
nika izvolil gosp. Fid. Trpinca, predsednika kmetij-	bilo ne konca ne kraja; še posebno pa je gosp. Noli z
ske družbe, za namestnika prvomestnikovega gosp.	vpletenimi „ribniškimi" povedkami toliko dobrovoljnost
dr. Costa, župana ljubljanskega, — za zapisnikarja	vzbujal, da tudi najpustejšemu čmerikovcu so morala rebra
pa gosp. dr. J. Bleiweisa, tajnika kmetijske družbe,	pokati smeha. — Po vsem tem tedaj, kar smo ta veseli
J* o ť*	*	Tf vi o a^ ictjuix\a auiuujoau ui	jfw^w»*«.	— ~ * —-----"j;--^ -»• • i	----
in gosp. dr. L. Tomana, tajnika kupčijske zbornice» večer slišali in videli, moramo po vse pritrditi besedám.
Kranjski planinski střelci so bili 18. ki jih je izustil slavni načelnik gosp. dr. Costa v z a-
i. m. razpuščeni; pustila se jim je vsa vojaška oprava, éetnem guvuru, u» „kjuu.ua u» »»««.v ki so jo imeli, in plačala še vsacemu popotnina ; 134 tudi na tej, ki prav za prav ni glavni namen gimna
Sokol" na vsako stran
tedaj
prostaki so dobili vsak po
griVMVM.»«. ""	TOMA J^Vf V gold. , tí JL OMI «	U gVtU* M..VMWJJ» ». . -j g- - - - - -Q — J - —-------~ ------ ----
nadstrelec Janša pa 10 gold. Zraven tega se je tištim po načelnikovem govoru imela današnja večernica
21 šarž po
gold.
stičnega društva, povzdiguje národno stvar
er ie
osmim, ki so se izvrstno obnašali in so za zlato medaljo priporočani, ali ki so v boji posebno trpeli,
tero
je praznovala obletnica
99
Sokolova"
9
&

veljati za
v
se
začetnico zimskih večernic tega društva, zato se po njej.

350
lahko posname, koliko veselih večerov bode prinesel iznova postavila hvaležni spomin v srcu ubozih starišev
prihodnji zimski čas. Naravno je tedaj, da je bilo naznanilo náčelníkovo z živahnimi dobro-klici sprejeto. Razveselil je društvo tudi pozdrav, ki mu je po sloven-
m
jihovih otročičev
Bo&
t
m
daj srečo
mnozih domoljub
ki
Je
bil
skem telegramu došel od goriške čitalnice, odzdravljen z navdušenimi slava-klici; tudi Sokoli v funta težke) iz Vašeg
Kranji niso pozabili po slovenskem telegramu pozdra-
(Zahvala preč. gosp. fajmostru J. Eder-ju iz bohinske Bele.) Krasna in okusna liberna (skor l1/
vrt
resnico Vaših besed
t
nam popolnoma potrjuje
viti obletnice Sokolove
čez Tržič poslan
?
lj an o. sedi"
Je
došel
škoda, da ta telegram
ua ta teicgiaiu - jem )	UMJMW'J« BHWJV1VJUM OKJICk DUOCUUlUi ftUiCtUUi; 11
drugi dan v Ljub- kdor take vrte ima, je praktičen učenik okolici svoji
j i«oiu uooou, u« vin, zasajeni z
so najbolja sadjerejna šola sosednim
lepim^
kmetom
drev
m
v
se
Ne moremo pa skleniti referata o tej

9
be-
da ne bi omenili še neke druge stvari, ki se je sklenila pri tej večerniciL namreč te, da prihodnjo nedeljo — zvečer ob
Đa bi le dokaj tacih učilnic imeli po deželi
uri se
napravi v čitalnici zopet „beseda", za ktero se bo dobrovoljna vhod-
mna
mua plâCcilcl f j-*«» v o u j u u u u u v; u u a o o w u u u j^/	~ — ~ — — ^ ~ ~ — w —	—-- j ~ ^v v ww* aam
rabil v to, da se kupi blago, iz kterega bojo, vdušeno sprejeman. V Brni je državnemu ministru grofa
pa vès njen dohodek se bode po-
Novičar iz domaćih in ptuj ih dežel.
Presvitli cesar je nastopil potovanje po Morav
Bil je povsod na
skem in Českem 18. dne t.
kakor lani, milosrčne gospé in gospodičine de- Belkrediju, ki ga spremlja, ukazal, da se brž priprave lale zimsko obleko ubogim otrokom. Pričujoče začnó za prenaredbo tehnične učilnice, sedanjim
gospé in gospodičine so koj pri tej priči zagotovile, da
častiti odbor, ki
časom pnmerne,
naj se v Brni in Olomucu ustanovi
se rade poprimejo dobrotljivega delà
niža gimnazija s češkim učnim jezikom, kakor to
je osnoval današnjo
„besedo",
je drage volje prevzel tirja narodna ravnopravnost
;
naj se še to leto začna
nalogo, da za prihodnjo nedeljo osnuje zopet lepo delati železnice po Marskem, da se tako ubozemu „besedo", — tedaj ne manjka zdaj druzega nič kakor ljudstvu nakloni zaslužek in se mu tako polajšajo nad-tega, da prav obilo dobrotljivih udov čitalnice in loge. Deželnemu glavarj u je cesar rekel, da ga je resna
c
99
Sokola" pride k „besedi" m
še druzih
ki
niso
udje
da ki
pripeljejo obilo volja dognati ustavo v cesarstvu. Iz Brne ie šel če&
pa se
hočejo
z
daril-
Olomuc v Prago, kjer je sedaj. Tudi tu pričakujejo
Skli c ani
cem po svoji volji udeležiti blagega početja, po kterem od cesarja zdatne pomoči na vsako stran, se bode zimska obleka naredila množici ubozih ljub- so zdaj deželni zbori v nemsko-slovanskih deželah
ljanskih otrok.
Da
prav obilno se stékali milodari!
začnó se 19. novembra.
Le
>
Danes sicer še ne moremo naznaniti programa ce-
ogerski in hrvaški
pa
ta
lega za to milodarno „besedo", čemo, da pridejo
to že lahko re-
prav lepe reči na vrsto.
zbor ništa še pozvana ; uni zavoljo kolere ne, menda zato ne, ker tudi ogerski ni; vendar donaša danes „Sviet" iz verjetnega vira novico, da se tudi hr-
(Mila prošnja.) Človek vživa najčistejše veselje
vaski zbor začne 19. novembra.
kedar svojemu bližnjemu dobro stori, kedar revezu
9
Ogri
so

kakor
čas
maga iz
stisk
in
nadlog
po-
9
kedar žalostnému zbrisuje
niki pišejo, zeló nevoljni, da se odlaša njih zbor pocil je celó glas, da se zbor sam raziđe,
ako
9
in
se ne
solze. Koliko veselja smo vživali lansko leto o božičnih praznikih, ko smo videli 60 revnih otrok obdaro-
skliče kmalu.
Preuzvišeni djakovaški škof Stross
ko
Je
vsak
s
svojo
vanih z obleko in drugimi rečmi culico pod pazduho veselja poln domů hitel. Ginjenega srca smo tačas zdihnili: Bog stotero povrni vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam in daj nam učakati še
majer je v 3pomin Zrinjskove tristoletnice darovali 50.000 gold, za napravo vseucilišča v Zagrebu.
tem je
pravi po pravici „
Svieť
<
jugoslavenski
mecên
tacih veselih božičnih praznikov!
staja polji
in
pada
z
drevja
Listje
v
ze
velo
po-
izpolnil eno najvročejih želj vsakega vernega sina domovine. — Ogerski primas (prvi škof) in kardinal Scitovsky je umri; bil je Magjar s dušo in
9
oštra sapa piše po praznem
9
vsa narava nam napoveduje tišti čas, o kte-
rem reveži največ pomanjkanja trpé : mrzli zimski
človek posebno čuti po-
čas je pred durmi, v kterem
telesom, če tudi po rodu ne Magjar ; iz proste kme
Konferencija
bila
Go-
tiške kolibice je dosegel najvišo čast. srbskih narodnih poslancev v Novem Sadu je zeló viharna; srbski listi niso ž njo zadovoljni.
gospodičine, ki
ste
trebo obleke. Ve blage gospé in lansko leto pripravile mnogim revnim otrokom provesele božične praznike, ki ste se skazale prave krščan-ske matere ubogih sirot, do Vas se zopet obračajo ubožčeki ter milo prosijo: „Ne zabite nas tudi letos;
naši
luhovski je rusinskim duhovnom, ko so se mu kot novému deželnemu poglavarju poklonili, rekel: naj po-zabijo prejšnje njegovo vladanje in zagotovljeni bodo da se rusinski narodnosti pravica zgodi. Lepe so besede
9
ki
se
glejte nas uboge sirote v bornih capicah ; vé, lansko leto niste utrudile delati in skrbeti za nas, nikar nam tudi letos ne odtegnite milih svojih rok ; saj cenite besede Gospodove, da Njemu storite to, kar ubogim daste !"
Res,
dajte! pomagajte!" Mislimo pa vendar, da darilce, za
glas
9
ali se bojo tudi vresničile?
Berlinu je počil
da prvo delo severno-nemškega državnega
, VIC« j^A T V	----- ~ ---.----— ~ 1
zbora januarja meseca bode to, da kralja pruskega
oklice za nemškega cesarja.
doživeli !
Cesar Napoleon je
pisal
Kaj vse bomo še
9
da od vseh strani se razlega mili glas:
9)
Dajte
našemu cesarju^
9
naj prigovarja cesarju Maksu, da pusti Mehiko cesar ie neki odgovoril, da se on ne vtikuje v to.
9
ktero mi tukaj povzdigujemo svoj glas, nikogar ne bo
ui	»	1	1	W>	v/1	V •	I	v
težko stalo, in da združene moci
dosežejo
to, česar
po-
li ursi na Dunaji 23. oktobra.
In ti slavna čitalnica. *)
u
samezen izpeljati ne more.
ki si si na čelo zapisala pomenljivo besedo „rodoljubje , sprejmi tudi letos takošno v resnici rodoljubno priza-
5% metaliki 61 fl. 59 kr. Narodno posojilo 67 ii. 75 kr.
Azijo srebra 127 fl. 75 kr, Cekini 6 fl. 13 kr.

da
mo-
de tje pod svoje krilo; povabi vrle svoje ude, ralno in m ate rial no podpírajo lani pričeto slavno delo. Najlepše boš s tem pokazala svoje domoljubje ter si
v
•A-»-,
Zitna cena
v Ljubljani 20. obtobra 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 45
vi n. nV ««	i_____v* _ _ o n AO ________A fl A ti _
banaske 6 fl. 22
3 fl. 92
sorsice
) Da se bode izpolnilo, česar želite, kaže Yam prejšnji sestavek. 3 fl. 40
ječmena 2 fl. 50
prosa 2 fl. 30
4 fl. 45
Ljde 2 fl. 80
reži
Vred
oves 1 fl. 60
Odgov
vrednik: Dr. Janex Bleiweis
Tiskar in založnik: Joieí Blazilik v Ljublj